PoStnina plačana v gotovini^
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek Uredništvo in upravništvo je v Mariboru^, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se moré govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. urit Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine prostak Telefon interurban št. 113.
J.	&,	c /i)
Posamezna številka stane 1 din.
Naročnina listu : Celo leto 80 din., pol leta 40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 140 din. Inserat! ali oznanila se zaračunajo po dogovoru;
K večkratnem inseriranju primeren popust, ravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
140. štev.
TRAZA
RtDdvisen političen list za slovenska ljudstvo
Maribor, dne 22 decembra 1084.
G madia sebičnosti.
Signatura (oznamenilo) gotovih strank in politikov je sebičnost. Služiti sebi je njihovo poglavitno načelo. Vse njihove težnje so osredotočene okoli enega in •edinega cilja, in ta je vlast. Dokopati se do vlasti, pripomoči svojim do korit, to njillov glavni nataen.
Personifikacija (poosebljenje) tega političnega načela je Pribičevič s svojo samostalno-demokratsko kompanijo. Ni je večje nesreče za Svetozarja Pribičeviča, kakor če je prisiljen v opozicijo. Opozicija pomenja za njega stanje največje razburjenosti in živčne napetosti, ki se šele konča z njegovim zopetnim vstopom v vlado.
Pri zadnjem svojem vstopu v Pašičevo vlado je Pribičeviča vodila še posebna namera, da zasigura svoji stranki pri volitvab mandate. Pribičevič dobro pozna razpoloženje volilcev ter si je v svesti, da brez tuje pomoči voditelji njegove stranke, kakor Lukinič, Vilder, Grisogono in Krizman, ne morejo dobiti mandatov. Zato bi naj po njegovi srčni želji zveza med njegovo stranko in Pašičevimi radikali bila zavarovalnica samostalni demokratski stranici za mandate.
Izpočetka je res izgledalo, da bo nacijonalni blok Izvršil to nalogo, katero mu je naložil Svetozar Pribičevič. Vodili so se razgovori z osrednjim volilnim od-1 borom iradikalne strianke in gospoda, ki domicilira (stanuje) v Beogradu, se je dogovorila o vzajemni podelitvi nosilcev kandidatnih list in najsigurnejših kandidatskih mest po poedinih volilnih okrajih. Pašič tej podelitvi ni dal svojega blagoslova, marveč je molčal. To je bilo sumljivo znamenje.
Nesumljiva znamenja svoje nevolje pa so kmalu začele dajati radikalne organizacije po raznih pokrajinah in okrajih. Niso hotele sprejeti uloge priganjaštva za demokratske kandidate, katero jim je hotel Pribičevič vsiliti preko nacionalnega bloka. Tako so se dalmatinske organizacije izrekle zoper dr. Grisogona kot nosilca skupne liste za južno Dalmacijo ter odločno zahtevale, da mora 'biti radikalski voditelj Ljuba Jovanovič nosilec radikalske liste za severno in za južno Dalmacijo.
Razočaranju, ki ga je Pribičevič s svojimi tovariši doživel v Dalmaciji, je sledilo razočaranje v modruško-rečki-županiji, v zagrebški županiji in naposled tudi v Sloveniji.
V mariborskem volilnem okrožju so Žerjavovci nacionalnemu bloku predpisali nalogo, da mora demokratskemu kandidatu dr. Pivku, ki so ga kar na lastno pest imenovali za nosilca skupne liste nacionalnega bloka, pripomoči do zmage. O dr. Pivku je znano, da rad pobegne z bojišča, in zato se demokratje upravičeno bojijo, da bi Pivko, če ne pobegnil z volilnega bojišča, pa na njem politično mrtev obležal. Pred to nesrečo bi jih naj obvaroval nacionalni blok.
Mestno-župnijska cerkev v Mariboru, od leta 1858 stolna cerkev, je slovela po svojem »velikem« zvonu. Po , pravici. Isti je namreč imel krasen glas. Kdor ga je slišal, je bil do srca ginjen. Mariborčanom je bil ponos in veselje; vsi so ga odkritosrčno ljubili. Ker je imel tako lep in mil glas, so nastale cele pravljice o njem. Mariborčani so rekli, da ima radi tega tako diven glas, ker je v njegov bron bilo prilito veliko srebra in zlata.
Vlil ga je livarski mojster Konrad Schneider iz Celja leta 1710. Prišel je v Maribor in je postavil peč na dvorišču takozvane Tegetthofove hiše v Gosposki ulici. Prvo vlivanje se mu je ponesrečilo. Tudi pri drugem vlivanju je komaj ušel enaki usodi. Ko so se že kovine v razbeljeni peči raztopile, je opazil, da bo brona premalo. Tako, se je prestrašil, da je trepetal vpričo vseh ljudi. V le-teh trenutkih groznih skrbi se prerije skozi gosto množico ljudi neka mlada žena. Z besedami: »Nikar ne hranimo za svoje vnuke zemeljskega blaga«! si odpaše srebrn pas ter ga vrže v peč med raztopljeno kovino. Njen vzgled pretrese vso množico. Gospe in gospodične hitijo blizu peči; bogate matere in preproste dekle, vse sili k livarju. Kar imajo dragocenega pri sebi, vse pomečejo v peč: srebrne in zlate verižice na vratu, zapestnice, uhane, prstane, celo zapone raz čevljev. S pomočjo tolike požrtvovalnosti je narastlo snovi dovolj; zvon je zlit. Mojster se zajffče od veselja, »v molitvi pa ze zgrudi deviški zbor deklet na zemljo, in angeli poneso zahvalno molitev v nebesa pred Boga.«
Gimnazijski profesor v Mariboru, Ivan Anton Zupančič, je to pravljico v nemškem jeziku kaj lepo opisal v graškem listu »Der Aufmerksame« 30. majnika leta 1822 v 25 šestvrstnih kiticah. Za vzgled živahen prizor:
Proti tej ulogi, katero jim je prisodil glavni akter žerjavovcev na Štajerskem, g. Vekoslav Špindler, so se radikalski prvaki spuntali ter na zborovanju zaupnikov sklenili, da postavijo svojo lastno kandidatno listo z dr. Ravnikom na čelu. To je napotilo žerjavovce, da so že začeli za dr. Pivkovo bitko, odnosno za njegov predvideni padec organizirati politično saniteto, kaleri so postavili na čelo samostojna kmetijca Drofenika in dr. Vošnjaka. Kot politična sanitejca bosta ta dva svojo nalogo nedvomno dobro izvršila, saj poznata dobro ta posel iz lastne izkušnje, ki sta jo doživela sama na sebi.
