SLOVENSKI UST
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA Concesión 1551
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 082878.
Dirección y Administración: GRAL.
CESAR DlAZ 1657, U. T. 59 - 3667 - AÑO (Leto) XII. Bs. Aires.
BUENOS AIRES, 6 DE JUNIO (JUNIJA) DE 1941
Núm. (štev.) 19
NAROČNINA: Za Ameriko in ca celo
leto S arg. 6.—;	¿.a pol leta 8.50.
Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
Kako pomagati?
Strahovita nevihta, ki jo je nad Evropo sprožil nacizem in ki je poleg mnogih drugih držav opustošila tudi našo domovino, je pokazala, da je med našimi izseljenci mnogo več rodoljubja, nego se je marsikomu zdelo. Pod vplivom “novodobnih” idej, ki so svojčas tudi našim ljudem mnogo mešale glave, se je prej včasih slišalo zabavljanje proti domoljubju, proti narodni zavednsti, proti nacionalnemu čustvovanju. “Novodobnim” so se zdela takšna čustva zastarela stvar, ostanek obso-vražene buržujske vzgoje. Ko je prišla nesreča nad naš narod, je pa tudi v njih zabrnela že napol omrtvela struna nacionalnega čustvovanja. Zabolelo jih je prav tako kakor “stare rodoljube” in danes skrbno negujejo v svojih srcih cvetko upanja, da je nesreča le začasna in da bo solnce svobode spet zasijalo na naš narod, in sicer na ves naš narod.
Le nekaj jih je, ki so drugačni. Ni jih mnogo. Gotovo so prsti ene roke preveč, če jih naštejemo. To so tisti, ki v svoji najbrž preveliki skrbi za vsakdanji kruhek, katerega jim reže nemško ali italijansko podjetje, na vso moč vpijejo, da bi prevpili glas svojih src. Vpijejo, da bo sedaj za Slovence bolje; vpijejo, da so Angleži krvosesi; vpijejo, da so Nemci dobri organizatorji in bodo znali ustvariti raj iz Evrope, ki jo sedaj pustošijo. Čimbolj se derejo, tembolj se nam smilijo, ker nam samo razodevajo, kako velik je njihov strah in kako hudo jim vpije srce, katero se ne pretvarja in ne laže, kakor jezik.
Ogromno večino našega izšel j eni -štva je težka nesreča, ki je prišla nad naš slovenski narod in našo jugoslovansko domovino, hudo zadela. To je popolnoma naravno. Ni pa naravno, da kažejo nekateri rojaki prav malo brige za to, kako se bo zgodilo to, kar žele: kako bo našemu narodu spet zasijala svoboda. So takšni, ki pravijo: mi smo majhni in od nas ni odvisno. Bo že ta ali ona velesila potolkla Nemce in Italijane, pa bodo morali zapustiti naše kraje! Taka miselnost je škodljiva.
Vsaka, tudi najmanjša stvarca na svetu se na svoj način bori za obstanek. Boriti se za obstanek je dolžnost tudi najmanjšega in najbolj slabotnega naroda. Hitler, podjarm-ljevalec narodov, je sam dejal, da narodi, ki se ne bore za svoj obstanek, niso vredni, da obstojajo; in če se ne bore za svojo svobodo, nimajo pravice do nje. če se bomo večno nanašali na tujo pomoč, bomo večno odvisni in prezirani od tujcev in ne bomo imeli prav nobene pravice tožiti nad usodo.
Mi se torej nikakor ne smemo vdajati misli: bodo že Angleži opravili! Ker smo del domovine in nam ni prav, da na naših tleh ukazuje sovražni tujec, moramo storiti vse, kar je v naših močeh, da podpremo borbo proti totalitarcem.
Kaj začeti? Kako pomagati?
V Buenos Airesu se je osnoval osrednji odbor “Narodne Obrane”, katerega naloga je organizirati pomoč našega izseljeništva domovini. V odboru so zbrani ljudje vseh slojev, ki jih veže skupna želja: storiti vse, kar je v izseljeništvu mogoče, da naš narod čimprej spet vstane k novemu življenju, svoboden, svoj gospodar na svojih tleh.
Naša dolžnost je, da ta odbor podpremo, da sodelujemo z njim v vsem. Naši napori v tem pogledu bodo uspešni le, če bomo složno delali za skupno stvar. Kjerkoli živi kakšna večja ali manjša skupina naših rojakov, je potrebno, da se osnuje
Položaj na bojiščih
NEMCI SO Z VELIKIMI ŽRTVAMI ZAVZELI KRETO — NACISTOM PRIJAZNA VLADA V IRAKU JE POBEGNILA, KO SO ANGLEŽI PORAZILI NJENO VOJSKO — V ABESINIJI SE NADALJUJE “ČIŠČENJE” — NAPETOST V ODNOŠAJIH MED VELIKO BRITANIJO IN FRANCIJO ZARADI
SODELOVANJA VICHYSKE VLADE Z NEMČIJO
Pretekli teden nam ni prinesel baš razveseljivo vest. Nemcem se je posrečilo zavzeti grški otok Kreto, kamor so se bile zatekle britanske in deloma garške čete po umiku z Balkana. Nemci so izvršili napad na ta otok s padobranci. Več tisočev teh bojevnikov so spuščali nekoliko dni zaporedoma na Kreto, ne oziraje se na dejstvo, da je zavezniška obramba kosila padobranee kar na debelo. Nacistične generale ni prav nič brigalo, koliko njihovih ljudi bo padlo; sklenili so, da zasedejo otok in so hoteli to na vsak način izvršiti, naj stane karkoli. Branilci so se tekom prvih dni uspešno borili proti vpad-nikom, položaj pa je zanje postal nevzdržen, ko se je radi nemške premoči v zraku moralo umakniti britansko letalstvo. Ker iz preveč oddaljenega Egipta angleškim letalom ni bilo mogoče operirati nad Kreto, so Nemci postali gospodarji položaja. Noč in dan so njihovi bombniki obstreljevali britanske in grške postojanke in s tem utirali pot pado-br&ncem. Branilcem niso dali niti najmanjšega oddiha in ni torej čudno, če so se morale zavezniške čete, popolnoma izčrpane po skoro dva-tedenskem boju, končno vdati. Nemci zagotavljajo, da so na Kreti zajeli 20.000 mož. Kreto so zavzeli, toda plačali so to zmago s strahovitimi žrtvami.
Položaj v Iraku
Nemško vrhovno poveljništvo je zagotovo računalo, da se Kreta ne bo mogla držati več ko dva, tri dni. Hotelo je uporabiti ta otok kot oporišče za pošiljanje čet v Irak, kjer se je bila totaliarcem prijazna vlada polastila oblasti ter začela boj proti Angležem. V Iraku se nahajajo, kakor znano, mosulski petrolejski vrelci, ki zalagajo vso britansko armado in vso angleško floto/v Sredozemlju z nafto. Iraška vlada je prosila Nemce za pomoč in, kolikor so mogli, so jih Nemci podprli, vendar pa nemška pomoč ni mogla biti izdatna, dokler je bila Kreta še v zavezniških rokah. Ker se je Kreta držala več časa, nego je nemški generalni štab predvideval, so Nemci zamudili ugodno priliko, katero jim je nudila njim prijazna vlada v Bagdadu, da se utrde v Iraku in Angležem održejo petrolej. Čete generala Wavella so pohitele, strle odporno silo iraških totalitarcev preden je nemška vojska zavzela Kreto, vzpostavile so red v vsej deželi, zavarovale petrolejske vrelce in omogočile povratek zakonitih predstavnikov oblasti v Bagdad. Velika nevarnost, ki je grozila Veliki Britaniji v Iraku, je zaenkrat odstranjena.
Izguba Krete je seveda občutna in to Angleži odkritosrčno priznavajo. Churchill je bil obljubil, da bo Anglija držala Kreto do zadnjega in britanska vojska je res izčrpala vse svoje sile, preden je položila orožje; prav tako je tudi mornarica storila vso svojo dolžnost. Napadana od nemških bombnikov, je skoro dva tedna branila Kreto, potopila celo vrsto ladij, ki so vozile nemško vojsko, in tudi sama utrpela težke zgube. Kreta je padla, ker niso ime-
li Angleži v primerni bližini dovolj" letal, ki bi bila mogla poseči v boj in podpreti obrambo na kopnem.
Seveda se je marsikdo vprašal v tistih dneh: Kje pa imajo Angleži pravzaprav svoja letala? Zakaj jih niso pripravili za Kreto, ko so vendar morali računati s tem, da bodo Nemci skušali zasesti ta otok? Vprašujejo se tako ne samo tuji opazovalci, marveč tudi Angleži sami, ki se v parlamentu pripravljajo, da pokličejo vlado na odgovornost.
Razrešitev uganke morda ni tako težka, kakor bi na prvi pogled iz-gledalo. 'S tem, da so zavezniki zgubili Kreto, niso izgubili vojne. Vse drugače bi bilo, če bi se Nemcem posrečilo zasesti angleške otoke, srce Britanskega imperija. Angleške vojne oblasti stalno računajo z možnostjo nemškega napada na otoke in bile bi dovolj neprevidne, če bi s tem ne računale. Zato je razumljivo, da so največja vojna sredstva imperija zbrana za obrambo angleških otokov. Če bi bili Angleži poslali znatno število letal branit Kreto, bi se bilo moglo zgoditi, da bi večni kritiki, ki se sedaj; jeze na londonsko vlado, zakaj bila ni storila, hudo zamerili vojnen u vodstvu, da se je za kaj takega oifločilo* Ali je izključeno, da so Nemci prav kaj takega želeli in pričakovati? Ali je izključeno, da bi bili takšno oslabitev obrambe angleških otokov izkoristili za napad nanje, napad, ki je glavni vojni cilj totaliarnih držav? Kritiki bi bili v takšnem slučaju ugotovili, da je angleško vojno vodstvo šlo Nemcem na limanice zaradi Krete, od katere ni nikakor odvisna končna usoda Britanskega imperija, usoda podjarmljenih narodov Evrope in usoda vsega človeštva.
Mislimo, da je treba gledati na izgubo zadnjega grškega otoka s tega stališča in s prepričanjem, da bodo Nemci prej ali slej prav tako izpraznili Kreto kakor vse one dežele, ki so jih z brutalno vojno silo zasedli.
