Stran 494.
Politični pregled.
Volitve v Galiciji. — Letošnje državnozborske volitve so prizadejale vladajoči poljski stranki mnogo skrbi. Bilo se je bati, da poljsko „kolo" v bodoče ne bode toli inočno, kakor je bilo prej. A volitve so pokazale nasprotno : ostalo je prejšnje posestno stanje 9 mandatov. Stranka patra Stojalovskega je pridobila dva mandata, poljska ljudska pa zgubila dva. Socialisti so zgubili en mandat, tudi Malorusi &o pridobili en mandat, padel pa je jud Levicki, torej mož one skupine zastopnikov poljskega kluba, ki so vedno tlačanili Nemcem.
Shod čeških zaupnih mož. — V nedeljo se je sešel v Pragi shod čeških zaupnih mož Prišli so skoro vsi prejšnji državni poslanci in drugi uplivni možje iz cele češke. Navzoči so bili tudi Kaizl, Engel, Herold, Pacak in Podlipnv. Prvi se je oglasil k besedi dr. Herold V svojem govoru je obžaloval, da ni prišlo do edinosti med Mladočehi in agrarci; rekel je, da če kedaj, mora sedaj biti složen ves češki narod, cehi morajo v prvi vrsti povdarjati princip češkega državnega prava. Dr Herold je tudi rekel, naj se državnozborskim kandidatom pusti glede taktike prosta roka. Bivši državni poslanec Karol Adamek pa je med splošnim odobravanjem hudo prijemal agrarce, ki hočejo v tem važnem trenotku hoditi svoja posebna pota ter oškoditi s tem češki narod. Volilni oklic izide te dni.
Državnozborske volitve v Trstu. — V Trstu so postavljeni v V. kuriji nic maoje nego štirje kandidati. Slovenci kaniidirajo dr. Rybaf a, progresovci profesorja Atilija Hortisa, socialni demokratje pa njih mojstra Ucekarja. K tem kandidatom pride četrti in to je bivši tržaški župan dr. D o m p i e r i , katerega kandidira takozvani odbor neodvisnih tržaških meščanov Progresovce kandidatura Dompieri-jeva jako peče, ker uživa ta mož ki je začel kot župan hudo gledati na prste tržaškim jaslarjem, posebno pa v plinovi tovarni, pri poštenejših Italijanih veliko zaupanje. Slovenci se baje tudi prav pridno pripravljajo za ta volitev in je že zdaj mogoče, posebno ako stori vsak Slovenec svojo dolžnost, ter odda na dan volitve svoj glas za dr. Rvbafa. da pride mej njim in dr. Dornpierijem do ožje volitve. Seveda bi potem Italijani jedne in druge barve skupno delovali in bi bil izvoljen dr. Dompieri A že to, da bi prišlo v Trstu v V. kuriji med Italijanom in Slovencem do ožje volitve, bilo bi jako značilno ter bi služilo javnosti v dokaz, da ni vse tako čisto italijansko v Trstu, kakor hočejo ta italijanska glasila prikazovati onim, ki tržaških razmer ne poznajo.
Bolgarska. — V Bolgariji so čudne homatije, katere provzroča deloma položaj v Macedoniji, deloma pa slabo državno finančno stanje. Radi teh homatij je prišlo novic do spremembe v ministrstvu To ministrstvo je sestavil šef prejšnjega ministrstva Ivančev, ki )e zdaj prevzel tudi zelo težavni posel — finančnega ministra. T o u č e v , tudi člen prejšnjega kabineta, je postal   minister vnanjih   zadev.    Drugi
ministri so: Dancev (pravosodje), P i t o r o v (trgovina), Pejev (pouk), Papriko v (vojska). Ministrstvo notranjih zadev je dobil neki general, ki hoče preustrojiti vso notranjo upravo nekako po vojaško in je začel delo s tem, da je nadomestil mnogo odličnih uradnikov z ljudmi vojaškega stanu Kazlične stranke, zlasti Cankovisti in Radoslavovci pa so nezadovoljni z ministrstvom in računajo   na   pomoč Macedoncev
Francija. — Francozka vlada se je proslavila z novimi „slavnimiu čini. Ministrstvo je sprejelo zakonsko osnovo zbornice o zaplembi cerkvenega premoženja. Po službeni statistiki znaša premoženje kcngregacij eno milijardo frankov. List „Gauloisu računa, da je tega premoženja 435,414.912 frankov, ker se bolnice, sirotiŠČa in šole ne smejo računati. Kongregacij je 1231 z 160.000 redovnikov, s 30.000 možkih in 130 000 ženskih. Republikanski listi pa precenjujejo premoženje krščanskih zavodov na 10 milijard in govore, če vlada zapleni eno milijardo, da je zaplenila samo deseti del. — Nadalje je vlada sprejela osnovo zakona o amnestiji vseh v Drevfusssovo pravdo zapletenih kaznjencev, razun antisemitov.