Tudi samostojno kmetijskemu prvaku Puclju nameravana grupacija ne gre srečno od rok. Pucelj je obupal, da bi mogel z lastno močjo prodreti pri volitvah. Zato obrača svoje poželjive oči proti narodnim socialistom in celo proti komunistom. Njegovo koketiranje doslej še ni imelo vidnih uspehov. Narodni socialisti, ki hočejo po svojem programu zbrati okoli svoje zastave narodno inteligenco ter narodno misleče delavce in nastavljence, ne morejo iti na volišče za kmet-sko-razredno stranico ,ki se pravzaprav opira na bogataše in mešetarje na kmetih. Iz istega razloga se branijo tudi komunisti. Poleg tega pa se tudi Pucelj in njegovo tovarištvo boji, da ga preveliko približanje komunistom ne bi spravilo preblizu zakonu o zaščiti države.
Socialni demokraciji se še dosedaj ni posrečilo, da bi poedine skupine, v katere je stranka razpadla, zgru-pirala v skupno kandidatno listo. Nasprolstva so prevelika in se ne tičejo samo osebnih vprašanj. Manjka ne samo vodilna osebnost, ki bi imela dovolj avtoritete, da bi združila na sebe vse skupine, frakcije in dele, manjka tudi enoten program, ki bi zadovoljeval vse. Delavstvo je sito praznih fraz in puhlega zabavljanja, ki je jako po ceni in zato tudi nič ne zaleže.
Da ne pozabimo na g. Albina Prepeluha, je treba omeniti, da si on grupacijo z Radiečvo stranko predstavlja kot prepeljuštvo slovenstva v hrvatski tabor. Zato se g. Prepeluh niti ni upal postaviti lastne kandidatne liste za mariborsko okčužje, marveč je to veliko okrožje prepustil Radiču, sam pa se Radiču priporočil za pomoč svoji kandidaturi na Kranjskem. Lep reprezentant ideje o suverenem slovenskem narodu! Naj bo g. Albin uverjen, da mu prepeljuštvo ne bo uspelo.
Na vseh straneh vidimo, kako se skuša grupirati politična sebičnost. Slovenska ljudska stranka mirno gleda na poizkuse takih grupacij ter odklanja vse ponudbe. Mi poznamo samo eno grupacijo, in to je slovensko ljudstvo. Ta grupacija bo 8. februarja odločila veliko zmago Slovenske ljudske stranke.
ìfili sem ž« obno il naročnino 1
Es kamen zücht’ge Jungfraun, kommen Mütter,
Sie binden ihre Silbergürtel los,
Und werfen dieses Schmuckes eitle Güter Zu Gottes Ehre in des Kessels Schoss.
Auch Spangen lässt man von den zarten Händen, Der Glocke Guss nun sich’rer zu vollenden.
Zupančič vplete še drugo pravljico v svojo pesem. Ko so dvigali zvon v stolp, so ga trdno zvezali na štiri vrvi. A med dviganjem je počila prva vrv, kmalu druga, potem še tretja in blizu line je visel zvon samo še na eni vrvi. Seveda je bil strah in trepet med neštevil-nimi gledalci. A vendar ga je le-ta ena vrv privedla do zaželjenega cilja.
Und auf dem einen schwachen Strang gewogen
Mag die Gefahr auch noch so schrecklich dräu’n,
Wird sie doch glücklich nun emporgezogen;
Da reisst man rasch zum Fenster sie hinein!
Jetzt hat sie die Gefahren überwunden!
Mit Fleiss und Kunst wird sie nun fest gebunden.
' ' - 4
Veselje v Mariboru je bilo brezmejno. In ko je še zadonel potem premili glas, je ves Maribor zapel veličastni Te Deum.
Zliti zvon je bil za takratne razmere pravi velikan. Iimel je 1.86 m v premeru ob spodnjem robu, visok 1.42 m in največja debelost v plateh 18 cm; tehtal je 3830 kg.
Napise je imel sledeče: Ob 'kroni zgoraj: Im Namen Gottes bin ich durch grosse Hitze und Feuerflammen geflossen. Conradus Schneider von Cilli hat mich gegossen 1710. Pod napisom je bil v reliefu križ Kristusov, zraven kronanje Marijino in poleg krst Kristusov. Nosil je zvon še sledeče napise: Per signum s. Crucis Domini nosti libera nos.. Sancte Joannes Baptista. Mar-burgensium patrone et sancte Donate orate pro nobis. •— Existente D. Joan. Paulo de Strassegg Consiliario et ! Comissario Purcensi et Parocho Civitatis Marburgensis.
: Na izhodni sirani je bil napis: Sancta Trinitas libera
Imetnik XVI.
Politične beležke.
Kombinacije o pestoptanju proti HRSS. V političnih krogih se danes zelo obširno komentirajo priprave, s katerimi se ukvarja vlada, predino bo odločno nastopila proti HRSS. S tem vprašanjem se bavi celotno časopisje v naši državi. Je že priobčenih nekaj kombinacij z ozirom na definitivno odločitev, katero pripravlja vlada proti HRSS. i Vladni krogi sami izjavljajo ter povdarjajo, da se še kon-čnoveljavno nikakor niso odločili. Opozicija pričakuje, da bo stranka prepovedana, proti HRSS se bo uporabil zakon o Zaščiti države, a kljub temu bo dobila pri teh volitvah več poslancev, kakor jih je imela; dosedaj. Radikali so zopet za to, da se izvaja proti HRSS takšen teror, da ne bo zamogla agitirati, prepove se naj nikakor stranke, ampak čaka na izid volitev. Ako bi izpadle volitve na korist HRSS, potem se mora proti Radičevim poslancem uporabiti zakon o zaščiti države, kakor svojčas proti komunistom, Le na ta način bi se omogočil obstanek PP režima na vladi, ker bi se HRSS mandati uničili. Kateri uničevalni načrti proti HRSS bodo izpeljani, še danes ni gotovo in določeno.
Sodnijska potrditev prve kandidatne liste HRSS. ; V soboto je bila vložena in sodnijsko potrjena prva ! kandidatna lista HRSS in sicer za sremsko okrožje. Nosilec te liste je podpredsednik HRSS dr. Vladko Maček, kot srezki kandidat za Vinkovce je pa dr. Ladislav Polič.
Aretacije komunistov. V Srbiji se po razpustu neodvisne delavske stranke vršijo številne aretacije delavskih voditeljev. V Skoplju sta bila te dini aretirana voditelja komunistov Ante Grubešič, odvetniški kfcndidat, in učitelj Jovanovič. V Beogradu ima policija nalog, da aretira Simo Markoviča, Trišo Kacleroviča, Rajka Jovanoviča in Mošo Tijade. Tudi vsi člani izvršilnega odbora nezavisne delavske stranke v Zagrebu in v Ljubljani bi morali biti zaprti.
i>o svetu.