Konec italijanskega cesarstva
Odkar se je vrhovni poveljnik italijanskih čet v severnovzhodni Afriki, aostski vojvoda in podkralj Abe-sinije vdal Angležem, so v negušovi deželi ostali le še osamljeni deli italijanske vojske v nekaterih večjih naselbinah. Te ostanke “slavne” Mussolinijeve armade “čisti” sedaj britanska vojska z veliko naglico. V prav kratkem času bo vsa Abesinija osvobojena in Viktorju Emanuelu bodo padli z glave še zadnji drobci cesarske krone, ki je stala italijanski narod ogromne žrtve.
krajevni pododbor “Narodne Obrane” in da takoj stopi v stike z osrednjim odborom, od katerega bo nemškega trinoga. Ob vsaki priliki
Pred spopadom med Anglijo in Francijo?
Izgleda, da je Hitler pridobil za svoje načrte glavne predstavnike francoske vlade v Vichyju, predvsem pa admirala Darlana, Petainovega naslednika. Ta mož, ki je še pred enim letom prisegal zvestobo idealom svobode in pravice ter proglašal, da se bo do zadnjega boril proti nacističnim osvajalcem, se je sedaj spremenil v ponižnega hlapca
Britaniji. Proglasil je sodelovanje Francije z Nemčijo za potrebno in Franciji koristno ter si na vse krip-lje prizadeva, da francosko deželo še bolj vklene v nemški jarem, nego je že vklenjena, in da jo, če le mogoče, požene v vojno proti včerajšnjemu zavezniku. -
Zaradi zadržanja viehyske vlade postajajo odnošaji med Francijo in Veliko Britanijo vsak dan bolj napeti. Francozi so Nemcem že dovolili, da uporabljajo Sirijo kot oporišče za nadaljnje operacije proti Palestini, Iraku in Transjordaniji in izgleda, da so že obljubili Hitlerju oporišča tudi v severni in zapadni
Weyganda, menda pa bodo tudi ti upi splavali po vodi. Weygand se sedaj mudi v Vichyju in Petainova vlada mu misli menda zaupati obrambo Sirije, oziroma vodstvo v morebitnem spopadu z Angleži.
Francoski narod, ki je v zasedenem delu Francije pod nemškim bičem, v nezasedenem delu pa pod komando nacistom prijaznih mogotcev, nima nobene besede pri teh novih zapletljajih z Anglijo. Več ko gotovo je, da ogromna večina Francozov nikakor ne želi, da bi se sedanja vojna končala z zmago Nemcev, starega sovražnika Francije, marveč upa, da bo nacistični rajh poražen in da bo Francija spet zaživela kot svobodna država v svobodni Evropi. Viehyskim možem, ki so se postavili v Hitlerjevo službo, tak izid vojne seveda ne gre v račune; dobro se zavedajo, da jim bo oblast ušla iz rok tisti hip, ko bo moral Hitler umakniti škorenj, s katerim sedaj tlači francoski narod. Zato bi radi
SS B38BS
■v —
■Ril .¡sfri
¡j|j||j¡¡¡ ||1|||É
,<
Palestini na delu za iskanjem petroleja
Afriki. Razumljivo je, da Angleži ne morejo gledati križem rok, kako se Nemci utrjujejo v Siriji, pa so angleška letala že začela obstreljevati razna sirijska letališča, katera uporablja nacistična avijacija, in velike zaloge petroleja v Beyrutu, namenjene nemški vojski. Angleško javno mnenje celo zahteva, da angleška vojska zasede Sirijo, dokler je. še čas, t. j. preden bo nemška moč v Siriji prevelika. Z zasedbo Sirije bi Velika Britanija okrepila tudi stališče Turčije, katere položaj bi postal zelo kočljiv, če ji nemška vojska pride v Sirijo za hrbet.
Svojčas so simpatizanti zaveznikov polagali velike upe v generala
Hitlerjevo vojno srečo okrepili še z vojno silo Francije. Francoski narod bi s tem prišel v nad vse tragičen položaj: moral bi sam sebi kovati verige totalitarnega suženjstva.
Ali bo francoski narod poslušal vichyske može do konca? Ali bo ubogal Hitlerjeve hlapce? Iz Sirije so dezertirali že mngi oddelki francoske vojske in se pridružili Angležem v Palestini. Če se bodo tepli, se bodo tepli proti Nemcem in njihovim slugam, ne proti tistim, ki se bore tudi za svobodo Francije. Ali bo narod v Franciji posnemal zgled teh rodoljubov, če pride do najhuj-šega: če se vlada v Vichyju zaplete v vojno z Anglijo?
dobil navodila za nadaljnje delo.
I.	P.
in nepriliki poje slavospeve nacističnemu rajhu in rohni proti Veliki
“Novi red”
Novi red, s katerim hočejo totali-tarci osrečiti Evropo, se kaže v po Nemčiji zasedenih deželah in v tistih, ki so pod njenim nadzorstvom — kakor Italija — v vedno večjem stiskanju pasov, ker plenijo nacistični agenti zaloge živil za prebivalstvo rajha. Na zahtevo svojih gospodarjev, je prodanec Pavelič izdal ukaz, da morajo hrvaški kmetje odstopiti “neodvisni državi” ves svoj pridelek žita in sicer za ceno, ki jo bodo določile oblasti. S tem bo Pavelič osrečil hrvaške kmete tako, da bodo morali svoje lastno žito, če ga ne bodo Nemci vsega pobrali, dražje nazaj kupovati od Paveličevih ljudi, ako bodo hoteli jesti. Vprašanje pa je, ali bodo imeli dovolj denarja.
bajonetov, proglasil “svobodno” Hrvaško, je napovedoval, da se bodo sedaj vrnili v domače kraje tisoči in tisoči hrvaških izseljencev, ki so šli v svet samo zato, ker so jih Srbi politično in gospodarsko zatirali. Kakor nas sedaj obvešča “Transocean”, se to romanje Hrvatov v Pavelicevo “državo” ni izvršilo, pač pa se iz vseh krajev, kjer ukazujejo Paveličevi ljudje, javljajo Hrvati, ki bi se radi zatekli ma-gari v nacistično Nemčijo, samo da se rešijo iz krempljev ustaških izdajalcev.
Navdušenje
Paveliča
za
Nemški obveščevalni urad “Transocean” javlja iz Zagreba sledeče: Med hrvaškimi delavci vlada veliko zanimanje za sezonska dela v Nemčiji. Iz vseh krajev dežele se oglašajo ljudje, ki žele iti v Nemčijo na delo.
Ko je Pavelič v zaščiti nemških
Laži o dr. Mačku
Ko je Pavelič prišel z nacistično vojsko “reševat” hrvaški narod, je totalitarna propaganda vrgla med Hrvate laž, da je dr. Maček pristal na Paveličev program in se pridružil temu prodancu, izdajalcu in morilcu. To vest je izrabil tudi tukajšnji Italijanom prodani listič, ki se tiska v hrvaškem jeziku. Skušal je tukajšnje pristaše dr. Mačka prepričati, da vodja Hrvaške kmetske stranke sodeluje s Paveličem.
Kakor zmerom, je laž imela tudi v tem slučaju kratke noge. Resnica je, da dr. Maček ne sodeluje s Paveličem (saj je za vsakega osla razumljivo, da bi dr. Maček sedel v
Paveličevi “vladi”, ki bi ga z odprtimi rokami sprejela, če bi se ji le hotel pridružiti), marveč živi .interniran na svojem posestvu v Kupin-cu, katero ne sme zapustiti. Pavelič je dr. Mačku, prepovedal tudi sprejemati obiske. Podpredsednik Hrvaške kmetske stranke, inž. Košutic, namestnik dr. Mačka, je bil aretiran takoj, ko se je Pavelič polastil oblasti, in doslej še ni bil izpuščen iz zapora. Glavni tajnik stranke, dr. Kr-njevič, je prvi podpredsednik v vladi generala šimoviča, v kateri je tudi Mačkov sodelovace dr. Šutej. Z jugoslovansko vlado so, poleg
Dr. Vlatko Maček
drugih, še naslednji voditelji največje hrvaške stranke« dr. šubašič, hrvaški ban, dr. Jukič, dr. Bičanič in dr. Martinovič.
Če so predstavniki stranke, ki je združevala — dokler je ni Pavelič razpustil — takorekoč vse Hrvate, internirani, v zaporu ali pa z jugoslovansko vlado, ki se bori za osvoboditev Hrvaške, kdo, poleg Italijanov, podpira pravzaprav Paveliča? Odgovor na to vprašanje je jasen: s Paveličem je samo neznaten odstotek izmečkov hrvaškega naroda, ki računajo, da se bodo na njegov račun okoristili.
sprejemni aparati sploh izginili iz skpro.	hiš. Za one bele
Vrano,! ra jjse T^eličevim biričem ne zde sumljivi, je~ Pavelič določil, smrtno kazen, če jih bodo njegovi ovadu^’ hi zasačili pri poslušanju tujih radijskih postaj razen nemških in italijanskih.
In naj še kdo poreče, da Hrvatom v “svobodni” Hrvaški ni zasijala največja svoboda!
A r g e n ti n ške V e s ti
'■nji •■■¡sf- O
W
Í,».T
	
Cene v Italiji
V deželi-, ki ji vlada “gaulajter” Benito, živi ljudstvo v črni revščini. Radi pomanjkanja surovin v mnogih industrijah primanjkuje delo, cene pa rastejo zmerom bolj. Tu imate nekoliko primerov:	volneno
blago, ki se je še v aprilu prodajalo po 160 lir meter, stane sedaj po 250 lir; bombaževino prodajajo po uradni ceni 60 lir za meter. Par ženskih čevljev stane 220 lir, komisni čevlji, ki jih prodaja vlada, so pa ptf 100 lir par.
Prodaja življenjskih potrebščin je pod vladnim nadzorstvom in oblasti določajo cene in količino, ki jo sme vsak dobiti. Seveda pa obenem tudi sijajno cvete verižništvo in si z njim fašistični veljaki polnijo žepe. Živil primanjkupje in porcije, določene za vsako posamezno osebo, se krčijo vedno bolj. Testenin, ki so glavna nacionalna jed Italijanov, je smel vsak prebivalec dobiti še pred par meseci po 200 gramov na dan, torej 1 kg vsakih pet dnia sedaj mora vsakemu Italijanu 1 kg zadoščati za 15 dni, ker več ko 66 gramov na dan mu na izkaznico ne dajo. Če pojde tako naprej, bo moral italijanski narod živeti od zraka ali pa od bombastičnih fraz fašističnega časopisja, ki že leto dni napoveduje “skorajšnjo” zmago nad Anglijo in z njo konec vseh velikih nevšečnosti, s katerimi pe Mussolini osrečil Italijo.