Vojna v južni Afriki. — Angleži so doživeli nov občuten poraz. Lord Kitchener brzojavlja iz Pretorije, da je armado generala Clemensa dne 13. t. m. zjutraj pri Ma-galiensbergu .napadlo 2500 Burov pod poveljstvom Delareva in Beverja. Boj je bil zelo vroč, Angleži so bili popolnoma poraženi. Padlo je 5 častnikov in 9 mož, 555 mož in 18 častnikov pa se pogreša. Z ostanki se je Clements vrnil v Coman-donek. Kitchener je odposlal na bojišče več višjih častnikov, a tudi burske čete se množe. Nad 800 mož infanterije na konjih je dobilo nalog, da po novem letu odide v južno Afriko. Z Malte se odpelje 400 mož. Lord Kitchener je dobil nujno naročilo, da prej ko prej dokonča vojno v južni Afriki in se naj posluži v ta namen vseh sredstev, ki so mn na razpolago. Taka sredstva je tudi že začel uporabljati Mesto Johannesburg, v katerem je prebivalstvo po svoji večini naklonjeno Buiom, je ukazal obdati z gosto ograjo od trnjaste žice, da nikdo ne more dovažati v mesto živil. Ustanovil pa je še neko posebno vrsto vojaške garde in angležkih naseljencev, veščih krajevnih razmer. Ta garda" ima nalogo moriti in požigati, kar jej pride v roko burskega naroda in njega lastnine. S takimi dejanji si hoče pridobiti bojno slavo ta človek.
Vojna na Kitajskem, — Iz Kitajske prihajajo zadnji čas zelo neprijetne novice. Dogajati so se namreč začele stvari, ki padajo naravnost na rovaš jednega dela mejnarodnih zaveznikov. Kakor se namreč poroča, niso Kitajci oni faktor, ki zavlačuje mirovna pogajanja, marveč oni zavezniki, ki so prišli na Kitajsko špekulirat, m ki čakajo ugodne prilike, da jim pade v roke masten kos kitajske pečenke. Podkralj Li-Hung-Čang bi bil že rad sklenil mir, a poslaniki imajo vedno kake nove zahteve in pretveze. Posebno čudno se vedeta nemška in angležka vlada, mej tem, ko nemško vojaštvo nastopa proti kitajskemu prebivalstvu obojega spola nezaslišano surovo. V sled tega in ker je vsled slabe letine, opustošenja in počivanja dela kitajski narod zapal velikemu siromaštvu, začelo je z nova vreti in pripravlja se nov silovit ustanek po celi Kitajski. Kitajci dobivajo skrivaj orožje in ga je polno po hišah in raznih skrivališčih. Po celi Kitajski gre samo en glas zahteve ugonobiti tujce prej ko prej, da bi bil potem zopet mir v državi. Stradajoče ljudstvo hoče storiti konec bedi ali pa umreti v boju. Vprašanje pa je, ali bodo tujci uztra-jali, ko bukne splošni ustanek, Ker težko, da bi se mogli dolgo preživeti, kajti reke so plitve in zamrznjene ter niso za plovbo, in v splošnem preti na Kitajskem letos huda zima. Meseca januvarja utegnejo doživeti tujci hudih presenečenj in Kitajci že prorokujejo, da ta čas obračunajo s sovražniki. Glede odškodnine, ki jo terjajo velevlasti od Kitajske, odgovarja   kitajska vlada,   naj prej Evropejci plačajo   Kini   škodo,
kolikor so jim je napravili njihovi vojaki, potem naj si drznejo kaj zahtevati od Kitajske.
Stran 495.