Ant on S lodn j ak 
O S T A N K U V R A Z U 
K O T S L O V E N S K E M P E S N I K U 
O b b l i ž a j o č i se s to le tn ic i V r a z o v e s m r t i (24. m a j a 1951) j e do lžnos t 
n a š e l i t e r a r n e zgodovine , d a obnov i poskus , k i s t a ga t v e g a l a d a n e s že 
p o k o j n a u t e m e l j i t e l j a in m o j s t r a s o d o b n e smer i naše znanos t i d r . I v a n 
P r i j a t e l j in d r . F r a n c e K i d r i č v zvezi s še ž iveč im n e s t o r j e m s lovan-
s k e g a k n j i ž e v n e g a z g o d o v i n o p i s j a d r . M a t i j e m M u r k o m in z n e k a t e r i m i 
d r u g i m i sode lavc i o b s to le tn ic i V r a z o v e g a r o j s t v a 1910. l e t a v j u b i l e j n i 
š t ev i lk i m a r i b o r s k e g a CZN, d a p o k a ž e n a m r e č , o p i r a j o č se na n o v o 
g rad ivo , n a š e m u in h r v a š k e m u n a r o d u k o l i k o r m o g o č e ž ivo in r e a l n o 
s l iko S t a n k a V r a z a k o t s l o v e n s k e g a k n j i ž e v n i k a , s č imer b o g o t o v o 
ko r i s t i l a o b e m a n a r o d o m a in s p r a v i l a t a k o s po t i k a m e n spo t ike , n a d 
k a t e r i m se j e v p r e t e k l o s t i s p o t a k n i l m a r s i k a t e r i S lovenec p a t u d i 
H r v a t . D a n d a n e s v e p a č v sakdo , d a n i m o g o č e u m e t i V r a z o v e g a k n j i -
ž e v n e g a d e l a v i l i r s k e m , t o j e h r v a š k e m j e z i k u , a k o n e p o z n a m o za-
č e t k o v n j e g o v e g a l i t e r a r n e g a d e l a v s lovenščin i , k a k o r n a m t u d i m o r e 
še le d o b r o p o z n a v a n j e V r a z o v i h i l i r sk ih de l p r i p o m o č i k p o p o l n e m u 
u m e v a n j u n j e g o v e b o g a t e i n z a n i m i v e s l o v e n s k e l i t e r a r n e zapušč ine . 
P r i z n a t i p a j e t r e b a že n a p o č e t k u , d a j e b i l o po leg o m e n j e n i h š t u d i j 
v ČZN t a k o p r i H r v a t i h ( š t u d i j a d r . B r a n k a D r e c h s l e r a : S t a n k o Vraz , 
Z a g r e b 1909) k a k o r t u d i p r i nas (F. P e t r e : P o i z k u s i l i r i zma p r i S loven-
c ih 1835—1849, L j u b l j a n a 1939) že m n o g o r e s n e g a p r i z a d e v a n j a , o č r t a t i 
s t v a r n o in n e p r i s t r a n s k o V r a z o v s lovensk i pe sn i šk i p rof i l . T o d a šele 
s l u č a j n o o d k r i t j e n o v e in zelo b o g a t e V r a z o v e s l o v e n s k e p e s n i š k e 
z a p u š č i n e n a m omogoča , d a se m o r e m o s to le t p o V r a z o v i s m r t i t e s n e j e 
p r i b l i ž a t i t e m u c i l j u . T e ž a v a j e le v tem, d a t r e n u t n o n i m a m o še k r i -
t i čne i z d a j e t ega n o v e g a g r a d i v a in za to se b o m o r e b i t i t e m u al i o n e m u 
zde l a m a r s i k a k a t r d i t e v v t e m č l a n k u p r e u r a n j e n a al i ce lo n e v e r j e t n a . 
T o d a v u p a n j u n a ce lo tno i z d a j o V r a z o v e g a s l o v e n s k e g a l i t e r a r n e g a 
de la , k i b o izšla o b s to le tn ic i , n a j s ledi t a p r v i o r i s V r a z o v e ce lo tne 
o h r a n j e n e s l o v e n s k e p o e z i j e v p o č a s t i t e v t i s t ih , k i so da l i p r v e j a s n e 
o d g o v o r e n a t o i z r e d n o t e ž k o v p r a š a n j e , in v d o p o l n i l o d r u g i m , k i 
so se resno, a b r e z p o t r e b n e g a g r a d i v a u k v a r j a l i s t e m p r o b l e m o m . 
V z a č e t k u t r i de se t ih le t p r e j š n j e g a s t o l e t j a , p r a v n a s r ed in i m e d 
N a p o l e o n o v i m p a d c e m in m a r č n o r e v o l u c i j o j e začel M e t t e r n i c h o v po -
l i t ičn i s i s tem v naš ih deže l ah p r o p a d a t i . F e v d a l s t v o j e g o s p o d a r s k o p a 
t u d i m o r a l n o šlo od d n e d o d n e b o l j n a n ič in l i s t i ne t e r z a sebna p i s m a 
б 65 
iz t is t ih dni n a m p r i p o v e d u j e j o o nag l em p r e h a j a n j u f evda ln ih po -
sestev v meščanske roke , o neš te t ih p r o š n j a h p rezado lžen ih in nov ih 
gospoda r sk ih na log in me tod n e v a j e n i h f evda lcev n a ce sa r j a , n a j j i m 
dovoli , da v l a g a j o s v o j a poses tva kot s tave za l o t e r i j s k e ig re in izvle-
č e j o n a t a način iz p r o d i r a j o č e g a meščans tva čim več s u h e g a d e n a r j a 
te r se zav leče jo z n j i m n a va rno . Zanimivo je , da se j e n a ta nač in 
s k u š a l reši t i svo j ih poses tev n a S lovenskem tud i genera l R a d e c k y . 
Y m o r a l n e m in i n t e l ek tua lnem ž i v l j e n j u p a naši p o k r a j i n s k i fevdalc i 
niso bili bo l j š i od ba lzacovsk ih in gogo l j evsk ih j u n a k o v . D o k u m e n t i 
n a m p r i č a j o o si lnih d ruž in sk ih t r a g e d i j a h , o b r e z m e j n e m in b rez -
smise lnem s t anovskem n a p u h u , o popolni k o r u m p i r a n o s t i v j a v n e m in 
zasebnem ž i v l j e n j u . Zato j e r azuml j i vo , da so se bo l j š i al i d a l j n o -
v idne jši e lement i med n j i m i skuša l i v s a j i d e j n o p rekoba l i t i n a meščan-
sko s t r an in da j e n. pr . An ton Auer spe rg , po tomec e n e g a n a j s t a r e j š i h 
f evda ln ih rodov n a Slovenskem, posta l g lasn ik a v s t r i j s k e g a meščans tva 
in si nade l kot pesn ik p lebe j sko , celo ma lo po ž idovskem dišeče ime 
Anas tas ius G r ü n . 
D v o r se j e mogel zanaša t i samo n a c e r k e v in b i rok rac i j o , k i j e 
ras la iz u r a d n i š k e g a p lems tva samega, meščans tva in kmets tva . K l j u b 
t emu ni hote l spust i t i k m e t s t v a iz f evda ln ih vezi, t emveč j e i z v a j a l 
s p o m o č j o grašč in oz i roma n j i h o v i h o rganov n a j š i r š e in n a j v a ž n e j š e 
u p r a v n e u k r e p e , k a k o r j e b i lo p o b i r a n j e d a v k o v in novačen j e , p a celo 
vse t a k o imenovano n i ž j e sodstvo j e p repušča l n j i m . Z mnogoš tev i ln im 
d r ž a v n i m in g rašč insk im u radn i š tvom, op r t n a vo j sko , ki j e ime la v 
n o t r a n j e in zunan j epo l i t i čnem pog ledu v g lavnem po l ic i j sk i z n a č a j , 
j e skuša l vpl ivat i na l j u d s t v o in ga socialno te r k u l t u r n o s t rahova t i . 
T o d a gospodarsk i in poli t ični r a z v o j ce lo tne E v r o p e p a t ud i a v s t r i j s k i h 
dežel samih j e bil močne j š i k a k o r vsi o rgan i in u k r e p i Met t e rn ichovega 
sistema, k i j e p o s t a j a l od le ta d o le ta h u j š a zavora za vse p r o d u k t i v n e 
sile v državi . N j i h o v g lasnik v lx>ju za o d s t r a n i t e v t e ve l ikanske cokle, 
k i j e začela vleči počasi p ro t i v r h u v z p e n j a j o č i se d ržavn i voz v p r e p a d , 
j e b i lo izobraženstvo, zlasti k n j i ž e v n i k i in znans tven ik i . 
T a k jo bil v zače tku t r idese t ih let 19. s t o l e t j a p o l o ž a j na videz 
v v s e j d ržav i p o v p r e k , p r a v z a p r a v p a samo v n j e n i h nemških deželah , 
k e r j e odmeva lo po nenemšk ih p o k r a j i n a h še posebno grozeče socialno-
nac iona lno v p r a š a n j e : K a j bo s p r e b u j o oz i roma s samos to jn im živ-
l j e n j e m nenemšk ih narodnos t i v cent ra l i s t ičn i in n e m š k o u p r a v l j a n i 
absolut is t ični d r žav i ? In p r a v z j u l i j s k o r evo luc i j o 1830. leta, k i so j i 
še t is to leto s ledi l i nemi r i in v s t a j e v Belgi j i , v Braunschwe igu , n a 
Po l j skem, p r i h o d n j e le to p a v Modeni , P a r m i ter papešk i državi , j e to 
v p r a š a n j e p o s t a j a l o o s r e d n j e g iba lo a v s t r i j s k i h na rodov t e r j e začelo 
|M>speševati tudi d o t e d a n j i d o k a j počasni po tek p r e b u j e našega n a r o d a . 
P r e š e r n o v a pesem, ki doseže p r a v v 1830. le tu, dasi še p r e d j u l i j s k o 
revoluc i jo , svo j p rv i višek v mise lnem in ob l ikovnem pogledu, j e naš 
p rv i nac ionaln i in č lovečanski odgovor n a to v p r a š a n j e , a tud i s loven-
s k a pesem S t a n k a Vraza hoče bit i t ak odgovor . Med n j egov imi rokopis i 
so j o oh ran i l sonet iz 1836. le ta , ki j e v s v o j e m bis tvu odločen, č e p r a v 
z r a h l o r e s i g n a c i j o o rošen , n a e v r o p s k e v l a d a r j e n a s l o v l j e n p r o t e s t 
z o p e r r e a k c i j o , k i j e z a v l a d a l a po j u l i j s k i r e v o l u c i j i v n e k a t e r i h e v r o p -
s k i h d r ž a v a h . Glas i se : 
Dežel vi evropejskih kipi kisli, / še ni človečanstva zlata era godna? / 
Vzdihuje vsod slobodnost še prirodna, / noben k r a l j svih dolžnosti več ne 
čisli, // Nevolja, ki ni b'la še znana misli, / preroke božje žnje, kjer vlast 
zahodna; / s krvjo se odkupuje čast narodna, // ki mučenično čista vre po 
Visli. II Z nedolžno k rv jo Po in Tago joče, / spet kol je Rim sve Brute in 
Katone, / p regan ja Nemška sve Armine vroče. // Povsod le kri. Oh, le s k rv jo 
oteti, / slobodnost, tebe moč in tvoje trone? / Al spet bo t reba božjem' sinu 
vmreti? 
T o ni m o r e b i t i s a m o t r e n u t e n iz l iv r a z o č a r a n e g a in o b u p a n e g a 
m l a d e g a srca , t e m v e č j e e d e n p o g l a v i t n i h m o t i v o v V r a z o v e s l o v e n s k e 
l i r i k e sp loh in po m o j i h mis l ih k l j u č d o r a z u m e v a n j a n j e g o v e osebnos t i 
in n j e g o v e g a d e j a n j a . K a k o r P r e š e r e n , t a k o t u d i V r a z noče b i t i več k o 
k n j i ž e v n i k — u č i t e l j , k i bi v z g a j a l l j u d s t v o v p o d e d o v a n i h al i p r e d p i -
s a n i h m o r a l n i h , po l i t i čn ih in soc ia ln ih pog led ih , t e m v e č b o j e v n i k z a nove , 
n a r a v n e j š e in p r a v i č n e j š e o b l i k e ž i v l j e n j a . O n n i s amo od ločno an t i -
d i n a s t i č n o mis leč in č u t e č p e s n i k , k i p o j e v n e k e m o d l o m k u o » v r a ž j i h 
k r a m p l j i h « c e s a r j a , k i z n j i m i s t i ska »Vogra, V l a h a t e r Nemca« , a p r i 
te in d a j e p o s l e d n j e m u to l i ko svobode , d a l a h k o »s p e k l e n s k o r o k o g r a b i 
p a p o ropi«. V r a z j e t u d i k l j u b p r i j a t e l j s t v u z n e k a t e r i m i n a r o d n o 
z a v e d n i m i in s l ovs tveno d e l a v n i m i d u h o v n i k i (dr. Jos ipom M u r š c e m , 
O r o s l a v o m C a f o m i. dr . ) o d l o č n o a n t i k l e r i k a l e n . V sone tu In k a j si 
mis l i te , vi p o g l a v a r j i . . . o č i t a v i š j i duhovšč in i , d a j e p o z a b i l a n a vse 
e v a n g e l i j s k e n a u k e , r a z e n n a : » D a j t e c e s a r j u , k a r j e cesarsko!« 
V n e k e m d r u g e m , žal , n e p o p o l n e m sone tu d r u ž i d u h o v š č i n o z M e t t e r -
n i c h o v i m i »žo ln i r j i , r i b r a j t a r j i , p i s a r j i « t e r j i h s t e m i v r e d i m e n u j e 
s r a m o t o E v r o p e t e r s k u p n o a p o s t r o f i r a z j e z n i m i s t ih i : 
Bedaštva in krivice, vi oklopi, / vi mlake, v kih se nam narodnost topi, / 
pest, našo ki prostost drži za žvale, / vi vsi l jud je , preklete vraž je hvale!« 
T o d a k l j u b t e m u n e bi b i l o p r a v i l n o , a k o bi misl i l i , d a j e V r a z 
v s v o j i h s lovensk ih p e s m i h s a m o pol i t i čn i pesn ik . N j e g o v e l j u b e z e n s k e 
in mi se lne pesmi so v n a j b o l j š i h p r i m e r i h n a d n j e g o v o po l i t i čno l i r iko . 
G o r n j i c i ta t i so n a m s a m o p o m a g a l i , d a p o k a ž e m o , k a k o v roče j e do-
ž i v l j a l V r a z ž i v l j e n j e s v o j e dobe . T a k o so n a m o d p r l i p o g l e d v z a č e t k e 
in v ves n a d a l j n j i , n a v i d e z t a k o t e ž k o u m l j i v i i n n e n a v a d n i p o t e k 
n j e g o v e g a s l o v e n s k e g a p e s n i š k e g a de la . 