Weimarska koalicija v Nemčiji. Pogajanja za sestavo nemške vlade so še vedno na mrtvi točki. Za enkrat je izključeno, da bi dobile vlado desničarske stranke. Dr. Marx, ki je imel največ izgledov, da bi uspel s sestavo nove vlade, je izjavil, da demisije ne sprejme. Sedaj sku-t ša s posvetovanji s posameznimi frakcijami ugotoviti mož-t nost koalicijske vlade, nakar poda poročilo Ebertu. Velika! koalicija je nemogoča, ker odklanjata nemška in bavarska ljudska stranka sodelovanje. Z ozirom na to so se socialni demokratje izjavili, da odklanjajo meščanski blok, bili bi pa za takozvano weimarsko koalicijo, katero bi sestavljali centrum, demokrati in'socialni demokratje. Razpolagali bi v parlamentu z 249 glasovi od 489 ter bi tako imeli let
nos a fulgure, tempestate', peste et orani malo. Na južni stran;:	Herr Andreas Schloszgo, dermaliger Stadt-
richter wie auch ein lobi, wohlweiser Magistrat und eine ganze Ehrsambe Bürgerschaft in Marburg.
Zvon je nad 200 let svoj vzvišeni poklic z vso vesi-nosjo in natančnostjo izvrševal. Vivos voco, mortuos piango, fulgura frango — je bilo tudi njegovo načelo. Veselil se je z veselimi, jokal z žalostnimi in uvedel ter spremljal je vse velike slavnosti v Mariboru. Kolikim tisočim je zvonil pri pogrebu. Kdo ve? Pač pa je natančno zapisano, da je pri mariborski požarni hrambi v teku 53 let njenega obstoja, 1868—1921 naznanil 2451 krat požar in je sklical prebivalstvo na pomoč.
Slednjič je dotekel tudi njegov čas. V teku nad 200 letne dobe, v kateri je neštetokrat, v mnogoterih tednih vsaki dan po eno uro in več neutrudno deloval, so se pokazali sledovi njegovega dela. Žvenkelj mu je obe plati preveč obribal. 21. avgusta 1921, ravno ko je cela Jugoslavija plakala ob krsti kralja Petra Velikega, Osvoboditelja, je počil na obeh plateh. Njegov glas je obmolknil.
Lepa je bila njegova zmaga v svetovni vojski. Vojaška uprava je zahtevala, da tudi on »odide v vojsko*. Za vselej bi moral oditi, nikdar več ga ne bi bilo slišati. A g. stolni župnik Fr. Moravec je napel vse svoje sile, da ga reši. In res se mu je to posrečilo s pomočjo g. dr. Semetkowskija, konzervatorja v Gradcu, kot vladnega zastopnika. Zaradi izvanredno lepega glasu je bil zvon za stolno cerkev ohranjen.
Odkar je bil zvon razpočil, je bila zdaj neprestana skrb g. stolnega župnika Fr. Moravca, da se veliki zvon prelije. V sedanji grozni draginji je tako podjetje zelo težavno. A vendar se je to gospodu Moravcu posrečilo. V novi zvonolivarni »Zvonoglas« je bil stari, vse časti vredni zvon dne 15. decembra 1924 prelit. Je nekaj težji in obširnejši, kakor je bil v prejšnji obliki.
Napise ima novi zvon sledeče: Islo besedilo, kakor prej o presv. Trojici, o sv. Križu in o sv. Janezu ter st. Donatu. Na vrhu ob kroni se bleste besede: Zvonovi zvonite, k molitvi vabite,' ker prazno je delo brez sreče
Dr. Ant. Medved.
Veliki zvon mariborske stolne cerkve.
neznatno večino od nekaj glasov. Socialni demoikratje zahtevajo za sebe tudi mesto predsednika parlamenta. Za j predsednika kandidirajo Löbeja, ki je svoječasno to mesto že zavzemal. Kdo bi prevzel potem predsedstvo vlade, se Se ne ve. Vsekakor za položaj take vlade ne bi bil posebno ugoden.
Obso|dba morilca Haafrmanna. Po enajstdnevnem pretresanju ogromnega ofotožilne.ga materijala proti vampirju Haarmannu in jego verrai komplicu Gransu je bil dokazni postopek v sredo zaključen» nakar so sledili govori višjega državnega pravdnika' dr. Witte-a, pledoajeji zagovornikov in mnenja strokovnjakov. Profesor dr. Schultze, ravnatelj psihijatrične klinike v Göttingeniu, je na osnovi enomeseč nih vestnih opazovanj vampirja Haarmanna podal merodajno mnenje o Haarmannovi odgovornosti, da Haar-ma-n-na ni mogoče proglasiti za umobolnega, pač pa za moralno inferiornega in intelektualnega slabiča. S tem je zahteva višjega državnega pravdnika po smrtni kazni za oba obtoženca dobila svojo oporo. Zadnji dan razprave je bil naval občinstva v razpravno dvorano naravnost ogromen, j Policija je komaj vzdržala red in da ni sodnija Haarmamna ; obsodila na smrt, bi navzoča množica zločinca sigurno ; sama linčala. Tudi Haarmann je vedel, da mu grozi ne- ; varnost zato je bil zadnje dni strašno nervozen ter se je j neprestano bal, da ne bi bil vprizorjen na njega atentat. Rilo ga je tako strah, da si ni upal sam spati, ampak je mo-i irai po noči biti v njegovi celici stražnik. Z velikim zado-, ščenjem je bila sprejeta razsodba, po kateri je Haarmann obsojen obsojen radi 24 dokazanih umorov na smrt. Nje-. \ gov pomagač Grans se kaznuje radi umora v enem sluh j čaju na smrt in radi pomaganja pri drugem umoru na 12 ; let ječe. Haaimann se je odrekel vsakemu prizivu zoper \ razsodbo, dočim je Grans prosil za milejšo kazen. Oba zlo-, j cinca sta sprejela razsodbo zelo mirno in Haarmann se je, j oelo smehljal.
Dnevne novice.
Česnjr ni zakrivil nobeden slovenski kmetski fant fo je storil dr. Žerjavov kandidat dr. Pivko. Z dežele smo prejeli: Med svetovno vojno je biki pri Slovencih do Italijanov sovraštvo tako podžgano, da nobenemu slovenskemu kmetskemu fantu ali možu vojaku niti na misel ni prišlo, da bi pobegnil k Italijanom in tamkaj izdajal našiim naj-ljutejšim sovražnikom 'slovensko zemljo in slovensko kri. Vsak slovenski vojak je znal, da je Italijanom le za krivično .posest slovenske zemlje in za zasužnjenje slovenskega življa, in radi tega so se tudi borili proti grabežljivim Italijanom kot levi. Le slovenski liberalec» naprednjak, Sokol in sedaj dr. Žerjavov kandidat dr. Pivko je pobegnil k Italijanom in tamkaj -rešil le za sebe ugodno življenje, a Slo-vence-Goričane in s slovensko krvjo prenapolnjeno gori-ško zemljo je pomagal spravljati v nenasitne italijanske kremplje. Ko se je povrnil ta nesrečni človek v domovino, j ga ni n-i-kdo pogledal, ker se ga- držita izdajstvo in bratska i kri. Sam je začel siliti v ospredje potom knjižic» v katerih slavi svoje izdajstvo in si skuša skovati slavo in zasluge za Jugoslavijo, katere so pa znane samo dr. Pivkovi domišljiji, a nikomur drugemu ne. Kot priprost kmet sem prepričan, da bi Pivka ne sprejela nobena druga stranka -pod svoje okrilje, kakor ravno Žerjavovci, katerim so razna izdajstva čednost -in junaštvo. Še Sokoli so izbacnili iz svojih vrst dr. Pivka in sedaj hoče ta človek poskusiti svojo srečo kot kandidat in to med narodom, ki se je boril z vse mi silami proti Italijanom, s katerimi se je Pivko pobratimi!. No, naj se le pokaže dr. Pivko kje na deželi, da' ga bodo videli in slišali oni fantje in možje, ki so krvaveli za obrambo svete nam goriške zemlje. Prepričan sem tudi, da dr. Pivka ne bo volil nobeden iskren Slovenec, ki se
e nebes. Na obeh .plateh pa zvon na kratko pripoveduje svojo zgodovino z besedami na vzhodni plati:
Bil prvič vlit sem srečno v božjo slavo Že leta tisoč sedemsto deset.