Nacistične metode
Tevtonski barbari divjajo na naših tleh kakor divje zveri. Poročila iz Srbije javljajo, da so Nemci pomorili ogromno število ljudi, med njimi tudi ženske in otroke, ker kaznujejo s smrtno kaznijo tudi najmanjše prestopke proti “ferma-nom”, ki jih izdajajo kar na debelo. Iz Srbije so odvedli v Nemčijo kot talce 8.000 otrok, starih od 8 do 12 let. So to večinoma otroci bojevnikov, ki so se zatekli v planine, da nadaljujejo boj proti sovražniku. Nemci so razglasili, da se bodo za vsakega ubitega nemškega vojaka maščevali nad ugrabljenimi srbskimi otroci!
To je “novi red”, ki naj osreči Evropo!
je z našimi rojaki na Primorskem?
Radi stroge cenzure,ki jo v Italiji vrši nemška tajna policija “Ge-stapo”, že dolgo ni skoro nobenih vesti iz naših primorskih krajev. Izvedeli smo samo, da so Italijani pobrali v obmejnih krajih, brž ob izbruhu vojne z Jugoslavijo, vse slovenske in hrvaške prebivalce ter jih v živinskih vagonih odpeljali v južno Italijo, kjer so internirani. Koliko časa bo trajala njihova internacija ni znano.
Hrvaška brez radio-aparatov
Po nemškem zgledu je Pavelič objavil ukaz, da morajo vsi Srbi, Židje in vsi “nezanesljivi” Hrvati izročiti tekom 24 ur svoje radio-aparate. Ker je 99 od sto vseh Hrvatov proti Paveliču, je zelo verjetno, da so
ZOBOZDRAVNIKA DRA. S A M OIL O VIČ de Falicov in
DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure.
DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723
POSADKA ARGENTINSKEGA PARNIKA REŠENA
Poročali srno zadnjič, da je divjal sredi prejšnjega,.tedna ob obali Pražila hud vihar, Ter da je več argentinskih parnikov v nevarnosti da se potope, posebno pa še parnik “Inspector Benédetli’”. Omenili smo tudi, da je španski potniški parnik hitel posadki Benedettija na pomoč.
Poročila, ki so, dospela zadnji čas, poročajo,'dlak«: parnik “Cabo de Hornos” kpk^jbl na krov 8 mož in jih spravii-hn varno. Panamski parnik “Nordys” pa 9 mož. Če je teh devet-tesr;yešenih| še. sedaj ni gotovo.
Rešenih je pa še drugih 14, katere je vzela pa krov angleška pomožna vojna, ladja “Lynton Gran-ge”. ..,¡0.01 n.
Ta ladja je pripeljala teh 14 mož, med kateiimr j J bil tudi kapitan Luis Brau, y Montevideo, od koder so bili pa látlji' “Ciudad de Montevideo ’ ’ 'dflveženi v torek v Buenos Aires.
Vest, da je angleška ladja, ki ima strogo vojno službo, rešila posadko argentinskega parnika je napravila med tukajšnjim prebivalstvom najboljši utis.
“I. Benedettija”, ki ga je posadka ostavila, sp. brazilski mornarji našli ter ga odpeljali v pristanišče. Pomorska družba Mihanovič, je potom zunanjega minstrstva zaprosila, da ji Brazil parnik vrne. To se bo najbrž tudi zgodilo, le da bo družba Mihanovie morala plačati stroške, kateri so nastali pri tem. Družba Mi-hanovic se je izkazala hvaležna ter je darovala za fond angleških mornarjev 5.000 pesov.

URUGUAYCI PROTI NACISTIČNEMU LISTU
Dijaštvo v Montevideu kateremu se je pridružilo tudi prebivalstvo, prireja proti nacističnemu listu “Libertad”, ki je začel izhajati v Montevideu, burne demonstracije.
Ne bi škodilo, če bi tudi tu v Buenos Airesu nekemu listu malo prikrajšali peruti.
Dr. Nicolás Martin
ODVETNIK
ZA TRGOVSKE ZADEVE
Posvetovanje za naročnike Slovenskega lista brezplačno.
ARENALES 1361
U. T. 41-3520, Buenos Aires

Veliki zavod “RAMOS MEHA”
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarellijn.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in Šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota. šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ČREVA; eolitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin.
POPOLNO OZDRAVLJENJE $ SO.—
PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN
Naš zavod s svojimi modernimi naprava-mi in z izvrstnimi SPECIJALTSTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenj zajamčeno. — Ugodno tedensko In me-
plačevanje.
OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
Trgovina čevljev
BELTRAM
Vsakovrstna izbera čevljev in copat.
Dto. Alvarez 2288 — Paternal i
Buenos Aires	i
Slovenski stavbenik
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363
Villa Devoto U. T. 50 - 0277
Slov. Babica i
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
Diplomirana na Univerzi v Pragi in v Buenos Airesu Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ
Facundo Quiroga 1320
U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
ZOPET URA PO STAREM
Od 14. t. ni. od polnoči dalje bomo imeli spet uro kakor prej.
Torej 15. junija bomo zamogli že eno uro pozneje vstati, kakor do sedaj. Zato pa ne pozabite prejšnji; dan kazalec dati za eno uro nazaj.
DOMAČE VESTI
ŠTORKLJA
V sredo je štorklja obiskala nar šesta rojaka Viktorja Kovača, trgovca^ Villi Pueyrredon ter prinesla v porodnišnici Rivadavia, njegovi ženi Jožici, roj. Cigoj, zdravegaiii
POSLANSTVO KR. JUGOSLAVIJE — BUENOS AIRES
Avenida de Mayo 1370/III.
U. T. 37-4551
•Išče in poziva, da se javijo sledeči izseljenci:
Nižic Šime iz Preka.
Marinkovič Vasa iz Malih Grabi-čana, srez Koprivnica. Leta 1935 je prejemal pošto na naslov Banco Boston, Florido 99, Cap.
Rostaš Miho iz Berhasova in
Kanjuh Janko iz Šida. Oba se od leta 1928 ne javljata svojcem.
Gallatia Helmut iz Ljubljana. Zadnji poznan naslov “Sanatorio, calle Talcahuano 106, Capital Federal. ’ ’
čorak Petar iz Hrtovačke. Javil se je zadnjikrat iz Chaca, Villa Angela.
šerer Bernhardt iz Tndjije.
Tomanek Franjo iz Predavca. Leta 1938 se je javil z naslova: Florida 99, Capital.
Levačič Ivan iz Murskóg Središta, srez Čakovec, Hrvatska banovina. Pred 3 leti javil se je iz Buenos Airesa, Av. L. N. A le m 150. ,,rn;
Nižetič Ante iz Selca na Braču. Zadnji znan naslov:	San Martin,
FOCA, calle Tornquist esq. Falucho.
Šut Stjepan iz Novski hiš. štev. 10 obč. Ozalj, 1938 leta je prejemal pošto na naslov: Av. L. N. Aleml50, Capital.
Herbert Vendelin iz Indjije. Zadnji naslov: Calle Hidalgo 1647, Capital.
Domjan Avguštin iz Dramlja hiš. štev. 105. Zadnji naslov: Buenos Aires, Calle Gaona 967.
Gardulčic Antun iz Beograda. Zadnji poznan naslov: L. N. Alem, FCP.
čvrstega fantiča.	,
Dali so mn ime*' Josip Ariton. Srečmnj staršem, oh tem veselem dogodM čestitamo!
SMRTNA KOSA
V bolnišnici Tormi je v sredo umrla rojakinja Ivančič Elizabeta, dotna iz Ravni pri Drežnicah na Tolminskem.
Pogreb se je vršil v četrtek.popoldne na Chacariti.
Rojakinja Ivančič je' bila sVbjčas zvesta članica društva Prosvete II, ter je bila dobra igralka.
Zapušča tu v Argentini sestro in brata.
Naj bo pokojni lahka argentinska zemlja, preostalim pa naše sožalje!
Radijski prenos o
Jugoslaviji
V soboto 7. t. m. ob 8.30 zvečer bo potom radijske postaje L R 1 Radio El Mundo prenos, ki bo posvečen Jugoslaviji.
Prenos bo obsegal: zgodovinski momenti, umetnost, glazba in petje.
Rojaki poslušajte ta prenos!
MAŠA ZADUŠNICA
V nedeljo 15. junija se bo brala ob 12 uri maša zadušnica za pokojnega Benedikta Pelikana.
In sicer se bo vršil ta žalni cerkveni obred v cerkvi sv. Roze, v ulici Pasco in Belgrano.
Lepo bi bilo, da bi se vsi nekdanji tovariši, posebno oni, ki jim je Pelikan v hudi stiski pomagal, da niso stradali, te maše zadušnice vdeležili.
Če se je komu zameril, smrt mora izbrisati vse. Saj se je on želel spraviti z vsemi, še celo takrat, ko je bil zdrav. Tembolj pa še ko je ležal bolan. žal pa da ni nihče prišel k njemu, tudi tisti ne, ki jim je pomagal. Niti se niso udeležili pogreba.
Zato pa popravite svoje nekrščan-sko delo in pridite na zadušnico 15. t. m. k sv. Rozi.
MEHANIK DOBI DELO
Mehanik, ki je zmožen v spojenju (Soldadura autogena) dobi delo. Poizve se v uredništvu Slov. lista.

KJE SE NAHAJA?
Kdor bi vedel za naslov Marije Andlovec, doma iz Gradišča pri Vipavi, ki je dospela v Buenos Aires leta 1928, je naprošen, da ga javi našemu uredništvu. Istotako je na-prošena sama, če bo čitala te vrste, da nam ga javi.
AIJ SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ?
Ana Cii
r p o v a
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici “Raw-son”, se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popotno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
-U. T. 38, Mayo 8182

Krojačnica
Izdelujem obleke po najnovejši modi. — Cene zmerne.
Rojakom se priporoča
Peter Capuder
AYACUCHO 975, U. T. 41-9718 Buenos Aires
Slovenska restavracija
ima vedno na razpolago svežo in dobro hrano, najboljša vina ter vedno sveže pivo.
Gostje imajo na razpolago tudi lepo urejeno ZIMSKO in
LETNO KEGLJIŠČE.
MARIJA SANCIN
JORGE NEWBERRY 3372
Krojaenica ‘Gorica’ Franc Leban
WARNES 2191	Bs. Aires
Nasproti postaje La Paternal
TALLER DE CARROCERIAS
“EL RAPIDO”
IVAN CERKVENIK
Barvanje sistema “Duco” — Tapeciran j e — Prevlaka — Kabine — Karoserije — Popravljanje blatnikov
ENTRE RIOS 310 QUILMES
U. T. 203 - 1298 Quilmes
Agencia N°. 1: Corrientes 1900 - Agencia N°. 2: Cabildo 2426/30 DIRECCION GENERAL: CURASAO (América Central)
T 0' * '	.j.