V t r e t j e m ali č e t r t e m r a z r e d u m a r i b o r s k e g i m n a z i j e j e V r a z po 
Mik loš i čevem p r i č e v a n j u začel d e l a t i s l o v e n s k e verze . T e d a j že j e v 
m a j h n e m d e l o v a l a n a n j vsa z g o r a j o r i s a n a p r o b l e m a t i k a Me t t e rn i c l i ove 
e r e in j e v zvezi z d o i n o t o ž j e m p o id i l i čnem d o m a č e m k r a j u , z o d p o r o m 
z o p e r r a z k o š a t e n o o p o r t u n s t v o , k i j e b i l o p o V r a z o v e m m n e n j u že 
p r a v o r enega t s tvo , b u d i l o v n a d p o v p r e č n o s t a r e m š t u d e n t u , s inu imo-
v i t ega in u g l e d n e g a v i n o g r a d n i k a iz j e r u z a l e m s k i h gor ic , o d p r t i h n a 
vso š t i r i s t r an i , k i j u b o v a l n o s t in ponos . T a s ta si i s k a l a d u š k a v t is t i 
o* 67 
p a n o g i č loveškega u d e j s t v o v a n j a , k a t e r i j e t u d i t e d a n j a šo la p r i z n a -
v a l a n a j v e č j o v r e d n o s t , v z l a g a n j u s t ihov . T o d a V r a z n i z l aga l pe smi 
v k l a s i č n i h j e z i k i h n e v o s o v r a ž e n i u r a d n i nemšč in i , t e m v e č v s l a d k i h 
b e s e d a h d o m a č i h pesmi , k i so o d m e v a l e m u z i k a l n e m u m l a d e n i č u in 
d o b r e m u p e v c u v t u j e m k r a j u n e n e h o m a v ušes ih in v s rcu . Y »pr i -
d a v k u « k p r e d g o v o r u , k i g a j e 1836. l e t a d o d a l p r e v o d u n e k i h n e m š k i h 
m o r a l i z i r a j o č i h zgodb ic p o k o j n e g a p r i j a t e l j a J a n e z a D . S a m p e r l a , j e 
zap i sa l o vp l ivu , k i so ga ime le d o m a č e pesmi n a n j , to le : »Jaz s e m že 
o d m l a d i h nog te m i l e z l ep ih d u š z v i r a j o č e pesmi r a d sl išal . К о р а к 
so m e n e d o r a š e n a l e t a v n e m e k r a j e o d e g n a l e , k o s e m z d e t e č j i h le t 
v m l a d e n e č k e s topi l , se l j u b a v do d o m o v i n e o b u d i l a t e r ž n j o n e k š n a 
ž e l j a in s i l a se z d o m a č i m i r e č m i z a b a v l j a t i : z a ko r i s t in p o š t e n j e 
s v o j e g a n a r o d e k a s k r b e t i . . . « N a t o p r i p o v e d u j e , d a j e v s a k e j e s e n i 
z a p i s o v a l d o m a na p o č i t n i c a h m i l e g l a sove d o m a č i h pesmi . V e n d a r ni 
v e r j e t n o , d a se j e t o godi lo že v g i m n a z i j s k i h le t ih , s a j so p r v i z ap i sk i 
naTodnih p e s m i v n j e g o v i zapušč in i d a t i r a n i še le z l e t om 1832. P a č p a 
p o t r j u j e Mik loš i čevo p r i č e v a n j e n e k a j o d l o m k o v V r a z o v e g a p r e v a j a n j a 
V e r g i l o v e E n e i d e in n j e g o v e g a G e o r g i k o n a , k i so go tovo še iz t eh let 
V n j e g o v i zapušč in i s t a tud i d v a o d l o m k a p r e v o d a I l i j a d e ; e d e n k r a j š i , 
j e z i k o v n o in m e t r i č n o s labši , u t e g n e b i t i Vrazov , d r u g i , d a l j š i in bo l j š i , 
p a Mik loš ičev . V e r g i l a j e V r a z p r e v a j a l v d o m a č e n a r e č j e , k i ne k a ž e 
s k o r a j n o b e n i h s l edov c e n t r a l n e g a k n j i ž e v n e g a j e z i k a n i t i k n j i ž e v n e 
k a j k a v š č i n e a l i k a k e g a d r u g e g a s l o v a n s k e g a j e z i k a t e r j e i d e n t i č n o 
z j e z i k o m D a j n k o v i h k n j i g . Z a t o j e t e m b o l j čudno,* d a j e z a p i s a n o 
z B o h o r i č e v i m i č r k a m i , s a j j e V r a z k o t p r v o l e t n i k f i l o z o f i j e v G r a d c u 
(1830) n e k a j časa u p o r a b l j a l D a j n k o v č rkop i s , n a k a r se j e spe t p o v r n i l 
k bohor i č i c i . 
P r e v a j a n j e in š t u d i j l a t i n s k i h p e s n i k o v s ta d a l a p r v i m o r i g i n a l n i m 
V r a z o v i m pesmim, k i so s e o h r a n i l e d o danes , i z r a z i t e k l a s i c i s t i čne 
e l e m e n t e v ob l ik i , d i k c i j i in vsebin i . T a k la s i c i zem še p o s p e š u j e , a 
IüTcratl m o d i f i c i r a V r a z o v o p r e v a j a n j e K l o p s t o c k o v i h in S c h i l l e r j e v i h 
od . 1 V t e m smis lu se p o k a ž e z d a j v V r a z o v i h p e s n i š k i h p o s k u s i h t u d i 
p r v i č v p l i v d o m a č e u m e t n e pesmi . O d l o m e k V noči pod zvezd išom n a m 
k a ž e z o b l i k o in vsebino , d a j e nas t a l o b a i t a n j u J a r n i k o v e pesmi 
Zvezdišče , č e p r a v u t e g n e b i t i p a n t e i s t i č n a zamise l V r a z o v a s v o j i n a , k i 
b i p r i č a l a o t em, da se n i s a m o pol i t ično, t e m v e č t u d i i d e j n o o d d a l j e v a l 
o d k a t o l i c i z m a ! 
Kdo nam svetle rede na nebi viža / iniriade zvezd? Kdo stezo njim na-
delava, / kdo pu večno luč n j im nažaga? / Ktcra večna moč? / Jel* hočeš biti 
Jchova zvan al Brama, / imenoval jel ' Jupiter bi te, al pa Zevs, Ahejcem 
vladno ime? Kak koli / te imenujem / strašna si od vekoma m o č . . . 
V d o m o t o ž j u , k i j e p a v p r v i h le t ih V r a z o v e g a b i v a n j a v G r a d c u 
m a n j ske leče , k a k o r j o b i lo v M a r i b o r u , in o b č i t a n j u n a r o d n i h pesmi 2 
1 2e 1. 1830 je zložil odo na pesniški poklic, ki vsebuje odseve Schiller-
jevih in Hölderlinovih misli o tem. 
2 Iz tega časa se je ohranil odlomek prevoda neke litovske narodne pesmi. 
p a p o s t a j a V r a z o v a p e s e m b o l j o sebna , i n t i m n a , č e p r a v j e p o d o ž i v e t j u 
p r e p r o s t a in p o i z r a z u o k o r n a . K l j u b t e m u d i h a iz n j e p r e p r o s t a , id i -
l i čna l epo ta . S p o m l a d i 183L le ta se n e n a d o m a o g l a s e m e d t emi k l a s i -
c is t ičn imi in domotožn imi s t ih i novi , b o j e v i t i zvoki , k i u č i n k u j e j o o b 
p r v e m č i t a n j u t a k o t u j e v d o t e d a n j e m V r a z o v e m p e s n i š k e m de lu , d a 
č lovek n e h o t e pomis l i : T o n i so i zv i rn ik i , t e m v e č p r e v o d i b o j n i h p o p e v k 
k a k š n e g a a n t i n a p o l e o n s k e g a n e m š k e g a b a r d a , T h e o d o r j a K ö r n e r j a al i 
k o g a d r u g e g a . T o d a d o s e d a n j a s t i k a n j a za i zv i rn ik i t e h b o j n i h pesmi 
n i so d a l a n o b e n e g a r e z u l t a t a in, če p o m i s l i m o n a p o z n e j š o V r a z o v o 
po l i t i čno pesem, k i s m o j o že z g o r a j n e k o l i k o c i t i ra l i , s e n e m o r e m o 
u b r a n i t i p r e p r i č a n j u , d a so t i » k r v a v i verz i« i z raz do ločenega p e s n i k o -
vega o g o r č e n j a n a k o n k r e t n e , s o d o b n e po l i t i čne d o g o d k e . M o r e b i t i 
p r o t e s t i r a z n j i m i V r a z zope r Me t t e rn i c l i ovo o b o r o ž e n o i n t e r v e n c i j o 
v k o r i s t p a p e ž a in p r e g n a n i h o b l a s t n i k o v M o d e n e in P a r m e , m o r e b i t i 
j e v n j i h s a m o k i p e n j e n a r a š č a j o č e d o m o v i n s k e l j u b e z n i , k i g a j e 
p o s p e š e v a l o t u j e , s l ovens tvu č e d a l j e b o l j s o v r a ž n o o k o l j e . V p o z n e j š i h 
l j u b e z e n s k i h in d o m o l j u b n i h sone t i h se j e V r a z spomni l g l a sov s v o j e 
» T i r t e j s k e l i re« in j i h j e r a z l a g a l k o t i z raz m l a d o s t n e g a h r e p e n e n j a 
p o ve l i k ih in j u n a š k i h de l ih . 
V e n d a r p a že v p r v i h g r a š k i h l e t ih V r a z o v a e d i n a s k r b ni b i l a 
pesem. N e k a j v n j e g o v i n o t r a n j o s t i ga j e s p o d b u j a l o k d e j a n j u . P e s e m 
bi n a j b i l a k l i c k d e j a n j u in iz raz z a p o č e t e g a ali i z v r š e n e g a d e j a n j a . 
Z a t o d e l u j e m e d s v o j i m i t ova r i š i k o t n e u t r u d n i o r g a n i z a t o r in se oz i r a 
n a vse s l o v a n s k e s t r an i , p r i č a k u j o č v a b i l a in odz iva . T r a g i k a n j e g o v e g a 
ž i v l j e n j a in de la , č e že s m e m o govor i t i o n j e j , j e v tem, d a m u p e s n i š k e 
o s n u t k e meša in s p r e m i n j a po l i t i čna a k t i v n o s t v n j e m in d a h o č e po-
l i t i čne n a č r t e i z v r š e v a t i s p r e v e l i k o m e r o p e s n i š k e f a n t a z i j e . V t em j e 
t u d i eden i zmed vz rokov , d a j e o p u s t i l k a s n e j e s lovensk i k n j i ž e v n i 
j e z i k in p r e v z e l i l i r s k e g a ; p r e p r i č a n j e b i l n a m r e č , d a b o s t e m po-
l i t i čn im d e j a n j e m z a v a r o v a l s lovensk i n a r o d p r e d g e r m a n i z a c i j o in s 
t e m omogoči l s v o j i m p e s n i š k i m n a s l e d n i k o m n e m o t e n o de lo v m a t e r i -
n e m j e z i k u . 
Vse d o k o n c a 1832. l e t a se n j e g o v a p e s n i š k a in o r g a n i z a t o n i a f iz io-
g n o m i j a n e s p r e m e n i . Spe t p r e v a j a E n e i d o in p o p r i č e v a n j u Š t e f a n a 
K o č e v a r j a o n j e j — n a j b r ž e g r a š k i n i č l a n o m S lovenopo l i t ske z d r u ž b e in 
d r u g i m s l o v e n s k i m š t u d e n t o m — t u d i p r e d a v a . 3 Še le j e s e n i začne v 
d o m a č e m k r a j u s i s t e m a t i č n o zap i sova t i n a r o d n e p e s m i i n m e l o d i j e , 
v e n d a r n e e p o s e b n i m u s p e h o m , k e r m u n j e g o v e » s p e v o l j u b n e sosede« 
n o č e j o z a u p a t i l j u b e z e n s k i h pesmi',' k e r se b o j e , d a ga ne b i z n j i m i 
ko t b o d o č e g a bogos lovca p o h u j š a l e . 4 
3 Njegov mlajši pesniški tekmcc in mentor Miklošič j e pa predaval po 
Kočevarjevem sporočilu o Ilijadi. 
4 O tem piše 26. oktobra 1834 Ga ju : »Njih prostost serca ne derznula meni 
pesem, ki se l jubezni tičejo, predpevati i ž njimi mojiga serca zburkati. Alji 
da sem nj im letos nazoči, pravil, k a j se nečem popopiti i n j e prosil mi 
erotično pesmi popevati, . . . so mi n j ih n e k t e r e . . . pele.« Gradja , 6. knj iga, 
str. 306—308. 
У t e j dob i ga še le z a d e n e in p r e v z a m e P r e š e r n o v a p e s e m iz Č b e l i c e 
t a k o močno , d a m u s k o r a j h i p o m a s p r e m e n i vse d o t e d a n j e p e s n i š k e 
zasnove . N e m o g o č e j e d a n e s reči , z a k a j se j e t a k o do lgo u p i r a l n j e -
n e m u v p l i v u in t r m o g l a v o v z t r a j a l n a s v o j e m g i m n a z i j s k e m p e s n i š k e m 
k o n c e p t u . N i č e s a r n e v e m o d a n e s t u d i o sili , k i ga j e p r i m o r a l a , d a se 
j e p r i b l i ž a l P r e š e r n u in se začel uč i t i od n j e g o v e p e s m i : l a s tno spo-
z n a n j e , M u r k o v o opozor i lo i n n j e g o v a p o h v a l a S lovesa o d mlados t i i n 
P o v o d n e g a m o ž a v s lovnic i a l i r e s še le Č e l a k o v s k e g a k r i t i k a Čbelice? r> 
V r a z s ice r s a m n i k j e r n e o m e n j a t e g a o d l o č i l n e g a P r e š e r n o v e g a 
vp l iva , č e p r a v govor i v p r e d g o v o r u h k n j i g i G u s l e i t a m b u r a (1845), 
v k a t e r i j e p r i obč i l več pesmi iz 1833—1835. le ta , n e k o l i k o p r e d e l a n i h 
in p r e v e d e n i h v i l i r sk i k n j i ž e v n i j e z i k , da so b i l e t e m p e s m i m » d o j i l i j e 
— vi le s t a r e k l a s i č n e in n o v e g e r m a n s k e t e r r o m a n s k e , z las t i r o m a n -
t i čne k n j i ž e v n o s t i « . Y n e k i o p o m b i k D u l a b i j a m (1840) p a p r i z n a v a , 
d a b i mogl i n a n e k a t e r e pe smi p r v e g a s p e v a D u l a b i j d e l o v a t i : G o e t h e , 
U h l a n d , Chamis so , P l a t e n , R ü c k e r t , G r ü n , L e n a u , k i d a j i h j e še l e t a 
1833 in 1834 p a z l j i v o č i ta l . O d l o m k i ' i n ce lo tn i p r e v o d i v o s t a l i n i n a m 
p a p r i č a j o , d a j e že v t e h le t ih p r e v a j a l G r a y a , B y r o n a , Моога , Z u k o v -
skega , Mick iewicza , G o e t h e j a . S c h i l l e r j a , U h l a n d a in M a t h i s o n a p o l e g 
K a t u l a , O v i d a in a n a k r e o n t i k o v , š p a n s k e n a r o d n e r o m a n c e , s r b s k e , 
p o l j s k e , u k r a j i n s k e , n o v o g r š k e 6 in ce lo a l b a n s k e n a r o d n e pesmi . 
T o d a n e p o s r e d n i v p l i v n a š t e t i h p e s n i k o v n a n j e g o v o s l o v e n s k o 
p e s e m v t e j dob i j e n e z n a t e n v p r i m e r i z o d m e v o m , k i so g a z b u d i l e 
P r e š e r n o v e pesmi v n j i h . T u d i K o l l â r j e v a S l â v y dce ra , k i j o j e dobi l 
v z g o d n j i s p o m l a d i 1834. l e t a v roke , ni povz roč i l a v n j e g o v e m u s t v a r -
j a n j u t a k o m o č n i h o d m e v o v k a k o r P r e š e r n o v a pesem, č e t u d i se j e s 
s v o j i m i mis l imi z a r e z a l a g l o b l j e v n j e g o v o p o l i t i č n o m i š l j e n j e k a k o r 
p r v a in j e k a s n e j e n a v d i h n i l a V r a z u t u d i več pesmi . 
O b P r e š e r n o v i pesmi s e j e V r a z u zače lo o d k r i v a t i po l eg z a v e s t n e g a 
o d p o r a zope r t u j s t v o in po l i t i čn i p r i t i s k t e d a n j e d o b e t e r d o m o t o ž j a 
— p r o s t r a n s t v o l a s t n e g a n o t r a n j e g a in z u n a n j e g a ž i v l j e n j a . O b n j e j j e 
p o s t a j a l pozo ren n a d o m a č e k u l t u r n e p o j a v e in p rob leme- Z e p i g r a m o m 
in s a t i r o j e z d a j začel b i č a t i p r i t i s k s t a r e j š e u t i l i t a r i s t i čno u s m e r j e n e 
g e n e r a c i j e n a m l a j š o , b o j e v a t i se zope r črkopis>no r a z c e p l j e n o s t (sam 
j e opus t i l d a j n č i c o in se o p r i j e l bohor ič ice) . Z d a j si j e d r zn i l v s t i h ih 
p r o t e s t i r a t i zope r po l i t i čna in k u l t u r n a h u d o d e l s t v a M e t t e r n i c h o v e g a 
s i s t ema in, k e r ni misl i l n a t a k o j š n j o o b j a v o , j e moge l b i t i n e p o s r e d e n 
in do s k r a j n o s t i o d k r i t . V čus tven i in mise ln i l i r ik i se j e z d a j povzpe l 
n a d m n o ž i n o d o t a k r a t n i h g luh ih , m r t v o r o j e n i h k o n c e p t o v d o n e k a j 
č is t ih e l eg ičn ih s t i hov in cel ih pesmi , ^ a z imo 1833. le ta , p o p r v e m 
11 Tako p r ikazu je ta prelom Petre, 1. c. 32—37. Niegovo dokazovanje je 
precej prepričljivo, opomniti je samo treba, da Čelakovskega pismo z dne 
18. aprila 1833 ni bilo naslovljeno Vrazu, marveč Kastelcu, in da ga pomotoma 
vsi dosedanji avtor j i napačno adresirujo. 