Od takrat glasno sem donel v daljavo In čudil pesmi moji se je svet.
Iz Celja Konrad Schneider me je vlival Ko v Mariboru Strassegg, vnet pastir In župnik splošno je ljubezen vžival,
Sodnik pa Schloszgo je skrbel za mir.
A tužna me usoda je zadela:
Sem kralju Petru smrtno pesem pel,
Razpočila obojna plat je cela —
In glas moj mili zadnjič je zvenel.
;f	#	’	*?'•' . f v
Na zapadni plati:
Devetnajsto in dvadeset četiri Sem drugič bil v plamenih vročih zlit,
Da glas moj zopet božjo slavo širi In ljudstvu zvesto brani dobrobit.
Andrej Karlin je bil vladika blagi,
,	Ko zopet sem zapel čez hrib in plan,
Moravec Franc pa stolni župnik dragi In mestu doktor Leskovar župan.
Daj mili Bog, da mojih pesmi glasovi Doneli krepko let bi sto in sto,
Nad Mariborom pa bi solnčni časi Sijali jasno v žaru svetlem kot zlatol
Dne 21. decembra 1924 je le-ta zvon, posvečen presveti Trojici, kakor še dva druga manjša, svečano blagoslovil prevzv. g, škof Karlin.
zaveda, kaj je bila in kaj bi pomenila za nas Goriška, ako-bi jo imen, a so nam jo .ugrabili r'iv-kovi -poioratimi — Italijani!
Predsedniki volilnih odtokov. Kakor smo že poročali, je izvršil državni ocbor svoje delo glede določitve volilnih krajev i-n z ozirom na predsednike volilnih odborov. Radikala so predložili kot predsednike preko upravnih u-raunikcv samo take -osebe, na katere se lahko zanesejo pred vsem glede strankarske zagrizenosti. Predložili so po večini carinske uradnike in Okrajne ekonome, akoravno jej znano» da ti ljudje rumajo kvaiii-ükacije, kakoršno predpisuje volilni zakon. Volilni zakon zahteva odi predsednikov predvsem pravno kvalifikacijo, v slučaju, da ne bi bilo nai razpolago dovolj juristov» potem pridejo v poštev absolventi drugih fakultet» v skrajnem slučaju osebe, ki imajo srednješolsko maturo. Radikalske oblasti so zapostavile maso višješolsko naobraže-nih ljudi in dale prednost carinikom -in ekonomom. V Liki bodo imeli pred vsemi dr-ui girai predsedniki prednost učitelji, niti misliti ne moremo, kako bi zamogel vrhovni šef učiteljstva Pribičevič izvršiti volitve -brez — velesrbsko orientiranih šolnikov.
Oče pisatelja in župnika Kstaveirja Meška umrl. Od Sv. Tomaža pri Ormožu poročajo: Umrl je v Ključarovcih dne 17. t. m. častitljivi starček 86 let g. Anton Meško,, oče našega julbilarja in slavljenca -preč. g. Franca Ksav. Meška, župnika na Selah pod Sv. Uršulo med Guštajnom •in Slovenjgradcem. Blagemu starčku večni mir in pokoj! \
Nezadovoljstvo z rešitvijo stanovanjskega vpra- j sanja. Niti hišni posestniki niti stanovanjski najemniki niso zadovoljni z rešitvijo stanovanjskega vprašanja. Ministrski svet je sedaj odbil protest hišnih posestnikov, ter izjavil, da vztraja na svojem sklepu. — Vlada smatra, da je stanovanjsko vprašanje zanjo rešena stvar ter ne -pride več na dnevni red.
Take pisave nočejo -razumeti cenzorje V Osijeku izhaja list »Glas srpskih četnika.« To glasilo je prineslo, o-klic na narod kot dopis iz okolice Djakova, ki je podpisa^ j od četnika Lazarja Kunarčiča. Dopis nosi naslov: »Zavest srbskega naroda.« Ob -koncu tega oklica poziva ta četnik, Srbe s temi besedami: »Zato -Srbi vsi skupaj za kralja in, domovino, ker vse kaže, da bo -kmalu napočil dan, ko bo-, mo plesali krvav kolo in radi tega- moramo biti priprav-, * lje-ni.« Tega oglasa cenzura ni zaplenila, akoravno poziva i na prelitje krvi med brati.	j
Iz kaznjenca v poručnika. Pred dvema letoma je bil ; nameščen kot farmacevt v osiješki garnizijski lekarni poljH \ ski žid z imenom Lieblich -Kibele. Pozneje je spremenil \ svoje ime v Milodrag Mihajlovič. V Osijeku je živel ta ! možakar zelo potratno in je bil velik prijatelj raznih barov., j Nekega dne so ga aretirali ter prepeljali v oficirski zapor. ; v Beograd, ker je -pokradel večje množine kinina in dru- i gih zdravil, katere je prodal raznim lekarnarjem. Ko je > Kibele-MihajJovič prebil v beograjskem zaporu dobro leto j dni, se je izjavilo vojno sodišče kot nekompetentne^ da o njegovi zadevi razpravlja in izreče obsodbo. Kibele-Mihaj-lovič je bil nato predan osiješkemu civilnemu sodišču, ki ga je oprostilo vsake -krivde. Ko je bil zopet na svobodi, je sprejel ta zid angažma po osijeških barih, a nekega le-, pega dne je izginil in popihal neznano kam. Sedaj javlja »V o jni list«, dd' je Kibele -M ih ajlo v i č imenovanza lekarniškega poručnika.