"" Danes kakor še nikoli Vam |e POTREBNO varčevanje!
Varčevati, naj bo že za bodoči dom, za izpopolnitev hiše, za bodočnost svojih otrok ali za imeti nekaj prihranjenega.
Odločite se odpreti svoj račun v naši Banki in uporabite ta modemi hranilnik.
s(,9'iqa i/ruiáo-i
' ' V-jrrfcí'Xcr ¡
S samo $ 5.— morete otvoriti svoj “Hranilni račun”.
SUCURSAL
BUENOS
AIRES
CASA CENTRAL:
SS DE MAYO 81
Jugo slovansko Društvo
“SAMOPOMOČ SLOVENCEV”
VABI NA
VELIKO PRIREDITEV
ki se bo vršila v NEDELJO 15. JUNIJA ob 4 uri popoldne v dvorani društvenih prostorov ulica TRES ARROYOS 376.
PODALO SE BO BURKO V ENEM DEJANJU:
“DEMOKLEJEV MEČ”
-1.	31 OSEBE :
Florjan Prilepek, knjigovez.Ivan Berginc
Lucija, njegova žena.Marica Koradin
Serafín^, njuna hči...Danica Remec
Gegec, učenec V.......Martin Keber
Ivan Peresnik, učitelj.Vinko Truden
“i V PO SPOREDU:
SREČKANJE — PROSTA ZABAVA IN PLES.
IG1UL BO KARAKTERISTIČEN ORKESTER
■"■‘s#'Vv;V§íT.. _ . SC AHHMC •
VSTOPNINA: Moški $ 1.50 — Ženske $ 0.50.
K obilni vdeležbi vljudno vabi
oflm. n-
ODBOR
Jug. društvo “Samopomoč Slovencev”
in
češkoslovaško društvo “Svornost” v Buenos Airesu
Vabita cenjene članice in člane in prijatelje društva na čajanko, katera se ho vršila v soboto 7. junija 1941, v društvenih prostorih v ulici Tres Arroyos 376.
Poleg dobrega razvedrila bo zapel par pesmi češki pevski zbor.
Po čajanki ho ples in še druge zanimive točke.
Igrala bo godba češkoslovaškega društva “Svornost”.
Začetek čajanke ob 9 uri zvečer. Vstopnina: moški $ 1.50; ženske $ 0.50.
Vstopnice za čajanko so že na prodaj v društvenih prostorih in Sapa-leri 2832.
Vljudno vabi	ODBOR
JUGOSLOVANSKA RADIO URA
Prenos jugoslovanske radio ure se vrši vsako soboto od 7 ure do 7% zvečer. In sicer se vrši prenos preko postaje L S 2 Radio Prieto.
Rude Mikuličič, predsednik Jugoslovanske Narodne Obrane
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
RESTAVRACIJA
“PRI ŽIVCU”
kjer boste postreženi z dobrim vi-, nom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe.
Oprava in sobe za prenočišče
popolnoma prenovljene Rojakom se priporoča lastnik
EMIL ŽIVEC
Osorio 5085 — La Patemal
Veštit
Domača zabava v Slovenskem domu
V nedeljo 1. t. m. se je vršila v “Slovenskem domu” na Paternalu domača zabava.
Ta dan je bil kakor nalašč za domačo zabavo. Vreme je bilo tako lepo in toplo, da si boljšega ni moglo ieleti. Pač si ni nihče nadejal take-1
kakor je bilo napovedano, pa nič zato, saj so plesaželjni vseeno prišli do svojega, ker so se dejanja naglo vrstila in so tudi igralci igrali kakor po “znori”.
Igra, ki je že sama na sebi zanimiva in živa, so jo igralci še poživeli. Reci se mora, da so se vsi igralci izkazali prave mojstre v igranju. “Slovenski dom” je lahko ponosen, da ima take igralce, saj taki igral-
POZIV PROSTOVOLJCEM
Buenos Aires, 14. maja 1941.
Poslaništvo Kraljevine Jugoslavije poziva s tem vse za vojaško službo sposobne Jugoslovane, ki žele sodelovati v vojni na strani zavezniških Sil, da se mu brž javijo.
aiGlVSK “JL — t, • !v i >.	•
Mladeniči;'ki želijo boriti se v avijacljij naj to izrecno
naveaejo.
Kralj. Poslanik : CANKAR, 1. r.
“Slovenski dom” se pripravlja za vprizoritev lepe Fr. Ks. Finžgar j e-ve igre “DIVJI LOVEC”, katero j bo dal na oder v SOBOTO 2. AVGU- j STA. Natančni spored te prireditve bomo pravočasno objavili.
Prireditev se bo vršila v Armenski dvorani, ulica Acevedo 1353.
Opozarjamo že sedaj rojake in ro-
Članski sestanek v
“Slovenskem domu”
V nedeljo 8. junija bo važen član ski sestanek ob 5 uri popoldne. Pridite gotovo vsi!
£
nov, mož naše umetnice
Zinke Milanov
PRENOS V SLOVENŠČINI
Angleško poslaništvih'sporoča, da se oddaja prenos v slovenščini vsako sredo ob 19.45 do 19.55. Vsako soboto po londonski uri, ob 21.30 — 21.45 na kratke valove 31.32 mtr. Računati je treba uro v Londonu.
Rojaki, ki imate ranlio na kratke valove, imate priliko’izvedeti tudi kake vesti iz domovine. Poslušajte tedaj te angleške ure!
ni Príncipe Jorge, ulica Sarmiento 1230.
Začetek ob 4% uri popoldne. Rojaki udeležite se te prireditve!
“JUGOSLOVENSKI DOM” POD STREHO
“Jugoslovanski dom” na Dock Sudu je že pod streho. Sedaj se že izdeluje in urejuje notranja dela.
V nedelju 29. t. m. se bo v domu že vršila ljudska veselica, ki bo tra-
“Slovenskega doma”
jala ves dan. Udeleženci bodo dobili jed brezplačno, le pijačo se bo plačalo.
Vstopnine ne bo, pač pa se bo pobiralo prostovoljne prispevke.
Člani in članice “ Slovenskega doma ” v nedeljo 8. junija vsi na sestanek!
Igralci “Slovenskega doma” v
ga vremena, saj je bilo ves teden prava zima. In se je za tak mraz “Slovenski dom” tudi pripravil, ker je dvorišče dal pokriti in prostor zavarovati proti mrazu. Kakor se je pa v nedeljo videlo, pa vsega tega ni bilo treba.
Ta nenavadno lep in gorak dan pa je tudi privabil na domaeb zabavo mnoge naše rojake in rojakinje. Ves društven prostor je bil nabito" polen.
Z igro “Trije vaški svetniki”, se je pričelo žal nekoliko bolj pozno,
“Divji lovec”
igri “Trije vaški svetniki”
ci so zmožni izvesti tudi najtežjo igro.
Po končani igri se je začela prosta zabava in ples.
Med prosto zabavo so pevci zapeli tudi par pesmi. Lačnii n žejni pa so se krepčali z dobrim zeljem in klobasami ter vinom in pivom.
Zabava je bila v vsakem oziru prav lepa in želeti bi bilo, da bi “Slovenski dom” priredil večkrat kako tako zabavo.
Udeleženec.
jakinje, da ne opuste prilike ogledati si to pretresljivo igro.
Udeleženci na prireditvi
PRIREDITEV SOKOLA DOCK SUD - BOCA
V proslavo Vidovdana in argentinskega narodnega praznika 9 de Julio, bo priredilo sokolsko društvo z Dock Suda sokolsko akademijo.
Prireditev se bo vršila 5. julija.
Čisti dobiček je namenjen za Jugoslovansko Narodno Obrano.
PRIREDITEV “ACCION ARGENTINA”
ženski odsek organizacije “Acción Argentina” bo priredil v soboto 14. t. m., veliko zabavo v dvora-
KADAR IŠČETE SLUŽBE
obrnite se na rojakinjo
Berto Černič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
*	■	'	as
I
Slovenci doma in po svetu
¥
B
Esi

VESTI IZ ZASUŽNJENEGA OZEMLJA
Prilike v industriji
in trgovini
Na poslednjih zborovanjih industrij cev in obrtnikov ter trgovcev iz tržaške pokrajine, ki so jih priredili v okviru velike kampanje za utrditev tako zvane notranje fronte, je bilo podanih, kakor so obširno poročali vsi listi, nekaj zanimivih izjav o gospodarskih prilikah v deželi. V tem pogledu je omeniti predvsem govora obeh predsednikov pokrajinske industrijske in trgovske zveze Cosulicha in Petrina.
Kakor je beležil “Piccolo”, je prvi uvodno omenil, kako se je v preteklem letu omejil dotok surovin in sta se zato skrčili produkcija in izvoz. Kljub temu pa je industri-cem uspelo ohraniti svoje obrate skoraj na isti višini in se tudi število v posameznih podjetjih zaposlenih nameščencev in delavcev ni bistveno zmanjšalo. Pri službenih statističnih podatkih je bilo v decembru 1939 včlanjenih v zvezi industrij cev 1033 industrijskih podjetij z 41.027 delavci in nameščenci, v poslednjem decembru pa 1021 odnosno 39.133. Brezposelnost v industriji, je poudaril Cosulich, ni zavzela onega obsega kakor na drugih gospodarskih področjih. Poleg industrijcev je bilo lani prisilno organiziranih v zvezi tudi 7100 obrtnikov.
Na zborovanju trgovcev je predsednik njihove zveze obeležil razvoj trgovine od pričetka vojne dalje. Govoril je posebej o oskrbi prebivalstva z življenjskimi in drugimi potrebščinami, o kontingentiranju blaga in racioniranju živil ter končno o sistemu živilskih nakaznic. Poudaril pa je, da kljub nastalemu položaju tudi trgovci niso zmanjšali svojih obratov ne odpuščali svojih nameščencev in se tudi ne otresali svojih davčnih obveznosti.
Tako sta ti dve kakor mnogo drugih zborovanj po deželi, ki so se jih vselej udeležili prefekti in fašistični tajniki posameznih pokrajin, pokazali, da se gospodarski položaj v deželi stvarno v vojnem času v primerjavi s prilikami pred vojno očitno ni mnogo spremenil. Tak je bil njihov namen in ta namen je bil v polni meri dosežen.