" Pomemben je za Vrazov interes za no.vogrško narodno pesem in za 
osvobodilni bo j grškega naroda sploh odlomek o Zandorju Ipsilantu (Ale-
ksander Ypsilantis), ki se je 1821. leta premagan zatekel v Avstrijo, k je r so 
ga ječali do smrti (t828), namesto da bi mu dali azil, kakor so mu obljubil i . 
o b i s k u H r v a š k e , in n a s p o m l a d p r i h o d n j e g a l e t a j e d e l a l s p o d v o j e n o 
m o č j o , o b t r d n o d o l o č e n e m k n j i ž e v n e m n a č r t u , k a k o r d a b i ho t e l p r e -
sene t i t i z ob i l i co in v r e d n o s t j o s v o j i h pe smi o b e k u l t u r n i s redišč i , k i 
s t a ga s i lno zavab i l i k sebi . G a j j e de lova l n a n j z n e p r e m a g l j i v i m č a r o m 
f a s c i n i r a j o č e g a t e m p e r a m e n t a , česar se j e d o b r o z a v e d a l in j e t e m u 
p r i m e r n o t u d i u r a v n a v a l s v o j e o d n o s e z Vrazom. 7 P r e š e r n o v a p e s e m j e 
p a s t a l a V r a z u o b s t r a n i k o t u s t v a r j a l n i i n n a c i o n a l n i m e m e n t o . V oči 
so m u p a s t rme l i šolski n e u s p e h i , p r v a s t r a s t n a l j u b e z e n in p r v i n a p a d i 
p o z n e j š e s m r t n e bolezni . 8 Z a v e d a l se j e , d a j e k o n e c m l a d o s t i in d a 
z a h t e v a ž i v l j e n j e od n j e g a v m n o g i h , m o r e b i t i n a j v a ž n e j š i h s t v a r e h 
od ločen in j a s e n o d g o v o r . 
V t e j zaves t i se j e V r a z v o z n a č e n i dob i p r i b o r i l p r v i č d o n e k a t e r i h 
v roče o b č u t e n i h in j a s n o i z r a ž e n i h i zpoved i t ega , k a r j e t a k o m o č n o in 
b u r n o d o ž i v l j a l . P r i t e m j e vso u s t v a r j a l n o m o č in pozo rnos t o s r edo -
toči l v p r i z a d e v a n j e , d a p r i k a ž e i n d i v i d u a l n o h r e p e n e n j e , l j u b e z e n , 
s k r a t k a las tn i u p in s t r a h k o l i k o r mogoče n a z o r n o in točno in d a g a 
n e ob tež i n e z d o m o l j u b n i m n e s k r i t i č n i m h o t e n j e m . T o pomen i , d a 
se j e v t r p l j e n j u t i s t ih dn i in noči p r i k o p a l d o p r v e g a p o g o j a p r a v e 
l i r ike , do zaves t i o p o m e m b n o s t i in e n k r a t n o s t i tega , k a r d o ž i v l j a in 
k a r ga muč i . S t em j e p a t u d i dosege l že s k o r a j vse, k a r j e moge l 
z d o m a č i m in p r i u č e n i m b e s e d n i m z a k l a d o m t a k r a t doseči . P o g l a v i t n o 
m u z i č n o in p o m e n s k o g r a d i v o za t e pesmi m u j e n a m r e č d o m a č i govor , 
le r a h l o p r i b l i ž a n o s r e d n j e m u k n j i ž e v n e m u j e z i k u . A k o ga d a n e s p r o -
u č u j e m o . n e n a j d e m o v n j e m n o b e n i h i z raz i t ih i z p o s o j e n k iz d r u g i h 
s l o v a n s k i h j e z i k o v , k a k o r se j e t o p a v š a l n o v e č k r a t t rd i lo , z a r e s p a 
m o r e j o t u j e i n m o r e b i t i n e p r i j e t n o vp l iva t i n a b r a l c a iz d r u g i h s lo-
v e n s k i h p o k r a j i n č is te p r l e š k e d i a l e k t i č n e posebnos t i in i z raz i z a ab -
s t r a k t e , k i so dospe l i v V r a z o v o d o m a č e n a r e č j e . i z k a j k a v s k e g a k n j i -
ž e v n e g a j e z i k a bodis i iz k n j i g k a j k a v s k i h p i s a t e l j e v , k i so se t a m r a d e 
č i ta le , bodis i p o p r i d i g a r s k i r a b i in ž iv ih sosedsk ih s t ik ih m e d P r l e k i 
in K a j k a v c i . T a k o b o t a k b r a l e c ž ivo obču t i l t u d i s i n t a k t i č n e ne -
d o s t a t k e , m e t r i č n e in r i t m i č n e n e p r a v i l n o s t i , p r i s i l j e n e r i m e i td . Tn b i l o 
b i n e p r a v i l n o , a k o bi k d o t rd i l , d a t eh n e d o s t a t k o v g l e d e n a d a n a š n j o 
k n j i ž e v n o r a b o v V r a z o v i h p e s m i h ni . T o d a p r i t em j e t r e b a pomisl i t i , 
d a j i h j e p r a v z a p r a v malo , a k o č i t a m o t e pesmi , t a k o k a k o r j i h j e c i t a i 
V r a z sam. S t e m p a s m o se p r ib l i ža l i o s r e d n j e m u V r a z o v e m u u ine t -
7 O Vrazovi svojevrstni l jubezni do Ga ja in o daljnosežnosti tega, kar bi 
bil Vraz zaradi n j e pr ipravl jen storiti, nas more vsa j nekoliko poučiti tale 
odlomek iz njegovega pisma Ga ju z dne 15. jun i j a 1837, ko toži v srce zadet 
od brezbrižnosti, ki jo kaže Gai do njegovih pisem in pesmi: »Moja žel ja 
ostane ista, da Vam Bog dade duh uzajemnosti priateljske. I moja volja ista, 
Vas, kanoti brute u nupredak ljubiti . Jedino knj ige i pčsni, koje Vam dosad 
zuludu pošilao jesam, tersit ču se polag inogučnosti štediti. To bra t je . — Ti 
рак brate moj na j skrovnije glublji moga serdašca! Ti nemili mučitel j moje 
poterpnostil I i Percivul moje l jubavi pruma Tebi! Zašto si ti — toli muka?« 
Grad ja , 6, 316. 
H P r i ja te l jem poroča o nupudih mrzlice (trešljike) in iz nekaterih pesmi 
j e čutiti globoko hipohondrijo. 
n i š k e m u in č l o v e š k e m u p r o b l e m u . V r a z j e b i l l i r i k . N j e g o v a u s t v a r -
j a l n a p s i h a j e b i l a zlast i v t e j dob i i z r e d n o o b č u t l j i v a , t a k o d a d o ž i v l j a 
k l j u b k l a s i čn i i zob razb i in o s n o v n e m u r o m a n t i č n e m u t e m p e r a m e n t u 
» r az t rganca« n e k a t e r e t r e n u t k e n e n a v a d n o d i n a m i č n o , v ve l i k ih p r a m e -
n i h s v e t l o b e in s e n c e in nas v e č k r a t p r e s e n e t i s p o d o b a m i , k a k r š n e n a m 
j e u s t v a r i l a še le m o d e r n a . 9 P r a v z a r a d i t e l i r s k e p r e o b č u t l j i v o s t i se ne 
b i b i l moge l u s t v a r j a l n o p r a v z a p r a v n i t i gan i t i , a k o ne b i b i l moge l 
o p e r i r a t i z besedo , k i m u j e b i l a z n a n a do d n a . V m a r s i k a t e r e m n j e -
g o v e m k o n c e p t u n a j d e m o b e s e d e al i ce lo podobe , k i si j i h j e izposodi l 
p r i P r e š e r n u , t o d a s a m o v e p s k i h p o s k u s i h j e moge l to t u j e g r a d i v o 
n e k a k o o r g a n s k o v k l j u č i t i v svo j e , v l i r sk ih p e s m i h m u to ni n i k d a r 
uspe lo . V t e m p o g l e d u j e z a n i m i v a t u d i ugo tov i t ev , d a so n j e g o v i p r e -
vodi j e z i k o v n o in m e t r i č n o »bol j š i« k a k o r n j e g o v e i z v i r n e pesmi . T o 
pomen i , d a si j e p r i p r e v a j a n j u l aže p o m a g a l s p r i u č e n i m j e z i k o v n i m 
g r a d i v o m , k a k o r t a m , k j e r j e m o r a l č r p a t i iz sebe. T u j e j e d r o n j e -
gov ih p r i z a d e v a n j in b o j e v n a j p r e j za u v e l j a v l j a n j e d o m a č e g a n a r e č j a 
k o t k n j i ž e v n i j e z i k , p o z n e j e p a za v s a j d e l n o v k l j u č i t e v n e k a t e r i h 
p a n o n s k i h f o n e t s k i h posebnos t i v o s r e d n j i k n j i ž e v n i j e z i k . V r a z j e 
n a m r e č d o b r o čut i l , d a o b s o d i s a m e g a sebe n a m o l k ali d a si d â odvze t i 
to, k a r m u o m o g o č a pet i , če p r i s t a n e n a l i t e r a r n o smr t s v o j e p a n o n š č i n e . 
A k o bi t e m u k d o u g o v a r j a l , k a r se j e d o g a j a l o i n se še, češ k a k o p a 
j e m o g e l p e t i p o t e m v i l i ršč in i , k i m u j e b i l a še b o l j t u j a k a k o r slo-
v e n s k i k n j i ž e v n i j e z i k , j e t r e b a opozo r i t i n a to, d a j e ve l i k del s v o j i h 
s l o v e n s k i h pesmi k r a t k o in m a l o p r e v e d e l v i l i r sk i k n j i ž e v n i j e z i k in 
d a j e z laga l v svo j i i l i r sk i dob i r a z e n D u l a b i j , k i so v j e z i k o v n e m 
m e t r i č n e m in k o m p o z i c i j s k e m smis lu n e k a j p o s e b n e g a , o č e m e r n a m tu 
n e d o v o l j u j e govor i t i p o m a n j k a n j e p r o s t o r a , v e č i n o m a s a m o e p s k e 
pesmi , sa t i r e , n e k a j sone tov in gazel , t o r e j de la , v k a t e r i h si j e bodis i 
iz v seb in sk ih , bod i s i f o r m a l n i h r az logov laže p o m a g a l z nov im , n a -
u č e n i m k n j i ž e v n i m j e z i k o m , k a k o r b i si moge l v čisti , s v o b o d n i l i r i k i . 
In k l j u b t e m u t o ž i j o p o p r a v i c i h r v a š k i b r a l c i in k r i t i k i n a d m n o g i m i 
b e s e d n i m i in s i n t a k t i č n i m i s l o v e n i z m i in n a d s t e r e o t i p n i m i iz raz i t e r 
p o d o b a m i , p r e v z e t i m i iz d u b r o v n i š k e l i r i k e al i iz h r v a š k e in s r b s k e 
n a r o d n e pesmi . T o p r i č a , d a V r a z t u d i v i l i r s k e m k n j i ž e v n e m j e z i k u 
ni n i k d a r t a k o s v o b o d n o in s p o n t a n o u s t v a r j a l k a k o r v s v o j e m n a -
reč ju . 1 0 O b l i k o v n e p o b u d e za sone tn i venec , s o n e t e in e l e g i j e j e dobi l 
e V VI. sonetu prvega sonetnega venca primerja ozelenelo bukev z de-
kletom, ki si j e vplclo v luse polno zelenih trakov; VII. sonet istega venca j e 
zložil na dosledno izvedeni paraleli med metuljevim piahetanjem vrh rosnega 
cvet ja in ljubičinim plesom; v elegiji Slovo od mladosti ga spominja odbegla 
mladost dira splašenih k o n j preko domačih irat in gleda jo kot konja z vihra-
iočo grivo, sebe pa kot jezdeca s plapolajočimi lasmi, ki naglo švigne mimo. 
V pesmi Buria p r imer ja mladost jablanovemu«cvetu. V l jubezenskem obupu 
mu jo vihar brat, nevihta sestra. Zvezde roti, n a j se sklenejo ljubici v venec 
okoli glave in pred n jeno posteljo kleči kakor pred o l ta r jem itd. itd. 
10 V te j zvezi bi bilo morebiti primerno opozoriti na znano dejstvo, da 
niti zemlja med Muro in Dravo niti ostala Štajerska še ni rodila večjega, 
izrazitejšega lirika, k l jub temu da l judstvo tum prav tako rudo uli pa še ra jš i 
poje kakor po drugih slovenskih pokra j inah. 
V r a z iz P r e š e r n a . K l j u b t e m u j e t u d i v t e m r a z m e r o m a s a m o s t o j e n . 
S v o j sone tn i venec j e p r e p l e t e l s a m o z l j u b e z e n s k i m h r e p e n e n j e m t e r 
j e l e zato , k e r j e n j e g o v a l j u b a p r e b i v a l a v n j e g o v e m d o m a č e m k r a j u , 
z d r u ž i l l j u b e z e n s k o h r e p e n e n j e z d o m o t o ž j e m t e r p r i t e m p o e n o s t a v i l 
v i r t u o z n o f o r m o P r e š e r n o v e g a s o n e t n e g a v e n c a z niagis t ra lom. in a k r o -
s t ihom v v s e b i n s k o in p r e p r o s t o log ično z a p o r e d j e . Za to n i v n j e g o v e m 
s o n e t n e m v e n c u t u d i p r e š e r n o v s k e g a č u d o v i t e g a p r e p l e t a n j a m e d l j u -
b e z n i j o do d o m o v i n e in l j u b e z n i j o do ženske . T a k spev j e V r a z n a 
s v o j e v r s t e n n a č i n zamis l i l in izvrš i l še le v i l i r sk ih D u l a b i j a h . 
K o j e z l aga l sone tn i venec , j e b i l ves p r e v z e t od l j u b e z n i do Roze , 
n e k e g a d a n e s n a m t r e n u t n o pob l i že n e p o z n a n e g a v i n i č a r s k e g a al i ž e l a r -
s k e g a d e k l e t a iz soseds tva n j e g o v e r o j s t n e h i še v Ce rovcu . 1 1 Z a r a d i 
n j e j e n a j b r ž e s p o m l a d i 1834. l e t a p r i š e l s r ed i šo l skega l e t a iz G r a d c a 
domov, n j i j e z l aga l t a k r a t in po le t i t i s t ega l e t a v e n e c l j u b e z e n s k i h 
pesmi p o d n a s l o v o m V p č e r k e (Pozni popo ldnev i ) . V n j i h o p e v a s p o d r o b -
n i m n a i v n o - r e a l i s t i č n i m n a č i n o m , k i s p o m i n j a n a n e k a t e r e G o e t h e j e v e 
R i m s k e e l eg i j e , n j u n e s e s t a n k e v p r e d veče rn i t iš ini d o m a č e k u h i n j e o b 
komeinu v svi tu o g n j a iz peči , v k a t e r i j e k u h a l a R o z a v e č e r j o , ponoči 
v n j e n i k a m r i c i in p o p o l d n e n a t r a t i m e d gor i cami . P o d o b a j e , d a s ta 
po l eg G o e t h e j a v p l i v a l a n a t o s t r a s t n o , p r e p o d r o b n o , č l ovek bi d e j a l 
k a r semzual is t ično l j u b a v n o l i r i k o t u d i O v i d in K a t u l , k i j u j e t a k r a t 
V r a z p r a v z a r a d i s l i čnega d o ž i v l j a n j a p r e b i r a l in p r e v a j a l . 
K e r j e b i l a n j e g o v a l j u b e z e n t a k š n a 1 2 , n i m o g l a t r e n u t n o de lova t i 
n a n j e g o v o p e s e m K o I I a r j e v a d o m o l j u b n o - l j u b e z e n s k a a b s t r a k c i j a s n u -
b i t v e in p o v e l i č a n j a Mine , h č e r k e n e m š k e g a p a s t o r j a , v i z v o l j e n o 
h č e r k o Slave . 