Težka obiteljska drama v Beli Krajini. Posestnik Ivan Ogulin iz Hriba na Dolenjskem se je pred leti izselil v Ameriko, doma pa je pustil ženo z majhnimi | otroci. No, mlada žena se ni baš najlepše obnašala in tudi otroke je slabo vzgojila. Po dolgih letih je prišel sedaj pred nekaj tedni gospodar iz Amerike nazaj. Z ženo se nista mogla razumeti in kmalu je prišlo do prepirov v družini. Na -stran matere so se postavili tudi izprijeni otroci. Ko sta se te dni oče in mati zopet prepirala, je skočil 19 letni sin Anton z nožem nad očeta ter ga je dvakrat zabodel v prsi, da je kmalu izdihnil.
Lažnjivi dr. Ninčič v Bački Palanki. To malo bačko mestece j-e te dni doživelo svojo Köpenikijado, katero bodo .prebivalci še dolgo pomnili. Na majhni postaji predi mestom je stopil iz vlaka neki gospod ter zahteval od po-stajenačelnika, da zadrži vlak za nekaj minut, ker ima nekaj nujnega opraviti. Na načelnikovo vprašanje, s kom da ima odpraviti, je tujec smelo odgovoril, da je minister, zunanjih zadev dr. Ninčič. Seveda mu je načelnik željo--takoj .izpolnil, -obenem pa je telefoniral na prihodnjo po- j stajo Bačka -Palanka, da se vozi z vlakom dir. Ninčič. V men ' stecu je nastala prava panika, radikalski prvaki- in mestne I oblasti so hitro sestavile deputacijo, ki je šla v svečani povorki na kolodvor -pričakovat gospoda ministra. Ko je vlak privozil na postajo, so med navdušenimi ovacijami oblastni organi slovesno- spremili »Ninčiča« v mesto. G. minister je sprejel deputacijo in jih milostno poslušal, po-t tem so mu pa priredili sijajen banket. Toda vsaka glorija traja samo kratko in tako je bilo tudi z ministrom v Pa-t lanki. Neki uradnik, ki je pozneje prišel na banket, je — spoznal v »ministru« trgovskega, potnika Rudolfa Mariča, ki je po obrazu zelo podoben dr. Ninčiču. Lažnjivi gospod minister je romal iz -banketa naravnost v zatvor, osleparjenim prebivalcem Bačke Palanke pa se smeji sedaj cela Vojvodina.
Tri leta .ječe radi žalitve kralja. Novosadsko sodišče je obsodilo vrtnarja in ruskega begunca Slavka Hn-banova iz Starega Bečeja na tri leta težke ječe radi žalitve kralja.
Trčenje ladij na Donavi Huda megla, ki že nekaj tednov leži na Donavi in Savi, zelò ovira -promet s parniki. V bližini Zemuna sta trčili skupaj ladji »Nera« in »Vardar«, ki vzdržujeta promet med Beogradom in Zemunom. Obe ladji sta bili polni potnikov in dogodila bi se bila strašna katastrofa, da ni krmar na »Neri« nevarnost v zadnjem trenutku opazil ter ladjo obrnil j tako, da je »Vardar« udaril v njo samo z bokom, ne pa
. z ostrim prednjim koncem, ki bi bil ladjo sigurno presekal na dvoje.
! Pegasti tifus v Beogradu. Po mestih južne Srbije se je pojavil v številnih slučajih pegasti tifus. Sedaj se je ta epidemija zanesla tudi v Beograd, kjer je obolelo precej oseb. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da se bolezen ne razširi.
Priredba dohodnine in rentnineza davčne zavezance sreza Maribor -desni in levi brag, -izvzemši mesta Maribor*, za davčno leto 1924 je dovršena 15dhevni rok za vpo-! gled v odmerne izkaze- pri pristojnih davčnih uradih, od-; nosno pri davčnem okrajnem obl-astvu v Mariboru se do-; loca za čas od I. do vštevši 15. januarja 1925. O višini j predpisa se davčni zavezanci obveste glede dohodnine še i tudi s posebnimi obvestili potom pristojnih županstev. — j Istotako je dovršena odmera občne p-ridobnine za prired-
■	beno dobo 1924-25 za vse davčne zavezance ter se dolo* j ča tudi za ta davek 15dnevni rok za vpogled v odmerne . .izkaze, ki so razgrnjeni na vpogled pri mestnemu magi-* j stratu in pri pristojnih županstvih, odnosno pri pristojnih i davčnih uradih in pri davčnem -okrajnem oblastvu v Mari*
■	boru, soba št. 3, za čas od I. do vštevš-i 15. januarja 1925-Vpogled je dovoljen izključno le davčnim zavezancem i» njihovim izkazanim pooblaščencem. Predpis teh -davkov onih zavezancev, ki v 15 dlneh po preteku roka za vpogled^ v odmerne izkaze, torej do vštevši 30. L 1925, ne vložijo priziva ali pritožbe pri davčnem oblastvu, postane pravno*» veljaven. Priziv, ki je vložiti za vsaki davek -posebej, je ko« lekovati z 20 din.
Poziv našim konzulatom v inozemstvu. Zunanje ministrstvo je odposlalo na naša zunanja zastopništva cirkular, v katerem se strogo zahteva, da konzulati povečajo svojo delavnost ter pošiljajo perijodična poročila o gospodarskih razmerah v dotičnih državah, ki bi interesirale naše obrtnike in trgovske zbornice, ministrstvo trgovine, prometa, socialne .politike itd. — Je bil že zadnji čas, da se napravi na naših konzulatih red. Drago plačano osobje je smatralo svojo službo za nekako sinekuro ter absolutno ni nič delalo. Naši konzulati so bili dosedaj samo uradi za izdavanje potniških vizumov.
Zdravniška služba. Okrožni urad! za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuj'e službo zdravnika-uradnika v Hrast niku. Interesenti se opozarjajo na razpis v »Uradinem listu.«
»Gloria in excelsis Deo«. Zbirka božičnih preludijev in meditacij za orgije ali harmonij izidejo čez pat dni. Cena 20 D. Prijaviti se je z dopisnico ker pošiljatvi čekovno položnico priložim. Naročila sprejema Karlo Adamič, mestni kapelnik p. Koprivnica, Hrvatsko. — Skladbe so lep božični dar za vse ljubitelje glasbe, da jih za časa praznikov izvajajo na klavirju.
Iz Maribora.
POSVETITEV ZVONOV ZA MARIBORSKO STOLNICO
se je včeraj izvršila na zelo slovesen način. Med zvo-nenjem starih dveh zvonov in ob zvokih vojaške godbe so .prepeljali nove zvonove mestna občina ter -posestnika Nemec in Mlinarič iz Vrtne ulice 12 po Koroški cesti, Glavnem trgu, Gosposki in Gregorčičevi ter Strossmajerjevi ulici do Orožnove ulice,, kjer jih je spre jela mestna duhovščina, botri in zastopniki društev. Učenka I. rnešč. razreda Elza Stubi je došle zvonove prav mično pozdravila s pesmico:
Na potu k nam, zvonovi mili,
Ustavljam Vas,
Pozdravljam Vas!
Vi boste željo nam spolnili,
Zdaj, ko so v ognju vas prelili,
Da boste znan
Nam spev ubran	. :
Iz stolpa zopet zazvonili.