“kakor Lokva, Divača, Štijak in Zgonik imajo zgolj vodnjake, ki se v njih nabira deževnica. Isto velja tudi za 9 vasi v sežanski, 7 v torna j -ski, 3 v dornberški občini ter za skoraj vse kraje v nabrežinski občini.”
V	takih okoliščinah, beleži omenjeni strokovnjak, ni mogoče govoriti o zboljšanju tujskoprometnih naprav in prilik na Krasu. “Pomanjkanje vode v deželi povzroča težave celo oddelkom vojaštva, ki so razmeščeni po posameznih krajih.”
V	svojem članku razpravlja nato, kako bi bilo treba nanoški vodovod povečati in zgraditi vodovodno o-mrežje po vsem Krasu. Mogoče pa bi bilo rešiti ves problem dejansko le z izdatno državno pomočjo.
VOLNENE VOBLEKE ZA VOJAKE
Zaradi letošnje ostre zime so zlasti na albansko-grški fronti vojaki mnogo pretrpeli. Ko so dospeli v Gorico prvi ranjenci iz omenjene fronte, je bilo med njimi več hudo ozeblih in omrznjenih revežev. To je močno učinkovalo na naše sočutno prebivalstvo in započela se je prav hvalevredna akcija, da se vojaštvu preskrbi čimveč tople volnene obleke. V Gorici, v Idriji in v raznih drugih podeželskih središčih so se izvedle zbirke prostovoljnih prispevkov za nakup volne in volnenih predmetov, ki jih bodo dobile razne vojaške edinice, v prvi vrsti domača divizija “Julia”, ki se je večkrat odlikovala na bojišču, ženski svet pa se je vrgel na pletenje nogavic, rokavic, srajc in sličnih gorkih dobrot. Listi poračajo o velikih uspehih te človekoljubne akcije, pri kateri tekmuje celokupno prebivalstvo.
nika Krauta iz Bistrice pri Pliberku na leto dni strogega zapora, njegovega hlapca Janeza Drobeža pa na 6 mesecev zapora, ker sta poslušala inozemske radijske postaje.
*
Za zimsko-sportne igre v Beljaku se je javilo sedem držav. Iz Jugoslavije je prijavljenih 21 športnikov.
*
V Tinjah je pogorelo gospodar-
POLJSKI DELAVCI ZA NEMČIJO
Urad za poljedelske delavce v go-riški pokrajini naznanja, da se zopet lahko priglasijo delavci, ki bi radi šli na poljska dela v Nemčijo. Priglasijo se lahko moški do 50. leta, ženske do 4,5. leta. Z Goriškega bo odšlo okrog 1000 oseb.
OSKRBA KRASA Z VODO
V zadnjem času se je v listih mnogo obravnavala regulacija Pivke, ki se pravkar izvaja, in v tej zvezi tudi oskrba Krasa z vodo. Obenem so se objavljali tudi velikopotezni načrti o organizaciji tujskega prometa v kraških krajih. Pred kratkim pa je objavil v “Piccolu” svoj prispevek tudi kmetijski strokovnjak tržaške pokrajinske uprave dr. Ve-dovi, ki je naglasil v njem, da .je “oskrba prebivalstva na Krasu z vodo slej ko prej skoraj v celoti še vedno odvisna neposredno od dežja in da so celi kraji popolnoma brez vode, živina pa leto in dan navezana na blatne kale.”
“Cele občinepravi dr. Vedovi,
DROBNE VESTI IZ SLOVENSKE KOROŠKE
Popolna preuredim Celovca po končani vojni je poverjena arhitektu Petru Kollerju. Izdelujejo se že sedaj velikopotezni načrti. Arhitekt Koller je doma iz Trga na Koroškem.
*
V Slovenjem Plajberku je požar uničil narodno-socialistični dom. Grajen je bil iz lesa in je obsegal precej veliko dvorano in več sob. Poleti je služil tudi kot nemški o-troški vrtec.
*
Celovško sodišče je obsodilo dva delavca iz Poljske, zaposlena v celovški okolici, na 5 mesecev težke ječe, ker sta skušala loviti divjačino na zanke.
*
Izredno sodišče je obsodilo posest-
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dr. A. AZAGUIRRE.
Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah» obistih, jetrah. želodcu, živčevju, glavobol in revmatizem, ženske bolezni
Analizacije krvi, vode itd. so izvršene po Profesorju Narodne Univerze v Buenos Airesu Dr. I. Raffo.
RAYOS X, DIATERMIA in ELEKTRIČNO ZDRAVLEJNJE.
Zdravniški pregled $ 3.—
Sprejemamo: od 9—12; pop. od 15—21. — Ob nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOVENSKI
SUIPACHA 28
(1 kvadro od Av. de Mayo v višini 900)
sko poslopje posestnika Tomaža Ov-šana. Živino so rešili.
*
V Škofičah je umrl 66 letni Jakob Perdaher, pd. Žedermanov oče iz Holbič. Pokojnik je bil zelo delaven slovenski prosvetaš in vesten načelnik Slovenske posojilnice v Škofičah. Kot vzravnan značaj je bil med občani spoštovan in priljubljen. Slovenski pevci so se pokojniku oddolžili s petjem na domu in grobu.
Maribor nekdaj in do sedanje okupacije
(Nadaljevanje)
Nove naloge
Jasno je, da je silen gospodarski razvoj našega obmejnega mesta Maribor postavil pred povsem nove naloge, ki jih doslej ni poznal ali vsaj v toliki meri ne.
Predvsem gre za še večjo gospodarsko ojačenje slovenskega življa. V prikazu naše trgovine in obrti smo sicer mogli opozoriti na dejstvo, da so se slovenski trgovci in obrtniki krepko uveljavili in da so zasedli prvo mesto. Povsem drugačno tozadevno sliko nam nudi mariborska industrija. Reči je treba, da se v tej panogi našega gospodarskega življenja ali zaradi pomanjkanja kapitala ali zaradi premajhne podjetnosti slovenski živelj ni uveljavil in da zato v industriji prevladujejo tujci. Zlasti v tem harodnostnem momentu našega gospodarskega življenja nas čaka v bodočnosti še mnogo dela, trudov, pa tudi vzgoje, da bo slovenski živelj tudi v industriji razvil svojo delavnost,'
Zaradi znanih razmer in mišljenj se mariborskim gospodarskim krogom in vsem, ki so jim znana socialna vprašanja, ki, so nastala v zvezi z novim gospodarskim razvojem, stav-lja le prečestokrat vprašanje, kako ohraniti Mariboru -vse to, kar si je v zadnjih letih v gospodarskem oziru ustvaril. To je tudi ena najpoglavitnejših gospodarskih nalog Maribora, ki mora vse storiti, da mu zgrešena mnenja in naziranja ne bo-
Perraiuus
Suknje
Obleke
I
'ti a
il
«f-i
Najboljšo postrežbo dobite v KROJAČNICI LEOPOLD UŠAJ
Cene zmerne - Delo prvovrstno GARMENDIA 4947 La Patemal Buenos Aires
Aleksander Štoka
STAVBENO TEHNIŠKO PODJETJE
Se priporoča našim rojakom.
ALVAREZ THOMAS 1035 U. T. 54 - 2756 Buenos Aires
do uničila, kar za svojo bodočnost nujno potrebuje. Ne sme dopustiti, da bi se indusrija selila drugam in za seboj pustila malovredne prazne tovarniške objekte in tovarniškega dela vajeno delavstvo. K reševanju te naloge pa seveda niso poklicani le javni faktorji, marveč tudi industrija sama, ki more v tem oziru sama mnogo storiti, kakor je to pokazal tovarnar Hutter, ki si bo s samopomočjo usvaril možnosti za nemoteno poslovanje svoje tovarne na ta način, da bo v novih tovarniških objektih izdeloval blago le za izvoz in se s tem za vselej rešil deviznih skrbi, ki so v zadnjem letu trle zlasti tekstilno industrijo.
Z močnim gospodarskim razvojem pa so bile Mariboru naložene nove, velike in težke naloge v socialnem oziru. Razumljivo, da dvig gospodarskega življenja ni ostal brez posledic na socialno strukturo mariborskega mesta in njegove okolice, ki se bo slej ko prej pridružila mestu in tako ustvarila veliki Maribor. V mestu ,in njegovi okolici se vedno bolj naseljuje delavstvo, odstotek proletariata vedno narašča in z njim težke skrbi mladinskega, delavskega, starostnega in stanovanjskega skrbstva, na kar je treba že sedaj misliti, da nas čas ne bo zalotil nepripravljene, kar bi v danem trenutku v Mariboru povzročilo ne le težko socialno, marveč tudi gospodarsko krizo.
Tema dvema, narodnostni in socialni nalogi, se pridružujejo še mnoge druge, vendar bi pisanje o njih že presegalo okvir teka članka, ki mu je bil namen podati kratek in najsplošnejši oris mariborskega gospodarskega življenja.
KULTURNO ŽIVLJENJE MARIBORA
“Predmete, ki dajejo življenju smisel in cen, ali pa, ki po kakšni ideji, ki jo utelešajo, dobe smiselni pomen, hočemo imenovati kulturne reči. Prinašajo tudi korist, toda šele v drugi vrsti. Če je korist na prvem mestu, korist, ki po svoji glavni nalogi življenje lajša in dela prijetno, tedaj govorimo o civilizatorič-nih predmetih. Nega umetnosti in znanosti in široko razumevanje za to dvoje, visoki nravni nazori, ki se v življenju uresničujejo in dobe trajnost, urejen šolski pouk in možnost višje in najvišje izobrazbe, neka popolnost in enotnost družabnega, nravnega in verskega življenja, pravična presoja in razvrstitev življenjskih vrednot in iskajoči čut za smiselno življenje — to so kulturne
vrednote, ki, tudi ločene in vsaka sama zase, pričajo o kulturnem stanju. ” — če premislimo te besede, ki jih je zapisal sloviti Stanislav pl. Dunin-Borkovski, S. J., in če obrnemo pogled na Maribor, se moramo vprašati, koliko in kako goji to mesto tiste stvari, ki dajejo življenju smisel in ceno, ali ki po ideji, ki jo utelešejuje,o dobe smiseln pomen.
Vidimo, da so civilizatorična prizadevanja zadnjih dvajset let Mariboru lice že čisto preobrazila. Civilizacija in kultura pa sta priklenjeni ena na drugo kakor nekaka skrivna zaveza, zavozlani ena v drugo s črtami, ki jih ni mogoče razmotati; vendar pa sta zopet obrnjeni ena proti drugi kakor dve sovražni sili; izpoo-bijajoč ena drugo, pogosto ena drugo izključujoč in ki vsekakor hodita po lastnih, zaprtih potih.