P r a v z a r a d i t o l i k e ž i v l j e n j s k e a k t i v n o s t i in p e s n i š k e p lodnos t i j e 
p o s k u š a l Vraz s e d a j p o n o v n o razč is t i t i s v o j e o d n o s e d o P r e š e r n o v e 
p e s n i š k e z d r u ž b e in d o G a j a . O tem, d a m o r e s a m o z d o m a č i m n a r e č j e m 
iz raz i t i to, k a r ču t i in misl i , n i dvomi l . S lu t i l p a j e , d a b o t a k o v 
Z a g r e b u k a k o r v L j u b l j a n i t e ž k o u v e l j a v i l s v o j e j e z i k o v n e p r e d l o g e in 
zah t eve . Ze t a k r a t k a k o r p o z n e j e m u j e r o j i l o po g lavi , d a b i u s tva r i l 
v G r a d c u n o v o k u l t u r n o s red išče . T o d a zope r t o so govor i l i s u b j e k t i v n i 
in o b j e k t i v n i raz logi , k i se j i m j e m o r a l poko r i t i . Šlo j e t o r e j p r i t e m 
o b i s k u Z a g r e b a in L j u b l j a n e za to, d a spozna , k j e b i mogel doseči ko l i -
k o r mogoče š i rok k o m p r o m i s v kor i s t s v o j e g a n a r e č j a . V Z a g r e b u j e 
de lova l n a n j zope t G a j s s v o j o m a g i č n o p r i v l a č n o s t j o in z n j i m l j u -
bezn iv k r o g m l a d i h n j e g o v i h u č e n c e v t e r t ova r i š ev . V r a z a j e p r e v z e m a l a 
ž i v a h n a r a z g i b a n o s t n a r o d n e d r u ž b e , t o d a o g l a v n e m p r o b l e m u n j e g o -
11 Bila je menda ena onih »morskih deklice, domačih vil, ki so pele Vrazu 
domače pesmi, kakor Trezika Megličeva od Sv. Miklavža, katere ime je zapisal 
med svojimi rokopisi s tole oznako: „ri&avtht/oi yvf/v xal elAoç ù/го/т]". (Homer). 
12 Pozneje je v osnutku pisma Vukotinoviču skušal označiti l jubezen kot 
»nekaj nadčutnega, kar dviga človeka v idealni svet, v nebo, ki ga pa kaže 
človeku v visoko odmaknjeni freski, katero sme človek brez kazni in s popol-
nim užitkom gledati samo oddaleč, če pa jo v nestrpnosti in neznanju potegne 
v resničnost, pokaže razočarancu samo poteze navadne vsakdanjosti«. 
v e g a u s t v a r j a n j a se n i d a l o govor i t i in a k o ga j e k o m u t u d i k r a t k o 
označ i l , ga n i n i k d o r a z u m e l al i p a m u j e odgovor i l , d a vse t o n i važno , 
d a n a j s o d e l u j e p r i D a n i c i , če hoče , s p e s m i m i v č i s tem s v o j e m n a r e č j u . 
V L j u b l j a n i j e b i l r a z g o v o r t rš i , a p l o d n e j š i . P r e š e r n a s ice r f i l o l o š k a 
s t r a n V r a z o v i h t e ž a v in p r o b l e m o v ni z a n i m a l a , on j e z a h t e v a l o d 
p e s m i j a snos t i in r a z u m l j i v o s t i , t o d a Č o p g a j e pos lu ša l z z a n i m a n j e m 
in V r a z u se j e zdelo, d a b i moge l z n j e g o v o p o m o č j o reš i t i t o in o n o 
f o n e t s k o p o s e b n o s t d o m a č e g a n a r e č j a . T o d a p o k o n č a n i h r a z g o v o r i h 
j e b i l t a m k a k o r p r e j , r a z u m e l j e P r e š e r n a , s a m e g a sebe p a t u d i n i 
moge l ž r t v o v a t i in r a z o č a r a n se j e v r n i l p r e k o H r v a š k e v domač i k r a j . 
Z d a j se j e dogovor i l z G a j e m , d a l a h k o s o d e l u j e p r i D a n i c i s s v o j i m i 
s l o v e n s k i m i p e s m i m i , č e sa r v L j u b l j a n i p r i Čbe l ie i ni m o g e l doseči , 
in v s v o j i h mis l ih j e s to r i l p r v i k o r a k p r o t i i l i r izmu. 1 8 
D o m a j e zap i sova l n a r o d n e pesmi , z l aga l svo j e , l j u b e z e n s k a s t r a s t 
ga n i p o p u s t i l a , t e m v e č m u j e n a r e k o v a l a n o v e pesmi . G a j u j e pos la l 
d n e 26. o k t o b r a t. 1. d v e i z v i r n i pesmi v č i s tem n a r e č j u , n e d a b i se b i l 
k o l i č k a j p r i b l i ž a l k n j i ž e v n e m u j e z i k u . P e s m i m a j e d o d a l p r i p o m b o , 
češ d a i m a t r i de se t d o šes tdese t pesmi , s l i čne v s e b i n e in ob l ike , in da 
žel i zvede t i G a j e v o s o d b o o p o s l a n i h dveh . K a k o r vse kaže , j e z a m a n 
č a k a l o d g o v o r a in t a k o j e moge l s lu t i t i , d a j e t a poskus , zago tov i t i si 
v s n u j o č i se D a n i c i p r a v i c o o b j a v l j a t i pesmi v t is t i j e z i k o v n i ob l ik i , 
k i j i j e ed in i kos, os t a l b r e z u s p e h a . 
T o j e m e n d a bi l v z r o k , d a se j e začel o z i r a t i p o š i r šem s l o v a n s k e m 
sve tu in i ska t i o n o t r e t j o možnos t , k i j e p o t e d a n j e m n a i v n e m r o m a n -
t i č n e m m i š l j e n j u p r e o s t a j a l a n a š i m p a n o n s k i m l i t e r a t o m , k i se n i so 
ho te l i k a k o r M u r k o b r e z k o m p r o m i s a p r i k l j u č i t i k n j i ž e v n i k o m iz 
o s r e d n j e g a j e z i k o v n e g a o b m o č j a , p a se n i so mogl i z a d o v o l j i t i k a k o r 
D a j n k o z v logo t i p i č n e g a p o k r a j i n s k e g a l i t e r a r n e g a u t i l i t a r i s t a . T a 
m o ž n o s t bi n a j b i l a v v s e s l o v a n e k e m k n j i ž e v n e m j e z i k u , t o r e j v ne -
k a k š n e m p r e k o l a r j e n j u K o l l â r j a s amega , č e p r a v j e t r e b a p r i p o m n i t i , 
d a V r a z t a k r a t S l o v a k o v e t eze o š t i r ih k n j i ž e v n i h s l o v a n s k i h j e z i k i h 
n a j b r ž še n i p o z n a l . V e n d a r m u j e o s n o v n a mise l K o l l a r j e v e p o e m e 
v d n e h t e u s t v a r j a l n e s t i s k e p o s t a j a l a b l i ž j a in m u j e o m o g o č a l a , d a j e 
moge l po l eg l j u b e z e n s k i h p e s m i z l aga t i t u d i s o n e t e n a K o l l â r j a in n a 
n j e g o v o zve l i čavno i d e j o . V t e h sone t i h j e s to r i l z d a j v j e z i k o v n e m 
p o g l e d u t is t i u s o d n i k o r a k n a z a j , po k a t e r e m j e d o s l e j n a š a l i t e r a r n a 
z g o d o v i n a sodi la o n j e g o v e m k n j i ž e v n e m j e z i k u . V n a š a t i j e n a m r e č 
zače l v s v o j , z g o r a j označen i k n j i ž e v n i j e z i k n e k a t e r e , das i n e p o g o s t e 
č e š k e i z raze , o b e n e m p a j e začel d a j a t i ž iv im b e s e d a m iz d o m a č e g a 
n a r e č j a n e k o t u j o , p o s v o j e m m n e n j u — m e n d a v s e s l o v a n s k o podobo , 
p a t u d i v s i n t a k s i j e začel s p r e m i n j a t i d o m a č o r a b o v t e ž k o u m l j i v o 
i zume tn i čenos t . 
T o d a t o j e b i l a s a m o e p i z o d a v n j e g o v e m de lu , z a p u s t i l a j e p a 
s v o j o s l edove t u d i v n j e g o v i h k a s n e j š i h pesmih , k i j i h ni zložil iz 
13 Teda j mu jo menda obljubil , da hoče zložiti med desetimi slovenskimi 
pesmimi tudi po eno ilirsko. 
doživljanja, ki je bilo v zvezi z ljubeznijo do Roze, z bratskim čustvom 
do sestre Anke, skratka z vsem, kar ga je tesno vezalo z domačim 
krajem. Iz pisem, ki jih je pisal Gaju tisto jesen po drugem potovanju 
na Hrvaško, čutimo njegove notranje boje, ki jih je imel s samim 
seboj zaradi te trojne jezikovne raztrganosti. Gaju predlaga na primer 
slovensko ime namesto ilirskega in z veliko zgovornostjo mu skuša 
dokazati, da Slovenci njegove ožje domovine nikakor niso tako ponem-
čeni, kakor mislijo na Hrvaškem. 
Najmočnejša in najrealnejša Vrazova misel v labirintu teh naspro-
tujočih si sil, iskanj in teženj je pa bila vendarle — misel na združitev 
s Cbeličarji. V njej ni bilo preračunanosti, kakor mislijo nekateri, 
temveč razumljiva in organska želja, storiti to, kar je bilo najnarav-
nejše. Konec starega ali v začetku novega leta 1835 je goslgl.po Andreju 
Smoletu prvo zbirko svojih pesmi za Čbelico. Ako je res izbral v ta 
namen iz svojega precej obsežnega slovenskega pesniškega dela tiste 
pesmi, ki jih navaja Petre14, je treba ugotoviti, da je slabo izbiral in 
da si je s tem izborom sam otežil lep sprejem pri Cbeličarjih. Razen 
obeh satiričnih epigramov, ki tudi nista izvirna po ideji, bi bil potem-
takem poslal dve brezbarvni, bolj didaktični kakor ljubezenski pesmi 
in en domoljubni sonet ter še nekaj idejno in vsebinsko praznega dro-
biža, kar niti malo ni bilo podobno ne poedinim sonetom sonetnega 
venca ne Večerkam, kaj šele elegijam in ljubezenskim pesmim, ki jih 
je bil zložil v takratnih duševnih bojih v ljubezni do svoje Roze. 
T a l j u b e z e n s e j e n a s p o m l a d 1835. l e t a zače l a za V r a z a u s o d n o za-
p le t a t i . Ze k o n e c f e b r u a r j a j e b i l V r a z d o m a v C e r o v c u in j e z laga l 
s o n e t e za t r e t j i sone tn i c ik lus , k i m u j e ho te l da t i n a s l o v Zvončeki.1\ 
D a n e s p o z n a m o š t i r i s o n e t e t e g a v e n c a ; d a p a j i h j e b i l o več, n a m p r i č a 
V r a z o v o p i s m o G a j u z d n e 11. o k t o b r a 1835, k j e r m u piše , d a m u 
p o š i l j a po leg pesmi P o r u č e n j e (ki j e znana ) t u d i Zvonac VII15 . P r v e 
š t i r i sone t e j e zložil V r a z o d 13. do 22. f e b r u a r j a t. 1. in k a k o r p r i -
p o v e d u j e t a o p o m b i o b 1. in 4. s o n e t u : o b šest ih oz. o b š t i r ih z j u t r a j 1 6 . 
T i sonet i k a ž e j o V r a z a n a nov i r a z v o j n i po t i . N j i h o v a v s e b i n a j e po -
l i t i čna , s m e m o reči — r e v o l u c i o n a r n a . P o b u d a z a n j e j e p o l e m i k a z o p e r 
n e k o g a , k i s e m u zdi V r a z o v o m i š l j e n j e i n p i s a n j e »p reos t ro b r e z 
p o š t e n j a « in n j e g o v d u h »brez s r a m a « . T a k k r i t i k (na pod lag i d r u g e 
14 L. c. 74—79. 
15 Gradja , 6. knjiga, 309. Tega soneta doslej še ni bilo mogoče naj t i . 
10 Ob takratnih razmerah ni mogoče misliti, da bi Vraz pisal te sonete 
pri luči. In res na jdemo med njegovimi rokopisi posamezne osnutke, ki jasno 
govore, da so bili zapisani v temi. V tem smislu jo treba razlagati to, kar je 
pisal Rakovcu 31. decembra 1833: »Kadar me svojevolna umetnost obide, nemam 
vseli piseka do rok; i da ona mojo dušo hitro preide, se i n jen i obrazi v moji 
pameti terdno popri jet i ne morajo, i k a j v migu blaženem njenega obha j an i a 
ne naznamenim, je surovo, neobtesano — nescela, — i pozneje tesanje se taki 
pozna«. Gradja 3, 260; Petre 57. Vraz je moral prav zaradi jezikovnih težav 
fiksirali lirski pesniški doživ l ja j takoj, kakor se mu je ponudil, ka j t i pozneje 
ni več našel zanj adekvatnih besed in ga je tako lahko pokvaril. Tudi o 
drugih lirikih, n. pr. o Puškinu, se pripoveduje, da so si zapisovali ponoči, če 
j e bilo treba, v temi t renutne pesniške navdihe. 
vrstice III. soneta bi mogli misliti, da jili je bilo več), je moral natanko 
poznati Vrazovo mišljenje in delo. In marsikaj kaže na to, da se je 
Vraz tedaj zares bavil z nekakšnimi revolucionarnimi mislimi in načrti. 
Med njegovimi papirji se je ohranil plamteč poziv na mladino, stiliziran 
kot navidezno religiozen tekst po načinu Mickiewiczevih knjig o polj-
skem narodu in romarstvu17, da naj tvega za domovino vse, tudi živ-
ljenje. In takšna je temeljna misel teh sonetov: Evropska ljudstva so 
dorastla, naše je ostalo nebogljeno otroče. Dosedanja duhovna hrana, 
s katero ga pita duhovščina, ga ne more spraviti na noge. Za to je treba 
dejanja, trpljenja, žrtvovanja. In Vraz je v goreči domovinski ljubezni 
pripravljen na vse. Čeprav je priklenjen k materi in domači zemlji 
s tisočerimi vezmi, je odločen iti za zmago svoje domovinske ljubezni 
tudi na vislice ali pred cevi vojaške eksekucijske čete. Stihi: Oj sveti 
ogenj, kam še boš me vodil? / Naj najdem to kre matere počitek, / k 
nji sem priklenjen, z vlasti me ne diži. II Bo mahal z menoj veter al me 
vgodil / tresk pušk šesterih. — Ak tak skončaš žitek, / te 1'sram? Ne c'lo 
sin božji vmrl na križi. — so se mogli zdeti neumestni samo tistemu, ki 
ni poznal osnutka gori omenjenega revolucionarnega oklica. Sploh je 
treba priznati, da nam je resnično politično mišljenje Vrazove kakor 
Prešernove združbe danes nejasno. Toliko pa smemo reči, da se nam 
razodeva po pesmih in slučajno ohranjenih osnutkih ter zapiskih 
mnogo bolj revolucionarno v smislu tedanjega gibanja Mlade Evrope, 
kakor smo mislili doslej. Nedvomno zahtevajo ta vprašanja še mnogo 
podrobnega in napornega študija. O ,Vrazu pa se vidi že danes, da je 
bil eden poglavitnih vzrokov njegovega prehoda k Ilircem tudi pre-
pričanje, da se bo ilirsko gibanje razvijalo v revolucionarno smer, ki 
bo imela več upanja na uspeh kakor Prešernova značajna, tiha, a dušo 
in telo drobeča borba z domačimi eksponenti in hlapci Mettemichovega 
režima. Prešeren je bil modrijan, ki je delal in živel v trdni veri v 
daljno bodočnost naroda in človeštva, Vraz nestrpen in vroč mladenič, 
ki bi rad videl že danes uresničeno to, kar more prinesti šele neskončna 
vrsta žrtev. To je njegovo »narobekatonstvo« in »goreče slovenstvo»;, 
ki mu ju očita Prešeren. 
Po teh sonetih je Vraz prevajal III. spev Divine komedije za 
literarni almanah Cvetlice z vertov vsakega izobraženega, ki ga je 
snoval z Miklošičem, s svojimi graškimi literarnimi sodelavci in z neka-
terimi dunajskimi akademiki že od konca prejšnjega leta18. Ohranjene 
tercine pričajo o dobrem umevanju originala in tercinske tehnike. 
Prevod je v splošnem razumljiv, jedrnat in za tisto dobo nenavadno 
uspel. 
17 V Vrazovi zapuščini so odlomki slovenskega prevoda tega Mickiewicze-
vega dela. 
18 O zasnovi Cvetlic prim, koncept Vrazovega pismu Kastelcu med 9. in 
31. j u l i j em 1833. 1. Dčla Stanku Vraza V., 147—48. Kolike koristi bi bila tako 
široko zasnovana antologi ja evropske poezi je zu našo knj iževnost in za Vraza 
samega, pač ni t reba govoriti. Zal, du so j e tum omenjenih , že dovršenih 
prevodov le malo ohranilo. 