Zdaj bodo Vas še posvetili Da bo Vaš glas Živel za nas,
Da boste z nami v sreči, v sili.
Hitite, da zapojete čimprej Nam pesem svetonočno,
Vso blagoglasno in mogočno,
Da sega do nebeških mej:
Doni naj slava Bogu na višavah In mir ljudem po zemeljskih nižavah.
V slovesnem sprevodu so se odtod zvonovi pomikali na Slomškov trg, kjer so bili v pol uri obešeni na pripravljeni oder in množice so občudovale prekrasno delo tvrdke »Zvonoglas«, predvsem naš največji slovenski zvon, ki je naravnost umetnina.
Ob pol 10. uri je došel s številno asistenco mil. g. škof dr. Andrej Karlin, ki je zvonove posvetil. Pri slovesnem obredu je kumoval največ jemu g. dr. Leskovar s soprogo, drugemu pivovarnar g. Tscheligi, tretjemu Kršč. ženska zveza po svojih zastopnikih g. Filipčiču in predsednici društva g. Baumanovi. Prvi je posvečen v čast presv. Trojici, drugi na ime patrona škofije sv. apostola Andreja, zadnji pa presv. Srcu Jezusovemu. Posvetitvi so prisostovali razun botrov in duhovščine zastopniki drž. oblasti, med njimi veliki župan g. dr. Pirkmajer, okrajni glavar dr. Ipavic, komandant mesta, polkovnik Nikolič in drugi.
Po posvetitvi je prevzv. škof v stolni cerkvi v slavnostni pridigi razložil zgodovino in pomen stolnih zvonov. Po pridigi je opravil slovesno pontifikalno sv. mašo mil. g. stolni dekan dr. J. Tomažič. Vsa cerkvena opravila je zaključil zopet premil, g. škof s slovesno zahvalnico. Točno ob 13. uri so se začeli zvonovi pomi-
^r,	:	'	-■ ■ •
Itati v stolp. Dviganje je izvršila mestna požarna hramba z dvema avtomobiloma. Med dviganjem je na stolpu zopet «virala vojaška godba. Več tisoč broječa množica je napeto gledala dviganje in vztrajala dp 15. ure, ko je Kginil velikan v stolni stolp.
V stolnem župnišču je bil med tem1 banket, ki so se ga udeležili zastopniki oblastev in duhovščina. Sedaj vsi željno pričakujemo trenutka, ko nam novi zvonovi zapoj o svojo pesem, kar se bo zgodilo na sveti večer ob polnočnici. Dal Bog, da so se posrečili tudi glasovi tako, kakor umetniška oblika zvonov.
Samomor z lidpiom. Dne 20. t m. se je zastrupila z Ih zolom 461etna Peče Kornelija. Domačini so jo našli zvija-) jočo se v strašnih krčih ter takoj; obvestili policijo, ki je poi klicala rešilni oddelek. Toda za samomorilko je prišla pomoč prepozno. Predno je prispel avto z zdravnikom, je že podlegla silnim bolečinam. Ni še dognano, kaj je gnalo ženo v samomor.
Državna borza dela v Mariboru bo v sredo, 24. decembra 1924 ves dan za stranke zaprta vsled splošnega snaženja uradnih prostorov, kar daje s tem ravnateljstvo javnosti na znanje.
Državna borza dela v Mariboru. Od 14. do 20. decembra je bilo pri tej borzi 162 prijavljenih mest, 295 oseb je iskalo službe, v 67 slučajih je posredovala borza uspešno in nekaj oseb je odpotovalo; od 1. januarja do 20. decembra je bilo pa 7003 prostih mest prijavljenih, 10031 oseb je iskalo službe, v 3525 slučajih je posredovala borza uspešno in 1386 oseb je odpotovalo.
Mestni magistrat mariborski opozori prebivalstvo na razpis ministrstva financ (generalna direkcija posrednih poreza) br. 44808 z dne 30. 9. 1924 glede obda-čenja prevoznih sredstev. Razpis je prebivalstvu na vpo gled v vložišču mestnega magistrata mariborskega od 17. t. m. do 10. jan. 1925.
Sporazum med najemniki in gospodarji. Ob priliki nedeljskega predavanja tajnika stavbene zadruge »Moj-mir* se je od strani občinstva izrazila želja, naj bi posredovanje prevzela mestna občina ter da se naj ta želja sporoči županu. Drugi, še širši predlog gre za tem, da se s tem poskusi sploh za celo mariborsko oblast in da naj tudi gospod veliki župan v to svrho skliče še pred Novim letom tozadevno konferenco iz zastopnikov društva stanovanjskih najemnikov in -gospodarjev. Posredovanje bi se omejilo na one sporne slučaje, s katerimi bi se stranke same obračale do posredovalnice, torej ne, kakor se je na anketi v Ljubljani nameravalo določiti že vnaprej za celo Slovenijo tak sporazum, da sploh ne bi bilo potreba več najemniškega zakona. Nameravana občinska posredovalnica naj postane občinski najemarinski urad namesto dosedanjih nepriljub (jenih -stanovanjskih uradov. Natančneje o tem načrtu še izpregovorimo.
Prošnja. Kakor začetkom vsake zime dalo je tudi letos društvo za varstvo in rejo živali v Mariboru postaviti pred nekoliko dnevi v mestnih nasadih in sicer na Jugoslovanskem in Zrinskem trgu ter v obeh parkih hišice za krmljenje ptičev pevcev, katere -naprave prav toplo priporoča Občinstvu vuporabo. Število 22 takih hišic se je skrčilo do letošnje pomladi na 17 in celo izmed teh je odpeljal vrtnar Ljudskega vrta precej polomljenih v shrambo. Ker je dalo društvo tekom jeseni napraviti še 8 novih, polomljene pa popraviti in pobarvati, se naprošajo vsi prijatelji krilatih pevcev, da hišice, ki jih je sedaj 25, skrbno čuvajo in njih vsa-koršno poškodbo naznanijo mestni straži v svrho na-daljnega postopanja. Naj bi te hišice obenem -podpirale vspodbudo k milosrčnosti do živali v nežnih srcih naše šolske mladine.
Pobrežje. Prostovoljno gasilno društvo priredi na starega leta dan Silvestrov večer v gostilni gospe Rojko. Ker je čisti dohodek namenjen za nakup novih cevi, vabi odbor k obilni udeležbi. Začetek ob 6. uri.
Svinjski sejem v Maribora, ki bi se imel vršiti v petek, dine 26. t .m., se preloži -radi božičnih praznikov na dan pred Božičem, to je v sredo, dne 24. t. m.
LISTEK.
Slovenske gorice.
Opis. — M. Ljubša.
(Dalje.)