Kakšen je torej duhovni obraz Maribora, kje je viden in kje, v katerih ustanovah dobiva svoj izraz?
Zgodovinsko društvo
Matica vsega kulturnega prizadevanja v Mariboru in največja slo-vensko-štajerska organizacija je Zgodovinsko društvo v Mariboru. Ustanovilo se je na pobudo rajnega prelata dr. Franca Kovačiča 1. 1903. Ko se je namreč vrnil dr. Kovačič iz Rima, kjer je študiral, je bil položaj Slovencev v Mariboru vprav sramoten: nemški sodeželani so imeli ne samo deželno Historično društvo v Gradcu, temveč tudi na Sp. Štajerskem “Muzejsko društvo” v Celju in Ptuju, 1. 1913 se je ustanovilo tudi nemško društvo v Mariboru, nekoliko pozneje celo v Laškem, Slovenci pa niso imeli niti ene take organizacije. Okoli 1. 1902—1903 je sicer bil v Mariboru “Znanstven klub”, brez določenih pravil in <>-blasthč prijave'. Udje —- po večini duhovniki — so se shajali vsak teden po enkrat v škofijski pisarni. Obravnavala so se znanstvena vprašanja, največ filozofska, zgodovinska in umetniška. Pri teh sestankih se je dodobra prerešetalo tudi vprašanje o ustanovitvi zgodovinskega društva. Dr. Kovačiču je bila daha naloga, naj se obrne v tem vprašanju na širše kroge slovenskega izo-braženstva. Doktor Kovačič je vprašal za mnenje takrat odlične slovenske znanstvenike v tujini in doma in vsi so misel navdušeno pozdravili. Tako je bilo 1. 1903 ustanovljeno Zgodovinsko društvo. Po politični, gospodarski in kulturni diferenciaciji je pomenilo zaključek in vrhunec slovenskega štajerskega narodnega preporoda (Franjo Baš). Isto leto je postal dr. Kovačič predsednik Muzejskega društva v Mariboru, 1. 1904 pa je Zgodovinsko društvo začelo izdajati svoje glasilo “Časopis za zgodovino in narodopisje”, čigar uredništvo je po prof. Kaspretu prevzel dr. Kovačič in mu ostal urednik do svoje smrti. Sedaj ga urejuje ravnatelj Študijske knjižnice v Mariboru, prof. Janko Gla-ser.
Vsa znanost v Mariboru je torej združena z delovanjem Zgodovinskega in Muzejskega društva. Delo Zgodovinskega in Muzejskega društva pa je rodilo Študijsko knjižni-
SLIIVOVICA
ŽGANJE
PELINKOVEC
VERMUT
Zlatko Badel
Avenida Maipú 8146-50 Olivos F.C.C.A. U. T. Olivos (741) -1304
co, ki je največja znanstvena pridobitev v zgodovini Maribora. Znanstveno delo, ki ga je začelo Zgodovinsko društvo, pa je bilo nemogoč# brez primerne knjižnice. Maribor prej ni imel nobene javne knjižnice v znanstvene namene; treba je bilo hoditi v Gradec in na Dunaj. Od svojego početka je društvo delalo na to, da ustanovi v Mariboru veliko javno knjižnico za spodnještajei ske Slovence. Z odlokom 16. dec. 1918, št. 194, je takratna narodna vlada na opozorilo Zgodovinskega društva, naj začasno uredi dopoši-ljanje obveznih izvodov ter naj pri tem tudi upošteva knjižnico Zgod., društva v Mariboru, to storila in s tem tudi indirektno priznala knjižnico kot javno. Nato sta Zgodovinsko in Muzejsko društvo z mestno občino uredila javno knjižnico, ki posluje danes z imenom “študijska * * * * S * * * * lo
mi učiteljskimi kategorijami, da se vrši vzgojno delo sporazumno. — Ako pa je hotela P. C. s sistematičnim delom dosčči svoj namen, si je morala ustanoviti svojo lastno knjižnico. Danes šteje njena knjižnica 3024 najboljših in najizbranejših del, tako da je ena največih pedagoških knjižnic v državi. Največ del je iz območja didaktike, pedagogike, psihologije, šolske politike in organizacije, nato iz filozofije, umetnosti itd.; razen tega ima knjižni-va doslej 46 različnih vzgojeslovnih, oziroma mladinoslovnih revij. Od leta 1922. je imela 16.750 izposojevalcev, ki so zbrali 7.600 knjig. — P. C. vzpodbuja učiteljstvo k učenju slovanskih jezikov, od 1. 1922-1923 je prirejala večerne diskusijske sestanke, na katerih je bilo 82 predavanj; 1. 1931-1932 so se ustanovile “delovne zajednice”, ki so na svojih se-
MAR/ROR
knjižnica v Mariboru”. Dala sta občini na razpolago svoji knjižnici z vsemi knjigami, pridržala sta si do njih le lastninsko pravico. Knjižnica ima znanstveni in občeprosvetni namen in šteje danes okrog 40.000
zvezkov. Osebje 'nastavlja mestna občina na predlog kuratorija; sedaj jo vzorno vodi ravnatelj prof. Jan-
ko Glaser.	,
S tem, da je Zgodovinsko društvo
že 1. 1903 ustanovilo tudi društveni arhiv, je pripravilo temelj Pokrajin-
skemu arhivu v Mariboru, ki ga u-
pravlja arhivar prof. Franjo Baš.
Brez arhiva je pravo znanstveno de-
lo nemogoče. Rešilo in zbralo se je vse, kar se je dalo kje dobiti. Muzej, ki je imel toliko težav in križevih potov zaradi prostorov, je dobil sedaj dokončne prostore v Gradu. S tein je mariborska občina napravila veliko kulturno dejanje. Po prevratu je 1. 1920 prej nemško Muzejsko društvo, ki je bilo od 1. 1919 pod va-ruštvom, dobilo v odboru slovensko večino ; muzej Zgodovinskega društva se je združil z mestnim muzejem, ki mu je bil 1. 1924 z dovoljenjem škofa dr. Karlina pridružen tudi diecezanski mucej. “Zasluga .Zgod. društva v Mariboru je, da niso Slovenci v Mariboru vzeli v posest le dela tujega truda, marveč da lahko pokažejo tudi na svoje delo” (dr. Frane Kovačič).
“Vzgojno središče”
m
Kulturno in znanstveno zelo važna je “Pedagoška centrala” (vzgojno središče) v Mariboru, ki je 1. 1921 kot “Pedagoško-didaktiški odsek” učiteljskega društva v Mariboru in bližnji okolici začela s svojim delom. Ta Pedagoško-didaktiški odsek se je še isto leto osamosvojil kot •“Pedagoško-didaktiški krožek”, ta pa je 1. 1928 na občnem zboru prejel naslov “Pedagoška centrala”. Svoje delovanje je P. C. razširila sprva na vso mariborsko oblast ter do ustanovitve P. C. v Ljubljani 1. 1936 tudi na dravsko banovino. Združevala je v sebi pedagoške de-davce, ki zavzemajo s svojim udejstvovanjem v območju teoretične in praktične pedagogike, psihologije in didaktike vidna, vodilna in častna mesta. Njen namen je: organizacija pedagoškega dela v dravski banovini, po potrebi tudi izven nje; proučevanje aktulnih vzgojnih problemov in’prizadevanj ter izsledkov v psihologiji, pedagogiki in didaktikih samostojno izsledovanje psiholoških in pedagoških dejstev; ustvaritev stikov med šolo in domom, da se popularizirajo; zlasti pa tudi izvajajo novodobna pedagoška načela; utrditev stikov med posamezni-
stankih razpravljale o reformi pouka na posameznih učnih stopnjah; uvedla je skupinske pedagoške ekskurzije, njeni posamezni udje so se udeležili raznih mednarodnih kongresov v zamejstvu, ali pa šli na študijska potovanja. Za nadaljnje izobraževanje učiteljstva je dajala pobudo s počitniškimi pedagoškimi tečaji in prirejala izredna predavanja ter klicala zanj a priznane znanstvenike iz tujine. Organizirala je osem pedagoških tednov s 46 predavanji, katerih se je udeležilo nad
6.000	oseb. Z društvom “Šola in dom”, ustanovljenim leta 1932-1933, je v najtesnejši zvezi. Z njegovim sodelovanjem pripravlja v Mariboru in drugod vzgojne posvetovalnice. Za popularizacijo pedagoških načel je začela izdajati 1. septembra 1937 Roditeljski list.
Gledališče
Za najsilnejše doživetje naredi pesniško formo najbolj učinkovito gledališče. “Če kateri narod zanemarja pesništvo in gledališče, je nevarnost, da usahne najbogatejši vir njegove duševne kulture, kar je danes dvakrat usodno, ko je vendar že premnogo ljudi, ki so izgubili živo zvezo z religijo, to najmočnejšo, človeka dvigajočo moč, užitek prave in velike umetnosti je skoraj edino še, kar nas dviga nad muko vsakdanjost življenja”, pravi Jakob Overmans.
Narodno gledališče v Mariboru bo letos, septembra, praznovalo svoj dvajsetletni jubilej. V prvem desetletju je bilo veliko negotovosti, toda zaupanje v lastno moč in vztrajno delo sta storila, da danes je, da ima že svojo tradicijo in svoje občinstvo. — Dne 14. julija 1861 je bila ustanovljena v Mariboru Slovenska čitalnica, ki je bila kulturno središče mariborskih Slovencev. Prirejala je besede in gledališke prireditve, 14. avgusta 1909 pa je vso skrb za gledališke prireditve prevzelo dramatično društvo; to je imelo svoj oder v Narodnem domu. Dramatično društvo si je v svojih pravilih nadelo nalogo, da ustanovi v Mariboru gledališče s poklicnimi igralci. Pred prevratom seveda ni bilo mogoče misliti na kaj takega, v lastni državi pa je dramatično društvo prevzelo pobudo za to.
22. junija je bila sklicana anketa v zadevi stalnega gledališča v Mariboru, 2. julija 1919 so že igrali tu ljubljanski igralci, nato pa je vzel gledališče v zakup Hinko Nušič, ki je pripeljal s seboj četo marljivih, požrtvovalnih in navdušenih igralcev. Gledališče je bilo odprto 27. septembra 1919 z Jurčičevim Tugo-
merom. Nušičeva idejna smer je šla v domačo odrsko ter izbrano svetovno literaturo.