M e d t e m se j e Roza , če smemo v e r j e t i V r a z o v i m s t ihom, n a m a t e r i n 
p r i t i s k od loč i l a omoži t i . V r a z j e še p r e d k r a t k i m s a n j a r i l o t em, d a 
b i j o vzel s s e b o j v mesto1 9 , das i s a m ni vedel , k a m in k a k o . Z d a j si j e 
z vso m o č j o p r i z a d e v a l , d a j o o d v r n e od mož i tve . P o d o b a j e , d a j e b i l 
t i s to p o m l a d in p o l e t j e k a j m a l o v G r a d c u , t e m v e č j e k rož i l p o P r l e k i j i 
v b l i ž in i n j e n e g a d o m a te r b i v a l p o r a z n i h vaseh , n a j b r ž p r i so rodn i -
k i h a l i z n a n c i h od C e r o v c a do R a d g o n e . K o j e spoznal , d a d e k l e t a n e 
m o r e o d v r n i t i o d n j e n e g a sk l epa , j e o b u p a v a l in misl i l na smr t . V t e m 
t r p l j e n j u j e zložil k o p o p r e o s e b n i h l i r s k i h m e d i t a c i j in tožb o s v o j i 
nes reč i . N j i h o v p r v i t e m e l j n i m o t i v j e g l o b o k o r a z o č a r a n j e , d r u g i po-
b i tos t in t o l i k a žalost , d a se zdi, k a k o r d a se j e sam sebi smil i l . S a j p a č 
z a t o v~ teh r s t i h ih s a m sebe s s v o j i m p e s n i š k i m i m e n o m S t a n k o to l iko-
k r a t p o k l i č e in a p o s t r o f i r a k a k o r o t r o k , k i v ig r i in bo leč in i s t av i sebe 
in s v o j e i m e v n a s p r o t j e z d r u g i m sve tom. V r a z n e m o r e r a z u m e t i , d a 
b i m u k a k r š n a ko l i m o č n a sve tu sme la odvze t i l j u b l j e n o b i t j e . Č e pa 
se to s m e in m o r e zgodi t i , p o t e m j e n j e g o v o ž i v l j e n j e k o n č a n o . V n e k a -
t e r i h p e s m i h i z r a ž a t u d i s o v r a š t v o zoper d r u ž b o in n j e n e e k s p o n e n t e , 
k i m u t r g a j o Rozo iz r o k in j o d a j e j o n e k o m u , k i n e ču t i z a n j o n i t i 
sence t i s t e l j u b e z n i k a k o r on . N a s p r o t j e m e d s o g l a s j e m , k i j e b i l a m e d 
n j i m a , in m e d h u d i m ž i v l j e n j e m , k i č a k a Rozo o b s t r a n i s u r o v e g a 
moža , ga s p r a v l j a v o b u p . N j e j n e r eče Žale besede , r a z e n v R o m a n c i 
(po š p a n s k e m nač inu) , k j e r j o a p o s t r o f i r a z b e s e d a m i : »nebeško d e k l e 
— p e k l e n s k o čudo«. V p r v i h p e s m i h (11. p r . Polnoči ) s k u š a s v o j o k a t a -
s t r o f o p r e m a g a t i z n e k a k š n o a p o t e o z o i z g u b l j e n e l j u b i c e , v e n e m zap i su 
c e l o v smis lu d o m o v i n s k e l j u b e z n i . T o d a t r p l j e n j e j e b i l o p r e g l o b o k o 
in p r e r e s n i č n o t e r j e o r a l o V r a z u p o duš i g l o b o k o v j e s e n t i s t ega le ta , 
še p o t e m k o se j e v r n i l s t r e t j e g a p o t o v a n j a n a H r v a š k o . T a m j e 
spozna l pob l i že L j u b i c o C a n t i l i j e v o , s k a t e r o se j e p r v i č s r eča l m e n d a 
že 1832. l e t a v Gr5<3cu. K a k o r svëdoci o s n u t e k v zapušč in i , j i j e že z d a j 
p o s k u š a l z laga t i pesmi , a za to ni imel moči . V Bis t r ic i j e t a k r a t 
v ide l t u d i n e č a k i n j o o p a t a K r i z m a n i č a P a v l i n o , k i j o j e vzel p o z n e j e 
G a j za ženo. Zložil j i j e do lgo s l o v e n s k o p e s e m in v n j i g r a j a l n j e n o 
g i zdavo k o k e t n o s t t e r j o sva r i l p r e d u sodo s t a r e g a d e k l e t a . T o d a to so 
b i l e s a m o ig rače , s k a t e r i m i si n i moge l u teš i t i b o l n e g a s rca . V e d n o 
z n o v a s n u j e pe smi o s v o j i nes reč i , d o k l e r se m u k o n č n o ti o s n u t k i ne 
z d r u ž i j o v pe sem o s lovesu , v p r e t r e s l j i v i Zbogom 2 0 , s k a t e r i m si k o n č n o 
u teš i n a j h u j š o bo leč ino z n a i v n o m e s i j a n i s t i č n o mis l i jo , s k a k r š n o se 
j e v t e j dob i v e č k r a t ig ra l . S t i h o m ž ive bo leč ine , k a k r š n e b e r e m o n. p r . 
v 6. k i t i c i : T a k v z e m t e j o ! T o m a t e t u d s p o m i n e / vse vse : p r i k o m n i 
o n o k r a j n j e mčs to . — / Prag — t r a t o — p o t e k , k i se k h r a m c u v i n e — / 
vse s l a d k e reči s s a n j a n o n e v e s t o — / še v z e m t e m i život , nočem te l a , 
duše , / še p a m e t , vgas t e d u h n e s m r t n e d u š e ! — j e p r e h i t r o z a k l j u č i l s 
s e d m o ki t ico , se p r a v i z n j e n i m z a d n j i m r e s i g n i r a n o o b j e s t n i m s t i h o m : 
10 Prim, pesem Slovo po Bellinijevi viži z refrenom v vsaki kitici: Jagnje 
pre l jubi jeno, / češ ti v mesto z meno? 
20 Elegijo j e pozneje prevedel v ilirščino in hrvaška književna zgodovina 
jo je zupisala med naj lepše lirske pesmi hrvaškega slovstva. 
N a j si. T u d b o g o v j e m a j o t rpe t i . 2 1 K l j u b t e m u j e nosi l ža los t p o Rozi 
še do lgo v s r c u in n j e g o v a k a s n e j š a l j u b e z e n s k a l i r i k a j e v p r i m e r i z 
R o z i n i m i p e s m i m i n e k a m h l a d n a in b l eda , s k r a t k a t a k š n a , k a k r š n a b i 
n a j b i l a v s o g l a s j u z go r i c i t i r a n i m o d l o m k o m p i s m a V u k o t i n o v i č u , 
p e s n i k o v a l j u b e z e n sp loh , d a g a n e bi i z n e n a d a p o t e g n i l a v n e l e p o 
v s a k d a n j o s t . R a z o č a r a n j e , k i ga j e V r a z dož ive l v s v o j i ve l ik i l j u b e z n i , 
m u j e po l eg že n a š t e t i h v z r o k o v in n a g i b o v t u d i o l a j š a l o od loč i t ev za 
i l i r i zem. 
Za z d a j j e p a še v e d n o upa l , d a b o s p r e j e t m e d C b e l i č a r j e . Bole lo 
ga j e s ice r , d a n i g l a su o pesmih , k i j i m j i h j e pos la l p o Smole tu . 
K l j u b t e m u j e iz roči l j u r i s t u A h č i n u , k i j e o d h a j a l v L j u b l j a n o , n o v o 
zb i rč i co za K a s t e l c a in j i doda l m e n d a n e k a j Mik loš ičev ih , Š a m p e r l o v i h 
in C a f o v i h s t ihov . R e s n o se j e p r i p r a v l j a l t ud i , d a i z d a s v o j e z a p i s e 
l j u d s k i h p e s m i in j i m p r i k l j u č i n e k a j n a j n o v e j š i h o r i g i n a l n i h pesmi 
t e r vse o b š i r n o k o m e n t i r a t a k o , d a m u ni k d o n e b o moge l oč i t a t i ne-
r a z u m l j i v o s t i . M o r e b i t i si b o n a t a n a č i n v e n d a r l e p r i b o r i l v s t o p v 
d o m a č o k n j i ž e v n o s t . 
Med p o n o v n i m b i v a n j e m n a H r v a š k e m t i s te j e s e n i p a j e p r a v za-
r a d i t ega , k e r s e m u n i u r e s n i č i l o n o b e n o g o r n j i h p r i č a k o v a n j , p r i če l 
d r u g a č e mis l i t i . O t e j s p r e m e m b i n a m p r i č a j o n a j z g o v o r n e j e p i sma , k i 
j i h j e p i s a l G a j u j e s e n i 1835. l e t a po v r n i t v i iz H r v a š k e . N e n a d o m a se j e 
n a m r e č s p r e m e n i l n e s a m o ton, t e m v e č t u d i j e z i k , s p r e m e n i l a se j e 
mise lnos t in v s e b i n a V r a z o v i h dop i sov — G a j u . Ze o d 2. o k t o b r a t. 1. 
(p ismo se ni oh ran i lo ) m u d o p i s u j e i l i r sko , p i s m o m p r i l a g a pesmi v i l i r -
ščini , o b l j u b l j a , d a b o o d s l e j zložil m e d dese t imi i l i r sk imi p e s m i m i s a m o 
po e n o s lovensko , n a m i g u j e n a vt is , k i ga j e n a p r a v i l a n a n j v S a m o b o r u 
L j u b i c a C a n t i l i j e v a i td . In p r i v s e m t e m ni t i n e ve, d a j e že 12, s ep t em-
b r a izšla v D a n i c i n j e g o v a р е в е т S t a n a in M a r k o , s e v e d a t a k o s p r e m e -
n j e n a , da b i j o s a m k o m a j spoznal , in p o d p i s a n a z imenom, k i bi se 
m u t a k r a t go tovo še zde lo p r e u r a n j e n o . N a j b o l j č u d n o je, da j e bi l ob 
i z idu s v o j e pesmi še n a H r v a š k e m p r i K r i z m a n i č u in se j e v r n i l d o m o v 
še le 15. s e p t e m b r a . T u ga j e m a h o m a p r e v z e l a s t a r a žalos t in še t i s t i 
d a n j e zložil e l e g i j o Zbogom. K o n e c meseca j e o d p o t o v a l v G r a d e c , 
o d k o d e r j e p i sa l G a j u p r v o , d a n e s i z g u b l j e n o p i smo . 
T u j e šele 25. o k t o b r a dobi l D a n i c o s s v o j o p e s m i j o v r o k e in k o j e 
p r e l e t e l b e s e d i l o in p o d p i s (S t anko Vraz , I l i r iz Š t a j e r a ) , j e obču t i l 
n a m e s t o s r eče in z a d o v o l j s t v a n e m i r in g l o b o k o p o b i tost . Al i s e bo r e s 
m o r a l za v e d n o od reč i s v o j e m u n a j n a r a v n e j š e m u p e s n i š k e m u g r a d i v u 
in s r e d s t v u ? In k o l i k o j e še p r a v z a p r a v n j e g o v e d u š e v n e l a s t n i n e v t e j 
p o p o l n o m a p r e d e l a n i pe smi? T a k o ni obču t i l n i t i z a d o š č e n j a za s v o j o 
t a k o d a v n o in s i lno že l jo , v ide t i že v e n d a r e n k r a t n e k o s v o j e d e l o 
t i skano . Z d a j m u j e b i l o v n a p o t o ce lo l a s t n o i m e p o d to t a k o s p r e -
m e n j e n o p e s m i j o . Z a k a j ga j e G a j p r a v z a p r a v pos tav i l l e -sem? Zba l 
se j e t u d i r e a k c i j e p r i j a t e l j e v in d o m a č i h l i t e r a t o v sploh. P o v t i su , ki 
ga j e n j e g o v a b a l u d a n a p r a v i l a n a Miklošiču, ni mogel p r i č a k o v a t i n i č 
21 Prim, podoben sklep IV. Zvonca. 
d o b r e g a . To laž i l se j e z n j e g o v i m s t a l n i m n a s p r o t o v a n j e m , k i d a k a ž e 
z n a k e n e k a k š n e l i t e r a r n e nevoš l j i vos t i . T o d a k a j b o še le z M u r k o m in 
z d r u g i m i ? Ze p o Mik loš i čevem m o l k u l a h k o sodi , d a g a i m a za o d p a d -
n i k a in, к о ее s t va r r azve , g a b o d o p r e g a n j a l i in m o r e b i t i ce lo p r ek l e l i . 
T o d a al i n i v t e j nes reč i v e n d a r l e n e k a j , k a r j e zelo p o d o b n o s reč i ? 
P r e g a n j a n j e , k i ga z a d e n e z a r a d i t e pesmi , m u o d p r e n a s t e ž a j v r a t a 
k I l i rom. T a k o se reš i t r p l j e n j a z a d n j i h mesecev , o s o v r a ž e n e g a š t u d i j a , 
in s v o b o d n a m u b o p o t k v e l i k e m u in p l o d n e m u de lu , p r i k a t e r e m b o 
l a h k o r azv i l s v o j o m o č in šel o d k r i t o k v e l i k e m u c i l ju 2 2 . 
N e k a k o t a k š n e so b i l e V r a z o v e mis l i t i s to j u t r o , k o j e p r e j e l 
D a n i c o s s v o j o p e s m i j o , k a k o r l a h k o r a z b e r e m o iz p i sma , k i g a j e p i sa l 
še t i s t i d a n G a j u 2 3 . Iz n j e g a se d a r a z b r a t i p o l e g o m e n j e n e g a z las t i ž iva 
ž e l j a , d a b i p o k a z a l G a j u s v o j t r e n u t n i p o l o ž a j k o t i z r e d n o n e u g o d e n 
in t e ž a k . P o l a g a m u t a k o r e k o č n a j ez ik , n a j ga p o v a b i v Zagreb , k o 
m u p i š e : »Kad t o č i t a v s l o v e n s k i Š t a j a r zezved i t b u d e , ce se sa m n o m 
j a g m i t i , i m e možeb i t i b a n t i s n u t i . T a d a ču sve m o j e n i š s a k u p i t i i k 
v a m p r e t j i , ž a lo s tno p e v a j u č va r s t e , k o j e v i k a l spas i t e l j , p r a m a p i smo-
z n a n c o m i g i zdavom m e s t u J e r u s a l e m . (Math. 23. v.)«24 
Toda od Gaja ni bilo odgovora ne na to ne na prejšnja pisma. Zato 
je v Vrazu polagoma popuščala silovita duševna napetost, ki jo je 
vzbudil izid njegove prve pesmi. Disonance med njim in slovstvenimi 
tovariši so nekako utihnile, najbrž zaradi posredovanja Štefana Koče-
varja, ki je razlagal Vrazu samemu in gotovo tudi njegovim kritikom, 
da je pomen balade Stana i Marko v tem, da dokazuje Hrvatom pri-
pravljenost Slovencev na zedinjenje pod pogojem, da bi tudi oni »naše 
lastnosti poštovali«.25 
Vrazu je odleglo. Spet je povzel odloženi načrt, da priredi gra-
škemu knjigarju Johannu Greinerju slovenski izbor v enajstih zvezkih 
iz spisov Krištofa Schmida. Po pogodbi z dne 23. oktobra 1835 je prevzel 
nekaj dela sam, drugo je razdelil med slovstvene tovariše, in sicer 
Juriju Matjašiču, Josipu Muršcu, Miklošiču in Matiji Karničniku. V 
zapuščini se je ohranil celotni Vrazov prevod Schmidove povestice Die 
Waldkapelle, spisan v bohoričici, izdelan v razmeroma čistem in glad-
kem jeziku, brez vsakršnih izrazitih dialektičnih posebnosti, tako da 
bi mogel biti razumljiv vsakteremu Slovencu s katerega koli dialek-
tičnega področja2". Toda podjetje se je razbilo, ker ostali sodelavci, 
22 Upravičeni smo domnevati, da Vraz ne bi bil niti v Zagrebu tako 
mehak niti ne bi po izidu svoje pesmi tako razmišljal, ako ne bi bil doživel 
svoje l jubezenske drame. 
23 Gradja , 6. knj. , 310. Ugibanja o datumih Vrazovih pisem v knj ig i 
Poizkus ilirizma pri Slovencih, 354, niso prepričl j iva. Septembra Vraz sploh 
ni pisal Gaju , sa j se jc mudil do 15. t. m. na Hrvaškem in mu j e prvo pismo 
poslal šele 2. oktobra. 
s t Isto pismo kakor v opombi 23. 