IV. Razdelitev Slovenskih goric.
Že smo omenili, da se izraz »Slovenske gorice« rabi v Širšem in ožjem pomenu; da, celo ožji del se omeja na Slovenske gorice vobče in Slovenske gorice, ki se Tes tudi tako navadno imenujejo. Razpredeiba Slovenskih goric v najširšem pomenu pa je sledeča:
A. Brda s Križevim vrhom (Eichberg in Kreuz-berg) obsegajo najboj zapadni in severni del celega
gričevja, nekako nadaljevanje sausalskih gričev in so obkoljena od Črne Pesnice, Sakove, Sulme in Mure do Ernovža. Od prihodnjega dela so Brda ločena po potoku Gomilnici, ki izvira severno od Lučan ob Krnskem hribu (Karnerberg), kateri veže Brda s Svečinskimi goricami, in teče najprej v severovzhodni potem v vzhodni smeri mimo Gomilice in se izliva v ernovškem trgu v Muro. Ta del Slovenskih goric se vzpenja najvišje, v j Križevem vrbu do 633 m i-n je po svojem prebivalstvu j razu-n malih izjem skozi in skozi nemški. Politično j -pripada Upniškemu -poglavarstvu; okrajna meja med ■ Lipnico in Arvežem gre nekako po sredi med njimi.
Kar se tiče imena »Brda«, je to ime zdaj tam -pač že neznano; a navaja je še Schmutz, Histor. Topogr. Lexikon von Steiermark, Graz 1822, I. del, str. 308 za občino Eichberg-Trautenburg kot slovensko občinsko ime, a rabi ga tudi dr. šuman v Slov. Štajerju. Sicer pa je za to hribovje ime Brda najpripravnejše. Srednja višina 446 m, najnižja točka v Ernovžu 258 m-.
B.	Gornje ali Svečinske gorice se priklopijo ob Krnskem hribu (Karnerberg, 511 m, prelaz sam 465 m) na Brda, od katerih so ločena po glavni cesti iz Lučan v Ernovž in -sežejo do južnoželezniške proge ali do Girknice. Obmejene -so na severu od potoka Gomilnice in Mure ob zapadu od potoka Kršnice in od Cirkniškega potoka, ob jugu po od gornje Pesnice od Lučan do Pesniškega brega, naprej -pa od spodnje Pesnice do izliva Cirknice v njo pod Pesniškim dvorom. Z južnim Kozjakom se stikajo Slovenske gorice -po Pesniškem bregu, 410 m, kot meji murskega in dravskega razvodja ob prehodu iz Kozjaka v Slovenske gorice. Navadno slišimo, da se ob tern bregu ločijo Slovenske gorice od Kozjaka kot njegova stranska panoga, četudi se z isto pravico lahko reče, da so naše gorice nadaljevanje sausalskih gor, pretrgane po reki Sulmi.
Ker Slovenske gorice vobče padajo od zapada proti vzhodu, so Svečinske gorice nižje od Brd; najvišji vrh je Lubejev vrh, 571 m, najnižja točka- pri izlivu Cirknice v Pesnico, enako kakor ob Muri pri Spielfeldu o. 258 m, Srednja višina je tedaj 412 m. Nad Št. Iljskim predorom se stikajo Svečinske gorice. 349 m visoko, s
C.	Srednjimi Slovenskimi goricami ali s Slovenskimi goricami v najožjem pomenu. Južno zapadna
j meja je Pesnica, dokler ne sprejme Drvanje, na vzhodu Drvanja gori do Trotkove, kjer se meja obme na vzhod skozi Trotkovo čez nizek prehod v Negovsko vas in dalje ob Negovskem -potoku do Ščavnice. Tako deli tudi dr. Puff Slovenske gorice, ko pravi v Marburger Taschenbuch 1859, 102, da Štajngrova obmejuje Slovenske gorice v najožjem obsegu. Ščavnica pa meji na severovzhodu do svojega izvira pod Velko, nato pa cesta iz Marije Snežne v Gmurek (severo-vzhodna smer). Na severu pa se tika vznožje srednjih Slovenskih goric od špilja do Cmureka Mure. Naj višji hrib tega dela je

Velika Izbira
praktičnih ?n oajcensjših
božičnih in novoletnih daril
kake ri maniküre, ročne torbice, potne opreme, kovčezi, dežniki, palice, galanterija, srebrnina jedilno orodje,
---parfumerija, družabne igre-
igrač e.
Poseben oddelek ‘za moško rperilo: tele in modre srajce, spalne srajce, spodnje hlače, žepne rute, ovratnike, samoveznice, nogavice, rokavce, dokolen ce, trikotaža, jum erji,	$
jsweaterji i. t. d.
Velikđ izbira okraskov za božično drevo !	|
Gaspari & Faninger
Maribor, Aleksandrova cesta 23.

Očkerlov vrh, 410 m, najnižja točka ob Ščavnici, kjer se v njo steka Negovski potok, 200 m; srednja višina je torej 305 m.
(Dalje prihodnjič.)
Soo tiiniaite se Oiiaške večerje I
Išče se viničar. Prvovrktne moči naj pošljejo ponudbe spričevali v prepisu (ki se ne vračajo), ali se naj oseb no predstavijo pri posestvu »Poznanovec«, pošta Zla-» -tar, Hrvaško.	78I 2__I
Komisijsko trgovino in trgovsko- agenturo obavlja »Posredovalec«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 23.	769
Trgovina z mešanim blagom z velikim krogom odjemalcev, dobro uvedena* obenem s sortiranim blagovnim skladiščem, se proda v Krapinskih Toplicah, oziroma se da od 15. januarja na več let v najem. -Stanovanje z vrtom na razpolago, za odplačilo se zahteva do 100 tisoč dinarjev, za ostalo ugodni plačilni pogoji. S samo resnimi reflektanti stopi po osebnem pregledu rad v dogovore lastnik Jurkovič Fran, Krapinske Toplice.	779 6—T
Hotel, velika enonadstropna zgradba s ikrasnimi parketira-nimi sobami, v pritličju restavracija in kavarna, veliki vrt, oddelek za gaTažo itd., vse v novem stanju, brez incentarja ali po razumu z inventarjem, v dobro obiskanem kopališču Krapinske Toplice, se proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji za 1,250.000 dinarjev. Po osebnem pregledu stopa v dogovor posestnik Franjo Jurkovič, Krapinske Toplice.	780 6—1
RAZGLAS.
V smislu -par. 59 zakona1 z dne 14. junija 1866 dež. zakonika štev. 19 se s tem javno naznanja, da je prora-ču nokrajnega zastopa Maribor za leto 1925 od dne 24. decembra1 1924 naprej skozi 14 dni javno razpoložen % pogled v pisarni okrajnega zastopa, Koroška cesta 26-11.
Obenem se razpisuje dobava gramoza za okrajne ceste za leto 1925. Interesentje dobijo vsa natančnejša pojasnila v okrajni pisarni. Rok za vlaganje ponudi» poteče dne 21. januarja 1925 ob 12. uri. Na zakasnele ponudbe se v smislu zakona ne bode moglo ozirati.