Repertoar je bil večinoma v drami, opera se še ni mogla razmahniti. Vsaka premiera je pomenila takrat v Mariboru dogodek. Da bi privabil čim širše sloje in okoličane, je uprizarjal Nušič tudi ljudske igre. — Po Nušičevem odhodu je prevzel vodstvo Valo Bratina. Ta je z Milanom Skrbinškom izdelal literaren in izbran, za takratno bčinstvo pa še pretežak repertoar; zato je občinstvo počasi začelo izgubljati zaupanje v dramo. Ko je prišel gostovat kot režiser iz Ljubljane Šest, se je v občinstvu zopet začela buditi vera v dramo. Za Bratino je prevzel upravo Narodnega gledališča dr. Radovan Brenčič, ki ga še danes preudarno in skrbno vodi. —• Že Nušič je imel poleg drame in operete tuid opero. Toda prava stalna operna sezona se je začela šele 1922-1923 pod vodstvom dirigenta Andre Mitroviča. V šesti sezoni pa je zmanjšana državna podpora povzročila propad opere, vendar se je držala še eno sezono, nato pa je je bilo konec. Upravnik dr. Brenčič j e ponovno poskusil z njo v zadnjih dveh sezonah, in z uspehom: obisk občinstva in jegova vnema zanjo sta dokaazla, da je potrebna, da jo občinstvo hoče imeti. Toda najtežji problem Narodnega gledališča v Mariboru je še vedno vprašanje financ; kajti dohodki niso v sorazmerju z izdatki. Ti pa so potrebni, da se gledališče izpopolni in izboljša. Umetniški klub v Mariboru je dal tudi pobudo za zgradbo novega poslopja, ki bi bilo tako silno potrebno. To stvar prerešetava in razmišlja sedaj poseben odbor. — Ob priliki dvajsetletnice ljubljanske drame in proslave spomina Cankarjeve smrti je 7. februarja letos gostovalo mariborsko gledališče v Ljubljani. Po tem gostovanju je dne 10. februarja 'v “Slovencu” zapisal prof. France Koblar tele besede: “Ta važni dogodek je obnovil vprašanje umetniške vzajemnosti med Ljubljano in Mariborom, pokazal njen pomen in dejanski uspeh; dokazal je tudi, da je dejanje lažje kakor sama misel. Vsaj dve, tri predstave na leto, najboljše in najvrednejše, bi morala Ljubljana in Maribor izmenjati in tako pripraviti živo zvezo slovenske 'gledališke umetnosti.” O. Župančič pa je ob tistem gostovanju naglasil veliki narodnoobrambni pomen mariborskega gledališča ter njegovo pogumno in požrtvovalno delo. Ib če je res, “da je Narodno gledališče v širšem pomenu... vsa poklicna slovenska gledališka umetnost” in da je zato “podobo ljubljanskega gledališča treba dopolniti z delom, ki ga opravlja mariborsko narodno gledališče”, kakor je zapisal France Koblar v Spominskem zborniku Slovenije, str. 313, potem je mariborsko gledališče potrebno več podpore in vredno večje ljubezni.
Lepa umetnost
Prvo organizacijo mariborskih likovnih umetnikov je poklical v življenje prof. V. Catič. Razstava 1. 1920 je združila vso Umetniško produkcijo Podravja. Cotič je ustanovil klub “Grohar”, ki pa se je zaradi notranjih nesoglasij razšel. Konec 1. 1931. se je na pobudo slikarja J. Mežana ustanovil klub “Brazda”, ki živi še sedaj in čigar predsednik je književnik Radivoj Rehar.
Iz prvotnega ožjega literarnega kluba se je razvil sedanji širši U-i metniški klub.
j Umetniški klub ima namen zdru-! ževati v sebi vse, kar umetniško in literarno (tudi gledališko in publicistično) ustvarja v Mariboru, na slov. Štajerskem in v Prekmurju. Da bi dajal čim več pobud svojim ustvarjajočim članom in da bi budil čim več zanimanja za umetnost, literaturo, glasbo, gledališče, prireja vsako leto Umetnostni teden z razstavami likovnih umetnikov, literarnimi in glasbenimi večeri ter gledališkimi predstavami. Vsako leto podeljuje nagrade delom, ki jih je za najboljše spoznala žirija. Z velikim umevanjem ga podpirata banovina ter mariborska občina, pa tudi posamezniki. Pomembno delo Umetniškega kluba kaže vidne sadove, saj se je prebudilo živahno ustvarjanje in tekmovanje ter veliko zanimanje pri občinstvu za umetnost.
Kulturno važna je bila tudi vseslovenska razstava likovnih umetnikov, ki jo je lansko leto vprav Umetniški klub organiziral v Mariboru. Prvi predsednik kluba je bil dr. Ivo ošrli, sedaj ga vodi dr. Makso šnu-derl. Klub šteje 41 članov.
Prosvetno delo
Prosvetna zveza ima včlanjenih 222 prosvetnih društev s 16.900 člani, 215 fantovskih odsekov, 140 dekliških krožkov itd. Prosvetnih do-movo je 57, prosvetnih knjižic 162 s približno 90.000 knjigami; poleg tega ima še 9 potovalnih knjižnic in osrednjo knjižnico v Mariboro, v kateri je 8367 knjig. L. 1928. je priredila jubilejno prosvetno razstavo, ki je pokazala velik razvoj njenega izobraževalnega dela med ljudstvom. Njen predsednik je dr. Josip Hoh-njec.
• Zveza kulturnih društev, ki zdru-1 žuje napredne nacionalne organizacije, šteje v Maribora 313 društev z okoli 20.000 člani. Pravih prosvetnih je 114: 42 prosvetnih društev in čitalnic, 31 narodnih knjižnic, 13 dra-matskih, 16 pevskih in 5 godbenih. Vsa društva imajo 250 knjižnic s
75.000	knjigami, 120 gledaliških in lutkovnih odrov.
Tudi delavska socialistična organizacija “Vzajemnost” ima svoj drugi sedež v Maribora, Zveza kmetskih fantov in deklet pa svoje okrožje.
Knjižnica Delavske zbornice. Ko se je leta 1928 na novo snovala knjižnica mariborske ekspoziture Delavske zbornice, ji je bivša “Svoboda” prepustila svojo knjižnico, e-nako ji je odstopilo svooj knjižnico strokovno društvo črkostave.ev in splošno strokovno tajništvo. Iz teh knjižnic je nastala današnja velika knjižnica Delavske zbornice v Maribora. Knjižnica ima vzorne kataloge ter skrbno izdelane preglednice in statistike.
Ljudska knjižnica v Narodnem domu je bila posebno važna v predvojnem času: saj je bila to edina knjižnica, kjer so mogli slovenski dijaki do slovenskih knjig.
L. 1935 se je ustanvila v Maribo* ru “Slomškova družina”, ki dela za poveličanje škofa A. M. Slomška. L. 1936 pa so se v Betnavi pri Maribora naselile katehistinje Evharističnega križarstva, laična verska dražba, katere namen je socialno skrbstvo družin v predmestjih ter udejstvovanje v organizacijah Katoliške akcije v duhu sodobnih potreb. U-stanovile so v lavantinski škofiji že 21 javnih skupin Katoliške akcije in 140 dekliških prosvetnih krožkov.
Ljudska univerza je slavila lani petnajstletnico. Doslej je imela skoraj 1000 prireditev z nad 100.000 poslušalci. Predavanj se udeležujejo posebno srednji sloji in dijaštvo. — Najbolj pa je obiskana ljudska univerza v Studencih, ki je znala pritegniti nase široke delavske plasti naroda.	■
Pevski zbori
Slovenska pesem se goji v1 premnogih pevskih zborih. V Ipavčevi pevski župi so včlanjeni pevski zbor Glasbene matice (dirigent Milan Pertot), Slovensko pevsko društvo Maribor (Jan. Ev. Gašperšič), pevski zbor narodnega železničarskega društva Drave (Albin Horvat), Jadran (prof. Ubald Vrabec), Nanos (Marko Plevanč), Trgovski pevski zbor (Drago Cibic), Poštni rog (Ivan Kovačič), Zarja - Pobrežje (Janko Živko), Radost - Tezno (Vekoslav Kristan), Kobanci - Kamnica (Joško Lah). V Savezu radnič-kih pjevačkih umjetničkih i glazbe-nih društava u Zagrebu, podzveza za Maribor, so: Grafika (Vinko Žitko), Enakost - Studenci (Maks Plevanč), Pevsko društvo pekovskih pomočnikov (Albin Horvat), Krilato kolo (Alojz German) ; mešani zbor Vzajemnost kot pevski odsek društva Vzajemnost ni včlanjen v tej zvezi. Sam zase je tudi Pevski zbor pekovskih mojstrov (Joško Lah).
Tisk
Poleg Časopisa za zgodovino in narodopisje, ki ima sedaj že prilogo Arhiv za zgodovino in narodopisje, izhaja v Maribora še nekaj re-'vij in listov: Naš dom (Cirilova tiskarna), nastal 1. 1909, urejuje ga sedaj dr. Fran Sušnik; Vzajemna svoboda, ki jo izdaja socialistična Vzajemnost (Ljudska tiskarna) ; Obzor-
ja, glasilo Umetniškega kluba (Mariborska tiskarna), urednik dr. VI. Kralj; Roditeljski list, ki se bori za izboljšanje domače vzgoje in živ« Ijenjskih’ pogojev sodobne družine v gmotnem in duhovnem pogledu in daje očetom in materam potrebno vzgojno znanje. List se bo tiskal s prihodnjim letom v Ljubljani (Učiteljska tiskarna), uredništvo pa ostane v Mariboru; urednik je prof. Gustav Šilih; verski list Nedelja (Cirilova tiskarna); Vzajemnost, glasilo Vzajemnosti, stanovsko-eko-nomskega društva duhovnikov ljubljanske in lavantinske škofije (Cirilova tiskarna); strokovni listi Gozdarski vestnik (Mariborska tiskarna), urednik inž. Stanko Sotošek, Gasilec (Cirilova tiskarna), urednik Fr. Kramberger, in Naše gorice (Cirilova tiskarna); uredništvi pa imata v Maribora: Popotnik (ki je več let tudi izhajal, v Maribora), urednik E. Vrane, in Planinski vestnik, urednik dr. Josip Tominšek.