35 Kočcvarjevo pismo Vrazu z dne 14. decembra 1835 v Vrazovi zapuščini 
v zagrebški Vseučiliščni knjižnici. 
2в V tem pogledu je pret i rana trditev, da se je odločil pri p r e v a j a n j u 
Schmidovih povesti za Dajnkovo jezikovno smer. Petre, 1. c. 108. 
razen Miklošiča, niso opravili odločenega dela. Y zvezi s prevajanjem 
Schmidove povesti je najbrže tudi Vrazov poskus izvirne slovenske 
povesti. Kolikor je mogoče iz ohranjenega zasnutka spoznati, je mislil 
na zgodovinsko povest v smislu Scottovih romanov27. Zgodba bi se naj 
vršila v njegovem domačem kraju in bi naj prikazovala ljubezenske 
in družinske zapletke na ozadju nekih zgodovinskih dogodkov, bojev 
s Turki ali Kruci. Jezik je podoben jezičnemu izrazu v prevodu Schmi-
dove povestice, črkopis je pa Gajev. 
Tudi veselje do slovenskih stihov se Vrazu polagoma vrača. V 
novih lirskih pesmih se oglašajo novi bridki odmevi nesrečne ljubezni, 
domotožje in poglobljeni odpor zoper tujstvo, kar je v zvezi s spre-
membami na domu (očetova smrt konec 1834. leta) in 6 težavami pri 
študiju, kjer se mu dozdeva, da je profesorjem znano njegovo mišlje-
nje in da mu zato delajo krivico. Bolestno ustvarjalno spodbudo mu 
je dala tudi smrt prijatelja, lirika Janeza Dragotina Šamperla, ki 
mu je navdihnila elegijo »Dragotin na smrtni postelji« in dvoje ele-
gičnih sonetov, ki jih je zložil v zvezi z znanim Kollarjevim sonetom 
o kulturni sterilnosti slovenskega Štajerja, da bi tuko odbil Kollâr-
jev očitek ter opozoril na pesmi pokojnega prijatelja. 
Nekaj novega so pa Vrazovi epski poskusi v verzih, ki razodevajo 
stremljenje, ustvariti na temelju domačih pripovedk in domačega živ-
ljenja in mišljenja sploh tipično slovensko romanco. 
Smrt prijatelja Šamperla pa je naklonila Vrazu tudi priliko, da je 
spregovoril prvič javno. In sicer z upanjem na javno razpravljanje, 
o nekaterih najvažnejših problemih svojega slovenskega literarnega 
dela. V predgovoru k že omenjeni zbirki Šamperlovih prevodov je 
podal svoje misli o vseslovenskem književnem jeziku, ki bi ga raz-
umeli »vsi Slovenci, kar jih od Beluka do Lotmerga — od vesnic sred 
Železne in Zaladske stolice do Adrianskega morja prebiva«. Tak jezik 
bi mogel nustati samo dogovorno. Eno pa se zdi Vrazu pri tem nujno: 
vsem slovenskim rodovom razumljiv književni jezik je mogoče ustva-
riti samo na temelju vzhodnoslovenskega izgovora. To dokazuje z mi-
slijo, da so panonskemu Slovencu osrednje, po moderni vokalni reduk-
ciji skrajšane besede docela neumjive, medtem ko so osrednjim Slo-
vencem polne vzhodne oblike razumljive, izgovarjali pa jih morejo 
in smejo po šegi svoje fonetike in ukcentuacije. Metelkovo oz. Kopitar-
jevo pravilo: Piši, kakor govoriš! bi se potemtakem moralo spremeniti 
v pravilo: Piši, kakor vzhodni Slovenec govori! Pri tem se sklicuje 
Vraz na delno soglusje pokojnega Сора in na pričevanje naših »sever-
nih in južnih brutancev Cehov, Rosjunov in Ilirov (Hrvatov in 
Serbljev)«. 
V »pridavku« k šamperlovi knjigi pa je opozoril javnost na svoje 
književne načrte: najprej na zbirko narodnih pesmi, ki si jo je zaman 
27 Iz oh ran j enega računa nekega graškega k n j i g a r j a j e razvidno, da si 
je Vraz kupil 1834.1. med drugimi knjigami tudi Starinoslovca (The Antiquary) 
v izvirniku. 
p r i z a d e v a l l a n s k o l e to razg las i t i . D o z d a j j e n a b r a l , k a k o r piše , že 
250 pesmi in k o j i h b o imel 300 z b r a n i h , j i h h o č e iz roč i t i l i t e r a r n i 
obč in i v l a s tn i za ložbi . P o l e g n a r o d n i h p a s e m u j e n a k o p i č i l o v mizn ic i 
t u d i že t o l i ko i z v i r n i h in p r e v e d e n i h pesmi , d a b i že l a h k o ž n j i h » n a j 
m a n j e t r i Č b e l i c e na t i sno t i dal«. Zelo se j e t r u d i l , d a b i dobi l z a n j e 
za ložn ika , a z a m a n . In z d a j p r o s i »občino S l o v e n s k i h b r a v c o v in mi lo-
s t i v n i h b r a v k i n j « , n a j se p r i g l a s e ko t n a r o č n i k i p r i g r a š k i k n j i g a r n i 
D a m i a n & Sorge . P o s e b e j se o b r a č a h k r a n j s k i m in k o r o š k i m b r a t o m 
t e r j i h p r o s i m a t e r i a l n e p o d p o r e že z a r a d i k u l t u r n e v z a j e m n o s t i , češ 
s a j so » tudi p e r v s a k e m o d n a s zvezk i k r a n j s k e čbe l i ce n a j t i « . V n a m e -
r a v a n o p u b l i k a c i j o j e p r i p r a v l j e n s p r e j e m a t i t u d i p r i s p e v k e k r a n j s k i h 
in k o r o š k i h p i s a t e l j e v . S lovenc i s K r a n j s k e g a se n a j o b r a č a j o v t e j 
z a d e v i n a l j u b l j a n s k e g a b i b l i o t e k a r j a Kas te lca , p r e b i v a l c i c e l j s k e g a 
o k r o ž j a p a n a c e l j s k e g a z d r a v n i k a Š t e f a n a K o č e v a r j a . G l e d e n a po-
po ln i z a s t o j v s l o v e n s k e m i z d a j a t e l j s t v u j e opozor i l n a češki- vzgled , 
n a s n o v a n j e M a t i c e Ceske , 2 8 k i s p r e j e m a od s v o j i h udov p r i s p e v k e 
p o n j i h o v i h d o h o d K r - r a i z d a j a k n j i g e za »pros te in s i r o m a š n e l j u d i « . 
Podp i sa l j e t a p r i d a v e k , k i v s e b u j e še m n o g o d r u g i h z a n i m i v i h misli 
i n p r ed logov , v G r a d c u , n a d a n sv. J a n e z a K e r s t i t e l j a s p s e v d o n i m o m 
J a k o b C e r o v č a n . 
In k a j j e k o n č n o dosege l s t e m o z n an i lom in v a b i l o m ? N i č d r u g e g a 
k a k o r en s t a v e k v P r e š e r n o v e m p i smu C e l a k o v s k e m u z d n e 22. a v g u s t a 
1836. T a s t a v e k se g las i : N e k i C e r o v n i k (!), k i j e n a p i s a l p r e d g o v o r k 
s l a b e m u p r e v o d u ze lo o t r o č j i h p r i p o v e d k E g i d i j a J a y s a , o b l j u b l j a , d a 
bo izda l š t a j e r s k e n a r o d n e pesmi ; u p a j m o , d a n e b o hod i l z a Slom-
š k o m = Ahac lom 2 9 . 
Temu literarnemu neuspehu se je v začetku avgusta t. 1. pridružil 
še šolski neuspeh, Vraz je padel pri izpitu iz statistike. In kakor že 
večkrat prej, tako je tudi ob teh udarcih iskal tolažbe in opore v ilir-
stvu. Z Gajem si nista dopisovala že od konca 1835. leta in ko je bil Gaj 
konec junija 1836. leta v Gradcu, se tudi nista videla. Dne 2. avgusta 1836 
pa je pisal Vraz Gaju toplo pismo, polno živega hrepenenja po »ilirski 
toploti in luči«, polno tožb na kletko izpitov in pedantovo verigo, ki mu 
branita, da bi poletel tja, kamor ga žene hrepenenje. In res, komaj je 
bil prost, je pohitel četrtič na Hrvaško in se posebno dolgo zamudil v 
Samoboru. Roza je bila pozabljena in v smislu novega ljubezenskega 
doživljanja je Vraz pel zdaj prve kitice Dulabij, ki jih je lani osorej 
zaman poskušal. Pristal je tudi na odločnejšo propagandno akcijo za 
ilirski program in književni jezik med Slovenci, in, kakor se zdi, 
priznal ilirski politični in kulturni koncepciji prvenstvo pred samo-
28 Glej Časopis českčho Museum za 1.1832, str. 117 in si. 
2B Kidrič, Prešeren 1, 310. Morebiti je tega malce zaničljivega in samo eno 
stran Vrazovega poziva zadevujočega stavka kriva Vrazova beseda, ko se 
na nekem mestu predgovoru zagovarja, da morebiti ni svojih pravilnih filo-
loških nuzorov dovolj podprl, češ: »jaz nesem Orfei.« Ta opazka poleg 
trditve, da je Vraz sam zložil in prevedel toliko pesmi kolikor vsi Cbeličarii 
v t reh letih, bi mogla Prešerna ozlovoljiti in mu narekovati gornji stavek. 
o 81 
s l o v e n s k i m p r e p o r o d n i n i p r o g r a m o m s t iho mi s l i j o , d a b o po l i t i čno i n 
k u l t u r n o e d i n a in m o č n a I l i r i j a o b s v o j e m času o s v o b o d i l a t u d i S lo-
vence. 3 0 
T o d a n i t i I l i rc i n i t i V r a z n i so t o č n o i z p o l n j e v a l i v seh p o g o j e v 
d o g o v o r a , k i so ga sk l en i l i t a k r a t . Iz Z a g r e b a n i so p o š i l j a l i V r a z u 12 
d o g o v o r j e n i h b r e z p l a č n i h i z v o d o v D a n i c e , k i b i m u n a j p o m a g a l i p r i 
a g i t a c i j i , n i t i n i so t i ska l i n j e g o v i h pesmi 3 1 , V r a z p a j e p o d v p l i v o m 
s l o v e n s k e g a o k o l j a spe t s p r e m e n i l s v o j e p o g l e d e n a i l i r sk i k n j i ž e v n i 
j e z i k , o b e n e m p a j e g l eda l č e d a l j e b o l j k r i t i č n o n a D a n i č i n o k n j i ž e v n o 
smer , b o r e č se z o p e r k u l t in p o s n e m a n j e d a l m a t i n s k i h r e n e s a n č n i h 
p e s n i k o v , i n o g r e v a j o č se za poez i j o , k i b i se o r g a n s k o r a z v i l a iz 
n a r o d n e pesmi . 
K r i z o j e pospeš i l a V r a z o v a t e ž k a ž i v l j e n j s k a s i t u a c i j a . S k o r a j 
g o t o v o so z o č e t o v o s m r t j o n a s t a l e z a n j k o t t a k o p o č a s n e g a š t u d e n t a 
t ežave . N e k a j časa se j e u k v a r j a l z mi s l i j o , d a bi se posve t i l d o m a č e m u 
u č i t e l j e v a n j u v M a r i b o r u z n a m e n o m , d a b i se p r i t e m posve t i l t u d i 
n a c i o n a l n i vzgo j i m a r i b o r s k e d i j a š k e m l a d i n e . K a k o r e a l n o in r e s n o j e 
r a z m i š l j a l o d r u g i na log i , o d k r i v a n j e g o v spis P š e n i č n o k l a sov j e Slo-
v e n s k i m m l a d e n c o m . V n j e m se j e n a m e n i l , k o l i k o r m o r e m o p r e s o d i t i 
p o o h r a n j e n i h s e d m i h K l a s i h a l i p o g l a v j i h , b u d i t i v m l a d i n i n a r o d n o 
zaves t , l j u b e z e n d o j e z i k a in l j u d s t v a , n a r o d n i ponos in i d e a l i z e m t e r 
p o ž r t v o v a l n o s t v n a r o d n i h z a d e v a h . V j e z i k u in s logu j e s p r e t n o z d r u ž i l 
r a z u m l j i v o s t in g l a d k o s t z n e k a k š n i m b i b l i j s k i m , z a k l i n j a j o č i m tonom, 
k i j e p a v e n d a r z a r a d i ob i l ih , iz d o m a č e g a ž i v l j e n j a vze t ih p r i s p o d o b 
in p r i l i k p r e p r o s t in v s r c e s e g a j o č . Č e p r i m e r j a m o i z r az in stil t e g a 
n a š e g a p r v e g a m l a d i n i n a m e n j e n e g a n a r o d n o o b r a m b n e g a in p r e p o r o d -
n e g a sp i sa z j e z i k o m i n s logom p r e d g o v o r a in » p r i d a v k a « S a m p e r -
l o v e m u p r e v o d u , v id imo, d a se j e V r a z k o t s lovensk i p r o z a i k n a g l o 
r a z v i j a l . P o d o b e n , č e p r a v n e t a k o nage l r a z v o j r a z o d e v a t u d i n j e g o v a 
p o e z i j a , z las t i v e l e g i j a h v Š a m p e r l o v s p o m i n ( D r a g o t i n n a s m r t n i 
p o s t e l j i in v o b e h i z v i r n i h sone t i h v p r i j a t e l j e v spomin) , v s a t i r i z o p e r 
A n g l e ž a E l g i n a , k i j e op l en i l A k r o p o l o , v v e n c u Pe l inčec i , v k a t e r e g a 
so v p l e t e n i z a d n j i g r e n k i s p o m i n i n a l lozo, i n v c ik lu R o ž m a r i n c i , k i 
j e p r a v z a p r a v p r v i nepopo ln i , a s lovensk i o s n u t e k D u l a b i j , v pe smi 
S l o v e n k a , posvečen i T r e z i k i Megl ičevi , i n v več d r u g i h l i r s k o p r i g o d n i h 
p e s m i h , z loženih iz i n t i m n e g a , n e k a m e l eg i čnega d o ž i v l j a n j a n a j b l i ž j i h 
l j u d i (očeta, s e s t r e A n k e , n e č a k i n j e in d r u g i h ) . Iz p o d o b n e g a d o ž i v e t j a 
so vzk l i l e t u d i pe smi o l epo t i d o m a č e g a k r a j a i n ce lo e p s k i poskus i , 
k a k o r so n . p r . r o m a n c e Žalost in r ados t , Gr l i ce , L a ž n j i v a l j u b a v i n 
30 Tako hi bilo morebiti t reba razlagati njegovo pismo Gaju z dne 
10. decembra 1.1., v katerem odobrava med drugim Gajevo stališče zoper kom-
promisni predlog Urbana Jarnika v vprašanju ilirskega književnega jezika v 
smislu prevzema v ilirsko književnost čistega štokavskega narečja. Prim. 
Grad ja , 6. knj. , 312—314. 
81 Dne 15. decembra 1836 je poslal Ivanu Mažuraniču prve odlomke ilir-
skih pesmi o Ljubici Cantil i jevi. Grad ja , 1, 243—244. 
d r u g e z n e p o p o l n i m p o s k u s o m d a l j š e e p s k e p e s n i t v e pod n a s l o v o m 
S t a j n k o i n o J e l e n a vred. 3 2 
P o n o t r a n j i h in z u n a n j i h b o j i h za ž i v l j e n j s k o eks i s t enco j e b i l o 
V r a z u k o n č n o omogočeno , d a p o n a v l j a k o t p r i v a t i s t p r v i l e t n i k p r a v a 
v G r a d c u . T o d a od t a m ga j e g n a l o n e k a j , o č e m e r m o r e m o d a n e s s a m o 
ug iba t i , k o n e c j a n u a r j a ,1337. l e t a v L j u b l j a n o , k a m o r j e s icer p o n o v n o 
p o š i l j a l pesmi , k j e r se p a o s e b n o ni m u d i l že od 1835. l e t a . Al i j e m o r e -
b i t i t a m i ska l s l užbo d o m a č e g a u č i t e l j a , k i j e ni moge l n a j t i v M a r i b o r u ? 
J e m a r b i l v t e m p o p o t o v a n j u i z r az o d p o r a ali p r i t i s k a n a G a j a , k i g a 
j e m e n d a t a k r a t t e r j a l za n e k i dena r? 3 3 Je s k u š a l k o n č n o razč is t i t i 
o d n o s e z l j u b l j a n s k o l i t e r a r n o d r u ž b o ? In k j e j e dobi l d e n a r za popo to -
v a n j e in o n i h 10 fl., k i j i h j e pos la l G a j u iz L j u b l j a n e ? 