Okrajni zastop Maribor, dne 20. decembra 1924.
Vladni komisar:
Dr. Josip Leskovar s. r.
Razglas prodaje.
V konkurzni stvari bivšega trgovca Antona Tonejc v* Mariboru proda se pod roko posestvo vi. št 103 k. o. Razvanje, obstoječe iz zemljiških parcel št 849 njive S površino 83 m3, 851 njive s površino 69 a 70 kvad. met,' in 852 travnika s površino 12 a 98 m3.
Ponudbe sprejema do 15. januarja 1925 konkurzni »• pravitelj dr. Ferdo Lasič, odvetnik v Mariboru, in je kon-kurznemu komisarju pridržana pravica, da ponudbo sprejo me ali odkloni. Obenem s ponudbo je položiti v roki koni kurznega upravitelja varščino v znesku 2000 din. za ev, škodo, vsled odstopa od ponudbe.
Natančnejša pojasnila daje dr. Ferdo Lašič, odvetnik v Mariboru, Marijina ulica 10.
Maribor, dne 19. 12. 1924.
Dr. Ferdo Lašič,
upravnik konkurznega sklada Antona Tonejc.
Vili i avtemsbllom zastani I
Elegantno opravljena vila s -pohištvom, zavesami, preprogami in z električno razsvetljavo opremljena, osem sob s postranskimi prostori, neobremenjena, s približno 1000 m3 vrta, garažo, novim avtom s 4 sedeži, model 1924 in 1000 1 bencina, na novo zidana v kraju dobitelja in še 40.000 drugih dragocenih dobičkov v ceni primeroma ea
60.000 dolarjev
se razpisujejo in bodo razdeljeni med osebe, ki naše mno-goizkušene in razpečavne preparate dalje priporoča in po svojem -priporočilu vsaj pet -novih naročnikov pridobi. Vsak dobi en dobiček. Obvezujemo se, da se vsi razpisani dobički razdelijo. Natančne preglede dobite, ako vpošijete 7 din. za stroške, od tvrdke	777 4_j
I Pri dopolnjevanju MAGGI*" zabele
§ff j	"	g ”	”	" Z-1 na-j se pazi na to> da se zabela "dopolni iz 'M a ggi-j e ve velike3 origi-
Cene dopolnjenih steklenic:
Štev. 0_____________________
Din. 5-— 10‘— 17-— 3t>-—
Tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in
sirupov
Prrliaicc <§* Vallai
MARIBOR	Meljska cesta 3.	MARIBOR
priporoča predvsem svojo veliko zalogo najizbornejšega Vermouth-vma, od najslovitejših zdravnikov kot splošno in najučinkovitejše sredstvo proti različnim bolestim ter zlasti rekonvalescentom in slabotnim priporočenega. Poleg tega se dobijo in so vsak čas na razpolago najrazličnejši likerji, nun, konjak in slivovka, vse najboljše kvalitete.
Zahtevajte cenike!	©76 11—1
za zglavnike, puh za pernice, žimo, J8a afrik in cvilh za
___SL____—____________žimnice, platno za
prtiče in vse dingo i perilo, odeie šivane in flanelaste, preproge, posteljne in kavne garniture, namizne prte, pro-eltkanski izbiri m čudovito nizkih cenah vele-R. STERMECKI, CELJE, št. 334, Iiustrovani stonj! Trgovci eigros cene.	48] 16

Najprimernejša božična in novoletni darila
Š&0B&* Najboljša h najcenejfa (šarila
za Bož č in Novo leto
se dobijo samo v galanterijski trgovini
Josip unii narlčf Narilor, Slavni trg št. D
Pri nakupu od Din. 100— dalje 5 odstot. popusta
» «bi ■•b«bv s
za praktično vporabo: damske torbice, torbice za po-lovanje, spise, šole, tobak, smodke, denar itd. se dobi v na naj večji izberi pri
!Vüü KHÄVOS, IPAK’iBGIS»
ALEKSANDROVA CESTA 13.
Lastna torbarska delavnica: Slomškov trg št. 6.
1 Z* »Im« s s» tribolisi
Kdor v „«traži“ oglašuje,
uspeha gotov« se radnjo!
MARIBOR,
Usnika c.
I Cenik brezplačno ì
Predivo kupuje po najvišjih cenah ali zamenja za gotove vrvi tvrdka Ivan N. Adamič, Marib’ r, Vetrinjska ul 20.	613
Premog iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prcdaia Slo* venska p'emogokopna družna z o. z. v Ljubljani, Wolfova ul. Št. 1 I.	Io7
pnvovrB «na novo bt»go povsem spelai.
se dobi povsod.
Prva hrvatsko tvornica sa'ame, prek» enega mesa in im>sti
M. Gavrilo Jč-a sin. d.d, Petrinja.
Generalno zastopstvo za Slovenijo :
R. BUtfC I« d'W@
Ljublana—Celje— Mar ibor.
OSPAMv tl
to znamko mora nositi fečr.icaIt |
.ferm*.
Kdo hoče dobro luč nesme se bati stroškov.
krojaške, euknjena Im platna* A« odpadke, staro želez}«, kovano in vlito, glaževin;?, kakor odpadke vsake vrst* kupuje** 90 najviifife mm)
šk. Rtbeiler,
■triko, Dravska atlet IS.
fa»enjaiB tudi staro žel«*}: katero je za vporabo, s vaškimi »dpedki in vliti»®.
la trboveljski premog, ko s n ve c in kockasti la ostrauski koks, kosovec, la bukova drv», cepana in žagana po najnižjih dnevnih cenah pri
DAVORIN JOHAN IN DRUGOVI družba z o. z.
Maribor, Gregorčičev» u ica štev. I,
Kje kupiš najcenejše ure, zlatnino, srebrnino'in optične predmete?
SamoIvlMariboruipriIA.iKiffmann-a nasledniku
na Aleksandrovi cesti štev. 27, zraven glavnega kolodvora.
I a	Cene so breskotikurinčnel
Točne urei
od 25 din. naprej. Nadalje vedno v zalogi vremenild, toplomeri in vage za žganje, vino, mošt, mleko, lug itd. Za vsako pri meni kupljeno blago dobite pismeno garancijo. Lastna popravljalnica za ure, zlatnino in optiko. Popravila se izvršujejo precizno in po najnižji ceni. Za popravila se jamči.	773
Budilke izvrstne QO din. komad. Stenske ure od 80 din. naprej. Pendel ure od 250 din. naprej. Žepne ure nikelj-naste od 75 din. naprej. Žepne ure srebrne do 200 din. naprej. Poročni prstani 14 karat zlati par od 400 din. naprej. Poročni prstani 6 karat zlati od 240 din. naprej. Poročni prstani amerikansko zlato par 50 din. Poročni prstani srebrni par 40 din. Očale natančno po predpisu
Izdaja konzorcij »Straže«,
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
MAJBOUTi PRIDATEK K, HRAMI