S a m a v p r a š a n j a , n a k a t e r a d a n e s n e m o r e m o odgovor i t i , k i n a m p a 
s s v o j o n e r a z r e š l j i v o s t j o p r i č a j o o t em, v k a k š n i h s i r o m a š n i h r az -
m e r a h se j e p o r a j a l a n a š a k u l t u r a in k a k o m a l o p r a v i c e i m a m o , obso-
j a t i t e g a al i onega . Z a n i m i v a k o r e s p o n d e n c a , k i se j e z a v e z a l a p r a v n a 
osnov i t e g a V r a z o v e g a o b i s k a m e d P a n o n c e m in G o r e n j c e m , n a m 
p r i ča , d a s t a se V r a z in P r e š e r e n k o t č l o v e k a p r i b l i ž a l a d r u g d r u g e m u , 
a d a s ta k o t z n a č a j a in k u l t u r n a d e l a v c a o s t a l a v s a k p r i s v o j e m : V r a z 
z vso l a b i l n o s t j o s v o j e ž i v l j e n j s k e in k n j i ž e v n e poz i c i j e , s t r e m e č v e d n o 
p o tem, k a r j e p r e s e g a l o n j e g o v e in n a r o d n e moči , in za to o b s o j e n k 
v e d n i m ž i v l j e n j s k i m in k n j i ž e v n i m n e u s p e h o m , P r e š e r e n s s k r o m n o , 
a v a r n o p o z i c i j o s v o j e g a pok l i ca , p o k o n č a n i s v o j i ve l ik i l j u b e z n i in 
i zgub i n a j b o l j š e g a p r i j a t e l j a r e s i g n i r a n , a k l j u b t e m u v e r u j o č v p r a -
v ico in n a p r e d e k , k i p o s t a v i t a k o n č n o t a k o v i n d i v i d u a l n e m k a k o r v 
n a c i o n a l n e m in soc i a lnem ž i v l j e n j u v s e n a p r a v o mes to . M o r e b i t i j e 
n e k a j t r a g i č n e k r i v d e v t em, d a n i v ide l , k a k o n a r o b u s v o j i h s loven-
s k i h moči j e b i l n j e g o v m l a d i gost , m o r e b i t i p a j e vse t o opaz i l in ga j e 
p r e p u s t i l n j e g o v i ž i v l j e n j s k i po t i p o p r e p r i č a n j u , k i ga j e p o z n e j e 
zap i sa l v p i smu n j e m u s a m e m u : T u d i n a p a č n o s t r e m l j e n j e j e b o l j š e 
k a k o r a p a t i j a v n a r o d n i h zadevah . 3 4 N e k o m e s t o iz P r e š e r n o v e g a p i s m a 
V r a z u z d n e 5. j u l i j a t . 1. p a k a ž e n a to , d a t u d i V r a z n i b i l d o z a d n j e 
n i t i o d k r i t a l i p a se t a k r a t še e a m ni zaveda l , k a k o n e s t a n o v i t e n j e 
v s v o j i h mis l ih in k o l i k o m o č n i h vezi g a veže k l j u b G a j e v e m u t r d o -
v r a t n e m u m o l k u z n j i m i n n j e g o v i m i I l i rc i . T i s t o mes to p r i č a n a m r e č , 
d a j o g l e d e n a s lovensk i k n j i ž e v n i j e z i k b r a n i l v L j u b l j a n i is te misl i , k i 
j i h j e r azg l a ša l l a n s k o l e to v p r e d g o v o r u k Š a m p e r l o v i k n j i ž i c i ; v 
G r a d c u p a g a j e še v e d n o s lepi l p r i v i d e n o t n e g a s l o v a n s k e g a k n j i ž e v -
32 Ta vsestranski Vrazov li terarni razvoj je vreden posebne študije, ker 
je v resnici tragično, da v tisti meri, ki v nj i Vraz uspešno premaguje dialek-
tični part ikularizem in njegove posledice, pos ta ja jo njegove publ ikaci jske 
možnosti vse manjše ter ga z navedenimi okoliščinami silijo v drugo jezikovno 
območje. 
33 Na podlagi pisma, ki ga j e pisal 27. j a n u a r j a 1837 iz L jub l j ane Gaju , 
smemo skleputi, da je bilo neka j podobnega, ker se v n jem opravičuje, da ni 
izpolnil svojo dolžnosti, ker ni imel dena r j a in ker sam iii vedel ne kod 
ne kam. Gradja , 6, str. 314—316. 
34 Kidrič, 1. c. 321. 
n e g a j e z i k a , n a d k a t e r i m se j e t r e n u t n o o p a j a l , k a k o r s m o v ide l i že 
1855. le ta . O tem, d a p r e d e l u j e s l o v e n s k e R o ž m a r i n c e v i l i r ske D u l a b i j e 
P r e š e r n u m e n d a t u d i n i n i č o m e n i l . 
Skratka, razmere so bile močnejše kakor želje in načrti obeh novih 
pobratimov. Slovensko narodno življenje je bilo še vedno kljub velike-
mu hotenju posameznikov tako slabotno in raztrgano v svojih kultur-
nih manifestacijah, da ni bilo potem, ko je začela hirati Cbelica zaradi 
Kastelčevih trgovskih poslov z medom in drugačnih njegovih špeku-
lacij, ne človeka ne denarja, ki bi omogočila našemu narodiču, živečemu 
dobro tisočletje sredi evropskih kulturnih narodov in sodelujočemu 
v preteklosti ter sedanjosti z njihovim kulturnim življenjem, naj-
skromnejše literarno in kulturno glasilo. Človek dandanes skoraj ne 
more verjeti, da niso v tem pogledu nič zalegli ne Vrazovi obupni klici 
in dopisi ne želje ter pozivi drugih slovenskih književnikov z opozorili 
čeških preporoditeljev vred. Ali se je mar cenzurna praksa tolikanj 
poostrila? Je bila ta stara, dobra doba pri nas brez vsakršnega narod-
nega idealizma? Mar res ni bilo na Slovenskem takrat nekoliko petičnih 
mož, ki bi zložili nekaj sto goldinarjev in zagotovili s tem izhajanje 
književnega almanaha, ako res ni bilo mogoče misliti na skromen 
časopis ali časnik? Saj so tujci več storili doslej za skromno življenje 
naše besede v knjigi kakor domačini sami. 
T a n e r e š l j i v a v p r a š a n j a z a d e v a j o t a k o l j u b l j a n s k o k a k o r š t a j e r s k o 
j e z i k o v n o in k n j i ž e v n o o b m o č j e . I n p o d t e m i v id ik i j e V r a z o v p r o b l e m 
res sociološki in n e s a m o psihološki.115 Vse k a ž e n a m r e č n a to, d a j e 
imel V r a z o b p r i h o d u v L j u b l j a n o 1857. le ta , k l j u b z g o r a j o m e n j e n i m 
p s i h o l o š k i m r a z l o g o m n a j r e s n e j š o v o l j o , d r u g a č e p a č n e b i b i l pr i še l 
s r e d i z ime sp r i čo t e d a n j i h p r o m e t n i h s r e d s t e v t a k o daleč , de lova t i v 
s l o v e n s k e m k u l t u r n e m o b m o č j u , bodis i v v z h o d n o š t a j e r s k e m , bodis i v 
o s r e d n j e m k n j i ž e v n e m j e z i k u , a k o bi imel l i a j s k r o m n e j š o možnos t 
o b j a v l j a n j a s v o j i h del . Vsi d o b r o h o t n i nasve t i in opomin i , da j e t r e b a 
v z t r a j a t i in čaka l i , so bi l i p r a z n i z a n j sp r i čo tega, d a ni b i l o za t a k š n o 
l i t e r a t u r o , k a k o r j o j e p i sa l on , t a k r a t n e na Š t a j e r s k e m n e n a K r a n j -
s k e m n i t i z a l o ž n i k a n i t i b r a l c e v . T r e n u t n o p a m u t u d i p r i I l i rc ih n i 
k a z a l o m n o g o b o l j e . 
Tako je po desetdnevnem bivanju v Ljubljani, posvečenem raz-
govorom o gornjih problemih, misliti moremo celo na poskus nekakš-
nega kompromisa med ljubljansko literarno družbo in llirci. odpotoval 
v Gradec. Bil je nekoliko pomirjen in okrepljen, nosil je s seboj zve-
zek z narodnimi in Prešernovimi pesmimi, ki si jih je prepisal, sveženj 
Cbelic in Prešernovih Krstov, da jih razdeli prijateljem in znancem 
po Štajerskem, in bil je pripravljen, da nadaljuje juridične študije ter 
S5 Prim. Ivo Brnčič, Ob veliki korespondenci, LZ 1936, 48—58, 117—126. 
i» avtor jevo polemiko Ali je vrazovstvo psihološki idi sociološki problem? 
Sodobnost 1936, 239—242. Toda Vrazova končna odločitev, ako o n j e j sploh 
smemo govoriti, kaj t i ve r j e tne j e je, da je on počasi zdrsel v ilirizem, kakor 
da se j e zan j odločil s trdnim, enkratnim sklepom, je in ostane Vrazovo 
duševno in kurakterno de jan je , ki pu ima seveda svoje sociološke korclate. 
poskus i z n o v i m p u b l i k a c i j s k i m n a č r t o m . N a p o v r a t k u j e misl i l o b i s k a t i 
J a r n i k a , a se j e z a r a d i s l a b e g a v r e m e n a o d p r a v i l n a r a v n o s t p r o t i 
G r a d c u . 
P o d o b a j e , d a s e j e že f e b r u a r j a og las i l P r e š e r n u s p i s m o m in 
na roč i l š t i r i i n d v a j s e t i zvodov Krs t a , n a d k a t e r i m j e m n o g o r a z m i š l j a l , 
in s icer n a j b r ž o n j e g o v i i d e j n i , go tovo p a o n j e g o v i u m e t n i š k i p la t i , 
s a j p iše P r e š e r n u n e k a k o d v a m e s e c a p o z n e j e , d a j e n a p r a v i l n a č r t za 
v e č j o e p i č n o pesn i t ev , k i se b o m o g l a m e r i t i p o o b s e g u s K r s t o m , a d a 
se še b o r i za n j e n m e t r i č n i izraz3". S k r o m n i p o d a t k i in r o k o p i s n o g r a -
d i v o p r i č a j o , d a j e t a k r a t l i t e r a r n o m n o g o de la l . P r i r e d i l j e s v o j p r e v o d 
t r e t j e g a s p e v a D a n t e j e v e p e s n i t v e in m u da l v j e z i k o v n e m in m e t r i č n e m 
p o g l e d u vso u s t v a r j a l n o moč in skrb . 3 7 S loveni l j e t u d i P r e š e r n o v e 
sone te iz I l i r s k e g a l i s t a : S ä n g e r s K l a g e 1 . in 2 . , " W a r u m sie, w e r t . . . , 
L iebesg le i chn i s se 1—3 t e r se j e v p r e v o d u z a d n j e g a s o n e t a t a k o p r i -
b l i ža l n e s a m o P r e š e r n o v e m u d o ž i v e t j u , t e m v e č t u d i j e z i k u , d a g a j e 
p o t r e b n o na t e m mes tu c i t i r a t i . G las i se : 
Kak silno hlopeni on, ki v nesnagi / globoki temne ječe mu sedeti, / da 
Bog mu beli dan bi dal zazreti / in l jubo sonce — luči potok blagi. // Al ko 
odprejo ječo, on na pragi / stoji, in vidi nebo v modrem cveti, / ne verje, 
da je na lažlivem sveti, / tak silno jeml je mu oči dan dragi. // Tak h/epeni mi 
oko, da zamar ja / Njo, sonce ki not ra jnem' mi životi, / ki dan in noč v 
nemirnem serdcu s tvar ja . II Vendar ko vidim kuk k r a j moje poti / črez kraso 
vjide vso ko tiha zarja, / ne upam net' pogledat k ti lepoti. 
E n a k e ali p o d o b n e v r e d n o s t i so p r e v o d i d r u g i h sonetov . Zal, d a so 
se o h r a n i l i n e p o p o l n o ali p a v s k o r a j neč i t l j i v ih , s s v i n č n i k o m p i s a n i h 
zapis ih . R e l a t i v n o d o b e r j e t u d i p r e v o d G o e t h e j e v e b a l a d e D e r F i sche r , 
o d l i č n a p a j e za t is t i čas s loven i t ev U h l a n d o v e r o m a n c e D e r W i r t h i n 
T ö c h t e r l e i n . T u d i p r e v o d a G o e t h e j e v e r o m a n c e D e r S ä n g e r se V r a z u 
ni t r e b a s r a m o v a t i . T o d a n e s a m o v p r e v o d i h , t u d i v i z v i r n i h p e s m i h 
r a s t e n j e g o v a j e z i k o v n a in sp lo šna u s t v a r j a l n a moč. O t e m p r i č a j o 
l i r s k e pesmi , n. p r . s o n e t a : O d u š a v sega d u š n e g a mi d ' j a n j a . . . in 
P o m l a d r a z k l a d a s v o j a n a m n e b e s a . . . , ki zven i t a že k a r p o P r e š e r -
novo , č e p r a v n i m a t a p r e š e r n o v s k e mi l ine in p l a s t i ke . Še p o m e m b n e j š i 
j e V r a z o v n a p r e d e k v ep ik i , z las t i v romanc i . V n j i j e i z v i r n e j š i in b o l j 
l j u d s k i k a k o r v l i r i k i . S n o v n o j i h z l aga n a t e m e l j u v z h o d n o š t a j e r s k e g a 
l j u d s k e g a p r i p o v e d o v a n j a in ž i v l j e n j a . N e k a t e r e j e zložil na osnov i 
t ega , k a r j e s a m d o ž i v l j a l . Za to i m a j o poseben l i r sko -epsk i z n a č a j , 
o b l i k o v n o p a so z r a s t l e iz v z h o d n o š t a j e r s k e n a r o d n e pesmi . P r v i t ip j e 
n a j l e p š e u resn ič i l v nežn i l egend i Ger l i ce . N e k o l i k o v r s t i c b o p a č n a j -
lepši d o k a z te t r d i t v e : 
'" Prim. Vrazovo pismo Prešernu z dne 2. aprila 1837. Kidrič, 1. c. 318. 
Pismu je priložil tudi štiri pesmi za Cbelico, oz. za Ilirski list. Med njimi j e 
bila balada Dervar, ki pa se ni ohranila ne v Prešernovi ne v Vrazovi za-
puščini. 
37 Priin. Nastavni vjesnik 1922, 10—13. Dr. Velimir Deželic st.: Danteov 
Pakao i Stanko Vraz. 
1. Bog j e prê stvoril gerlice / Mar i j i za deklice / n a j s inka bi j i zibale / 
mu pevale pesmice. // 2. Al l jubav j ih zapelala / ter z r a j a j ih spodila / tak 
kaže od n j i h pravlica, / češ jo posluhnit — m i l a . . . ? II 3. Mar i j a z persi 
detece / vzela in ga povila, / položila ga v zibel je, / lepo s pečo pokrila. II 
4. »Lepo mi ga pozibljita,« / j e rek la grlicama, // »in pesmice mu pevlita. II 
da bo zaspalo vama!« . . . 
Drugi tip najbolje predstavljajo romanca Žalost in radost, Svoji 
trinajstletni sestrinki I. C. Ilovčanki in molitvi dveh zaljubljencev pod 
naslovom Ana za Slejka in Slejko za Ano. V romanci Žalost in radost 
je Vraz živo prikazal razgovor brata in sestre, ko žanjeta in ljubeče 
pomagata drug drugemu, a se nenadoma ustrašita krdela, ki se podi 
proti vasi, ker mislita, da so biriči, ki jezdijo po sestrinega ljubega, da 
bi ga odgnali k vojakom. Sestra se zboji tudi za brata in ga nagovarja, 
naj zbeži. Ta se hoče posloviti od matere in čez nekaj trenutkov prihiti 
od doma z veselo novico, da so prijezdili snubači po sestro. Začetek 
slove: 
1. »Moj l jubi brat , si truden ka j? / Se perpogiblješ dosti, / že dolga nj iva 
zadi na j ' , / snopiči рак so gosti. II 2. Stopila bi pod lipico, / pod senco 
posedela; / znaš, mene roka že močno / per lakt i zabolela.« — II 3. Sestra 
veli, odpe l j a b ra t / j o pod drevo zeleno: / odr ine peča se in hlad / p ih l j a v 
lasi mileno. // 4. In deklica bistro gledi / v da l j i ne modre, jasne, / t j a misel 
vsaka odleti, / k je r žalost vsaka v g a s n e . . . 
Takšni in podobni so bili Vrazovi stihi, ki jih je tisto pomlad 
pošiljal Prešernu in Kastelcu, oz. jih je zlagal za nameravani almanah 
Metuljček. Že iz citiranih odlomkov spoznamo velik jezikovni na-
predek v smeri osrednjega književnega jezika, tako da bi pač težko 
mogel kdo resno trditi, da ne bi bili razumljivi vsakemu izobraženemu 
Slovencu, in tem so bili namenjeni. Pesnik res še uporablja štajerske 
izraze in oblike, zlasti akcent mu pade večkrat po rabi domačega 
narečja, vendar pa smemo reči, da se nobeden takratnih slovenskih 
literatov, niti sam Kastelic, ni tako približal melodiji Prešernovega 
pesniškega jezika kakor Vraz. Tako bi bila lorej premagana zadnja 
ovira, ki bi mogla resno ogražati Vrazovo željo, da vidi svoje pesmi 
že vendar enkrat natisnjene. Samo ko bi bil kje prostor zanje! Cbelica 
ni izšla, v nemškem Ilirskem listu so bili slovenski pesniki bolj ali manj 
vsiljivi gostje, a tudi Motuljček ni imel več sreče kakor dosedanji 
Vrazovi književni načrti. Človek težko verjame, da bi tega bila kriva 
razlika v črkopisnih načelih med Vrazom in Miklošičem"". Verjetneje 
je, da Vraz ni mogel spraviti skupaj tistih šestdeset goldinarjev, ki jih 
je graški tiskar zahteval za lisk. In tako je propadel ta načrt, ki bi 
mogel koristiti tako Vrazu kakor Prešernu, skratka celotni slovenski 
kulturi. 
Vraz je bil pri kraju s svojimi silami. Poleg teli književnih ne-
uspehov ga je mučil juridični študij, za katerega ni imel ne veselja 
ne smisla. V trpljenju in dvomih se je začel obračati na vse strani. 
Pisal je Šafariku, največji slavistični avtoriteti, in ga vprašal, kaj sodi 
88 Petre, 1. c. 126. 
o tem, da bi slovenščina prenehala biti književni jezik. Obenem je še 
vedno pošiljal pesmi Prešernu in pričakoval od njega vesti, ki bi 
na mah pregnala njegove dvome. Toda niti iz Prage niti iz Ljubljane ni 
bilo jasnega odgovora. Šafarik mu je odgovoril, da je vsako narečje 
nekaj organskega in da ima zato svoje naloge in svoj smisel, Pre-
šeren mu je pesmi pavšalno pohvalil, a o tem, da bi izšle v Čbelici ali 
v Ilirskem listu, je poročal zgolj negativno. Vraz se je zdaj zatekel 
h Gaju z zaklinjajočim in očitajočim pismom, v katerem je z enim 
stavkom odpovedoval vsakršno družbeno in književno zvezo z njim, 
z drugim pa ga je milo prosil, naj mu vendar odpiše.39 V začetku 
julija t. 1. ga je zadelo precej hladno Prešernovo pismo, ki priča o 
nekem Vrazovem sporočilu, poslanem po kakem prijatelju ali znancu. 
In ta odposlanec je najbrž poučil Prešerna o Vrazovih jezikovnih 
dvomih in iskanjih, saj drugače ne moremo umeti le-teh stavkov v tem 
pismu: »Združitev vseh Slovanov v e n e m književnem jeziku bo 
ostala najbrže samo pobožna želja. Težko da bi Vam uspelo, postaviti 
štajersko-hrvaško narečje na prestol književnega samodrštva. Sicer je 
pa tudi napačno stremljenje boljše kakor apatija za vse, kar zadeva 
domovino.«40 Vraz je odgovoril Prešernu 1. avgusta t. 1., da v kaj 
takega ni veroval niti prejšnja leta, da priznava kranjskemu narečju 
večjo izvirnost kakor štajerskemu, ker je to prevzelo zlasti ob meji 
mnogo hrvaškega, in da je doslej delal samo zato, da se doseže edinost 
v slovenskem književnem jeziku, in sicer z neznatnimi koncesijami v I I 
korist vzhodnoštajerskega narečja v pogledu polglasnika in nekaterih j j 
nenaglašenih vokalov. To je bila resnica, kar se tiče Vrazovega pesni-
škega dela, v katerem je prehodil, kakor smo videli dolgo pot od 
čistega narečja preko literarnega domačega dialekta po načinu štajer-
skih pisateljev, mimo kratkega ovinka proti nekakšni vseslovanščini 
v dobi vplivanja Kollârjeve poeme Slâvy dcera do skoraj prešernov-
skega besednega izraza v zadnji dobi. Ni pa bila resnica, glede na 
njegova jezikovna razpravljanja z Ilirci, pismo Šafariku in njegove 
pesmi, ki jih je prevajal v ilirščino ali že zlagal v njej. 
V svojem odgovoru je Vraz potožil Prešernu tudi o svojih študij-
skih težavah, zaradi katerih je zbolel in moral zato preložiti izpite. 
Prosil ga je celo, naj posreduje zanj pri profesorju Edlauerju. Obiskati 
ga pa v počitnicah ne bo mogel, dasi bi ga rad, ker je popolnoma 
uničen od zadnjih naporov in neuspehov. Na Hrvaško pa je kljub temu 
potoval in je dospel preko Koroške, kjer je obiskal Jarnika, konec 
avgusta v Zagreb, ne da bi se bil oglasil v Ljubljani. S kakšnimi raz-
80 Dostavi s p r e d a j pr iobčenemu citatu iz Vrazovega pisma G a j u z dne 
15. juni ja 1837: »1 gosp. Safarik, od koga mi dospe vetomadne knj iga se verho 
Tvo je muklosti tuži. Zar Ti neznadeš, kolika j e muka neodgovorita kn j iga? 
Iii j a nišam vrčdan jednog teza ja Tvoje ruke?« 
40 Ker ni podobnih trditev v nobenem ohran jenem Vrazovem pismu Pre-
še rnu in ne kaže nobena beseda v n j ih , da bi se neko njegovo pismo izgubilo, 
niti ni ver je tno, da bi Vraz ustno zaupal Prešernu k a j takega, ker bi mu ta 
pač lahko to dokazal, moramo sklepati, da j c nekdo ustno informira l P r e še rna 
o tem. Prim. Kidrič, 1. c. 321 in si. 
logi in s r eds tv i j e t a m k o n č n o dosegel , d a so m u 2. s e p t e m b r a t. 1. začel i 
v D a n i c i t i s k a t i i l i r s k e D u l a b i j e , j e d a n e s n e z n a n o . P o vsem tem, k a r 
p a v e m o o n j e g o v e m d o t e d a n j e m k n j i ž e v n e m d e l u , o n j e g o v i h zvezah 
z I l i re i , d e b a t a h s P r e š e r n o m in d r u g i m i s l o v e n s k i m i k n j i ž e v n i k i , o 
n j e g o v i h l i t e r a r n i h a m b i c i j a h , š t u d i j s k i h t e ž a v a h , g m o t n e m in z d r a v -
s t v e n e m s t a n j u , z n a č a j u in t e m p e r a m e n t u , j e t r e b a reči , d a t a k o r a k 
z a n j ni b i l l a h e k , v e n d a r n u j e n . P o m o j e m m n e n j u ni i zv i r a l iz l j u b e z n i 
d o L j u b i c e C a n t i l i j e v e . T a k š n e s t r a s t i V r a z z a n j o n i obču t i l . P o z n a l 
j o j e že d o b r i h p e t le t in j e m e d t e m dožive l l j u b e z e n z Rozo. T e ž k o j e 
v e r j e t i , d a b i z d a j začel s v o j o u s o d o veza t i z n j o , k o j e vede l , d a j e 
n e v e s t a in d a se o d p r a v l j a , d a zapus t i H r v a š k o in se p r e s e l i k b o d o č e m u 
m o ž u v L j u b l j a n o . V r a z o v a l j u b e z e n d o L j u b i c e j e b i l a z g o l j l i t e r a r n a , 
i dea l i s t i čna v smis lu c i t i r a n e g a o d l o m k a V u k o t i n o v i č u , k i ga j e zap i sa l 
l e t o dn i p o z n e j e . Bo lehn i V r a z j e t i s te dn i b i l b o l j p o t r e b e n t o p l e 
s e s t r i n s k e in p r i j a t e l j s k e b e s e d e in pomoči k a k o r doce l a b r e z i z g l e d n i h 
l j u b e z e n s k i h a v a n t u r . I n L j u b i č i n a moži tev b i ga m o r a l a , ako> bi j o bi l 
res t a k o l j u b i l , p r e g n a t i iz H r v a š k e , ne p a g a p r i v a b i t i k n j i . Mis l im, 
da j e b o l j k a k o r vse d r u g o d e l o v a l o t a k r a t n a m l a d e g a b r e z d o m c a 
p r i j a t e l j s k o za t i š j e , ki ga j e naše l v p l e m i š k i k u r i j i K r č i b l i zu B i s t r i ce 
p r i K r i z m a n i č e v i n e č a k i n j i D r a g o j i l i S t a u d u a r o v i in n j e n e m gosto-
l j u b n e m možu V j e k o s l a v u , h k a t e r i m a se j e bo lan za t eke l iz Z a g r e b a . 
T u se j e v p r v i po lov ic i o k t o b r a s n o v a l a v n j e m o n a v e l i k a s p r e m e m b a , 
k i j o j e d n e 19. n o v e m b r a 1837 sporoč i l P r e š e r n u iz G r a d c a k o t d o v r š e n o 
s t v a r z b e s e d a m i :~S ~slovrfislciru s lovs tvom sem konča l , zlast i , k e r s e m 
n a s v o j e m z a d n j e m p o t o v a n ju i zgub i l vse s v o j e spise, k i sein j i h sp isa l 
o d l e ta 1832. do 1836. v s l o v e n s k e m j e z i k u . O d tega l e t a p i š em s a m o 
i l i r sko . K a r j e še m o j e g a p r i gospodu Kas te l cu , v e l j a t o r e j ko t po-
s m r t n o de lo (opera pos thuma) 4 1 . Ni t u k a j mes to , d a a n a l i z i r a m o t e 
b e s e d e in r a z k l a d a m o , k o l i k o j e v n j i h n a i v n e g a p r i t i s k a n a P r e š e r n a , 
p r o t i s l o v i j in ne resn ice . S a m e n a sebi i m a j o k l j u b t e m u od loč i ln i p o m e n 
za V r a z o v o s e b n i r a z v o j in za zgodov ino n a š e g a in h r v a š k e g a s lovs tva . 
-Z n j i m i se v resnici k o n č a V r a z o v o s e d e m al i m o r e b i t i še več l e tno 
i s k r e n o in vne to d e l o n a p o d r o č j u s l o v e n s k e p o e z i j e , k l j u b t e m u d a j e 
p o z n e j e še izdal d v a s l o v e n s k a p r i g o d n i š k a p e s e m s k a t e k s t a in k n j i g o 
n a š i h n a r o d n i h pesmi . Ni se p a k o n č a l o V r a z o v o s l o v e n s k o m i š l j e n j e 
in č u s t v o v a n j e . Žive lo j e v p e s n i š k i h de l ih , k i j i h j e n a p i s a l v h r v a -
ščini ali p a p r e v e d e l v a n j o iz s l o v e n s k e g a s v o j e g a de la . N a t a nač in j o 
u s t v a r i l v h r v a š k e m s lovs tvu z n a č i l n o s in tezo m e d s lovensk im in h r v a -
š k i m d u h o m , t a k o d a so n j e g o v e i l i r ske pesmi , ki so t u d i v m o t i v n e m 
in v s e b i n s k e m p o g l e d u v e č i n o m a s lovenske , v n a j v i š j e m smis lu d u -
h o v n a las t o b e h b r a t s k i h n a r o d o v . Vraz rii n iko l i u ton i l k o t S lovenec 
v i l i r s tvu , das i se j e do s v o j e p r e r a n e s m r t i z n j i m n a j i n t i m n e j e s p a j a l 
in ga dv iga l t a k o n a n e k o i d e a l n o v i š j o s t o p n j o , n a k a t e r i bi se moge l 
v s a k S lovenec ču t i t i v n j e m svo lxn lnega in uv tono innegu . T a k o j e pa 
t u d i nad t r i s lo V r a z o v i h s l ovensk ih pesn i šk ih t ek s tov , k i so r az l i čnega 
41 Kidrič, 1. c. 328. 
obsega in različne vrednosti, ne samo dragocena izpopolnitev podobe 
našega slovstva v tridesetih letih prejšnjega stoletja, temveč tudi nad 
vse zanimiva predpodoba Vrazovih hrvaških pesmi in zato važen del 
hrvaške književne zakladnice. Kolika sreča torej, da tudi v tem po-
gledu niso bile točne Vrazove besede Prešernu v onem pismu. Raz-
umljivo pa je, da bo končna sodba o Vrazu kot slovenskem pesniku 
mogoča šele po kritični izdaji njegove slovenske pesniške zapuščine, 
ki se je ohranila zoper pričevanje Vraza samega in deloma tudi zoper 
pričevanje in dokazovanje njegovih dosedanjih biografov. 
R é s u m é 
L'auteur, à base de manuscrits inédits de Stanko Yraz (1810—1851), homme 
de lettres illyrien, analyse ses œuvres des années 1850 à 183в qui furent écri-
tes en slovène. Ces documents, comprenant quelques trois centaines de frag-
ments et d' ébauches en vers et en prose jusqu'à présent inconnus, nous 
montrent Vraz, poète lyrique dont la poésie amoureuse et reflexive parfois 
se teinte de politique, évoluant sous l ' influence du milieu, des idées de son 
temps, des études poétiques systématiques et de ses t ravaux de traduction 
des poètes de l 'antiquité, de la renaissance et des temps modernes, ainsi que 
de la poésie populaire slave et étrangère, évolution qui finit par faire de lui 
de l'épigone classiciste qu'il fu t d'abord, un poète romantique aux tendences 
panslavistes et byroniennes. Cette évolution des idées et des thèmes cepen-
dant ne rencontra pas chez Vraz l'indispensable moule d'une langue adé-
quate. De même, il n'avait la moindre possibilité de publier ses produits 
littéraires. Ces deux faits paralysaient son élan et, avec d'autres moments 
psychologiques et sociologiques, finirent par mettre une fin définitive à la 
carr ière de Vraz en tant que poète slovène. Pour sortit de cette impasse, le 
poète fu t contraint d'adopter la solution illyrienne. Vraz avait commencé 
à composer ses poésies dans son parler régional, celui de la Styrie orientale. 
Dans une période ultérieure, il avait essayé de se rapprocher de la langue litté-
raire centrale. L'influence de Kollâr lui fit faire un détour vers une espèce de 
langue slave universelle qu'il abandonna aussitôt pour se rapprocher de nou-
veau de la langue de Prešeren, sans cesser cependant de lutter en faveur des 
éléments phonétiques et lexicographiques de son dialecte natal. Si ceux-ci lui 
venaient à manquer, son essor créateur en aurait été brisé. Quant aux thèmes, 
la poésie lyrique slovène de Vraz, dans la période de son premier épanouisse-
ment, est politique en tant qu'expression de sa résistance consciente contre le 
système de Metternich et de ses sympathies pour les idées de la Jeune Europe; 
elle est romantique et personnelle quand elle reflète les luttes intimes d'une âme 
déchirée; enfin, elle est érotique quand elle chante le grad amour du poète pour 
la ieune paysanne Rose et les péripéties de cet amour tour à tour heureux et 
malheureux. Dans les années de mûrissement et de son rapprochement du groupe 
de Prešeren, du inonde de ses idées et de sa langue, et surtout par l'étude et 
l'imitation de la poésie populaire, la poésie de Vraz acquit un caractère lyrique 
et épique plus objectif. Sa forme, sous l'influence de la poésie populaire, devint 
plus légère, et sa langue, plus pure et plus unie. Une série de motifs et de causes 
dicta à Vraz le passade du domaine l i t téraire et culturel slovène dans celui 
des Illyriens. Selon l'opinion de l 'auteur, les motifs les plus forts étaient 
ceux d ordre politique et social auxquels s'ajoutait la difficulté de publier en 
slovène. 
L'héritage littéraire slovène de Vraz témoigne que le poète slovène a 
transposé ses plus belles ébauches poétiques dans sa phase i l lyrienne en leur 
donnant leur forme définitive dans la langue illyrienne. Cependant, dans le