Med časniki je tednik Slovenski gospodar dosegel že častitljivo starost: dvainsedemdeseto leto. V 1. številki I. letnika dne 16. januarja 1867, ko je bil ustanovljen, je bilo zapisano na njegovi prvi strani: “V Ljubljani, Celovcu, Gorici, Trstu izhajajo slovenski časniki in se na svitlo dajajo vsake vrste dobre knjige. Samo mi štajerski Slovenci... nimamo svojega časnika za naše ljudstvo, kteremu je gotovo jako treba podučenja.” Napovedal je, da si bo “prizadeval ...podučiti naše ljudstvo v domači, lehko razumljivi besedi: v raznih gospodarskih pa tudi političnih in narodnih stvareh”. Ob njem je šla borba slovenskega naroda za svoje pravice in Slovenski gospodar mu je v tej težki borbi zvesto stal ob strani. Nikoli ga ni zapustil. Zato lahko rečemo: kdor bo pisal kdaj zgodovino Slovenskega gospodarja, bo pisal tudi zgodovino slovenskega naroda v teh letih. In še lahko rečemo: hiša, ki je bila v teh letih naročena na Slovenskega gospodarja, je bila vedno trdno slovenska, nikoli nemšku-tarska. Poleg tega častitljivega ted-' nika izhajajo sedaj v Maribora še dnevnik Večernik, tednik Edinost in Delavska politika ter humoristični list Toti list, ki skrbi za zabavo in si je pridobil že lep krog bralcev.
L. 1924 je Cirilova tiskarna ustanovila prvo knjigarno; to je bila prva slovenska knjigarna v Mariboru. Založništvo pa se še do danes ni moglo nič kaj razviti. Cirilova tiskarna se je v prvih letih svojega obstoja pečala z založništvom le bolj slučajno, nato pa je ustanvila in začela izdajati Cirilovo knjižnico: vrste prevodov in tudi izvirne povesti. Te knjižnice je izšlo čez 130 zvezkov. Letos pa si je Cirilova tiskarna pridobila veliko zaslugo s tem, da je založila in izdala knjigo “Veje v vetra”, pesniško zbirko Vide Tauf-nerjeve, naše najboljše sodobne pesnice. — Tiskovna založba v Maribora, ki je bila ustanovljena 1925, je izdala doslej 13 knjig: povestič romane, poljudne priročnike, gospodarske knjige (med leposlovjem: R. Maister, Kitica mojih; Makso Šra-'derl, Človek iz samote; Makso Šnu-derl, Izubljena zemlja).
Društva
Društveno življenje je kakor povsod drugod po Sloveniji, zelo pisano in živo. Koliko idealnega in požrtvovalnega dela je v njem! Vse to življenje se iz Maribora razliva po deželi, jo budi in krepi.
• Če ob tem skromnem in seveda nikakor ne popolnem pregledu kulturnega življenja v Maribora premislimo, koliko je še na teh svetih tleh slovenskemu narodu odtujenih, zato njegovemu razvoju sovražnih ljudi, ki pa vsi dobro žive na račun njegovih žuljev in prizadevanj, če pomislimo, kako so vsi ti od naroda odpadli ljudje kulturno neplodni ter vse, kar je slovenskega, prezirajoči in zasmehujoči, — se moramo kar čuditi temu kulturnemu razmahu slovenskega naroda tu na severni meji. Živo kulturno življenje, ki sega iz mesta na podeželje, je priča, da se vse preraja in da bo bodočnost, nad katero naj bdi božja previdnost, vedno bolj svetla; saj mlad narod gre preko vseh ran in bolečin.
(Nadaljevanje prihodnjič)

ZA POUK IN ZABAVO N ASI MOŽJE
Fran Erjavec
Rodil se je v Ljubljani, v Poljanskem predmestju, 4. septembra 1834. Oče, ki je bil paznik v mestni klavnici, mu je že zgodaj umrl, in ko se je mati drugič poročila v Zalog, je prevzela skrb zanj njegova babica, po njeni smrti pa teta. V gimnazijskih letih (1847—1855) se je seznanil z naravoslovcem Ferd. Schmidtom, kateremu je pomagal pri urejevanju njegove bogate naravoslovne zbirke in ki je brez dvoma v mladem Erjavcu zbudil ali vsaj podžgal ljubezen do narave.
Po maturi je odšel na Dunaj študirat naravoslovje, opravil potrebne izpite in nastopil 1860 profesorsko službo na realki v Zagrebu. Leta 1871 je dobil službo na realki v Gorici in ostal tam do smrti, ki ga je sredi dela iznenada pokosila 12. januarja 1887.
Tudi Erjavec je izšel iz “Vajev-cev” in je sodeloval pri Janežičevem “Glasniku”, pozneje pri Stritarjevem “Zvonu” in pri Mohorjevi družbi. Vsem njegovim pripovednim spisom ne moremo priznati velike umetniške kakovosti, mnogokrat hodi že izhojena pota starejših pripovedovalcev, ki hočejo bravca ganiti. Izredni in neverjetni dogodki tvorijo dejanje, kruta in slepa usoda, nesrečno naključje stre človeka kot črva. Tako ne pride človek sam do veljave in tudi potrebno ni, da bi nam pisatelj osebe izklesal, in jih žive postavil pred nas, saj vlada nad vsemi težka nujnost. To temno silo, zadušeni zrak, ki leži nad vsem dejanjem, je znal Erjavec dobro in s pesniško silo naslikati, znal tudi podati razpoloženje v naravi, da je vtisk še stopnjeval.
Mnogo bolj neprisiljeni, naravnej-ši in polni življenjske resničnosti sta njegovi šaljivi pripovedki “Črtice iz življenja Šnakšjaepskovskega” 1858 in “Avguštin Ocepek” 1860. Prva je zabavna slika čudaškega učenjaka, ki hoče postati slaven s tem, Ja bi našel kako še neznano žuželko. Druga nam predstavlja duševnega reveža, ki pride po tretji latinski šoli v davkarski urad, kjer je svojim tovarišem v posmeh.
Po letu 1864 je opustil Erjavec pripovedništvo, dokler ni napisal dvajset let pozneje svojo najlepšo povest “Ni vse zlato, kar se sveti” (1887), ki popolnoma ustreza Levstikovi zahtevi po umetniški povesti, ki naj zabava in poučuje.
Nekaj čisto posebnega so Erjavčevi potopisi. Kot naravoslovec vajen bistrega opazovanja, je znal opisati tudi človeško družbo in njene narodnopolitične, narodopisne, socialne in kulturne razmere. Samo en potopis nas pelje med Hrvate “Med Savo in Dravo ’ ’, vsi drugi nas seznanjajo s slovensko zemljo in njenimi ljudmi.
Erjavčeva ljubezen do narave, globoko poznanje narave — zaslovel je tudi med učenjaki prirodopisci — so nam dali njegove mojsterske opise iz živalskega življenja. Že prvi spis “Mravlja” (1858) kaže vse posebnosti Erjavčevega pripovedovanja. To ni suho opisovanje; slika nam živali in njih vsakdanje življenje, njih državni ustroj in njihove boje s sovražniki; to niso prirodo-pisne razprave, to so povesti iz ži-
valstva. Kakor “Mravljo” je opisal tudi “Velbloda”, “Žabe”, “Raka”, “Rastlinske svatbe” in nam podal šaljivi potopis: “Kako se je Slinarju iz Golovca po svetu godilo”. Za mohorjane je opisal “Domače in tuje živali” in “Naše škodljive živali”. Za šole pa je prevedel vrsto pri-rodopisnih in prirodoslovnih knjig.
Erjavčevo delo kaže globoke sledi Levstikovih naukov. Pisal je povesti “kratkočasnega in podučnega zapopadka v domačem govoru in domačem duhu”. Marljivo in vestno je zbiral po Levstikovem nauku med narodom izraze (“Iz potne torbe..) ter tako bogatil naš naravoznanstve-ni besedni zaklad. In ker se je držal narodnega izraževanja, je tudi njegov jezik naraven in lehak.
Erjavec je poglobil slovenske potopise, bil zgleden' opazovalec narave in njenega življenja. Ustvaril nam je nedosežene povesti iz živalskega življenja in zavzel prvo vidno mesto poljudno-znanstvenega pisatelja.
Pomen Sirije
Zadnjič smo podali nekaj podat-koov o Siriji, danes hočemo to poglavje popolniti.
Čim dalje bolj se zgoščujejo napovedi, da bo sredozemsko področje imelo veliko vlogo v bodočem razvoju vojnih dogodkov. Dvoje predelov je pri tem posebno važnih. Prvi je Španija, ki gre preko nje pot v severno Afriko, tako da pomeni vrata najvažnejše francoske kolonije
Maroko, Alžir in Tunis. Drugi predel je Bližnji vzhod, ki pomeni tako Egipt s Sueškim prekopom, kakor tudi kopni prehod v Prednjo Azijo. Tako Španija kakor bližnji vzhod so nekakšna vrata, ki lahko pomenijo za ekspanzivne težnje izhodišče velikih akcij. Ni treba, da se zatekamo k zgodovinarjem po pouk, kako so se prva in druga vrata izkazala v toku dolge preteklosti. Že povprečno izobraženemu človeku so znane stvari, kako so se ta vrata v zgodovinskem razvoju odpirala in zapirala. Podoba je, da se bo starodavno dogajanje ponavljalo prav v razpletu sedanje vojne.
Borba za Egipt je poglavje zase. V Egiptu samem je šele del odločitve, ki bo padla glede politične usode dežel Bližnjega vzhoda. V sedanjem položaju je vsaj tako važna tudi Sirija. Predvsem že po svoji legi. saj posreduje prehode od Sredozemskega morja proti vzhodu, proti Mezopotamiji, modernemu Iraku, pa v visoko armensko zaledje, ki je sedaj razdeljeno med Turčijo, Rusijo in Perzijo. V trenutnem položaju pa je politična vloga Sirije skoroda še bolj važna, vsaj brez primere bolj kočljiva. Iz politične lege bi mogli nastati novi dogodki, ki bi bistveno pripomogli h komplikaciji situacije na Bližnjem vzhodu.
V zadnjih mesecih se ponavljajo glasovi, ki trdijo, da se za kulisami že plete borba za Sirijo in da zahtevata velesili osi vojaške koncesije v tej deželi. Nima smisla, da bi si belili glave, v koliko so te vesti točne, saj je že vsakomur znano, da so tain že nemška letala, katera je angleško letalstvo že večkrat bombardiralo. •Istotako udi v Iraku. Hočemo si tedaj ogledati, kaj posest Sirije de-
jansko pomeni.
Francoska mandatna oblast je i-mela v deže4igabdld*bežav. Izvirale so iz raznih vzrokov. Prvič je bilo važno že dejstvo, da Arabci niso bili zadovoljni z ločitvijo Sirije od ostalega arabskega ozemlja, ki je bilo v glavnem porazdeljeno na angleške mandate. Drugič so bila huda trenja med Arabci in verskimi manjšinami, ki so, zlasti Maroniti na Libanonu, težili za osamosvojitvijo ter jo pod francoskim mandatom tudi dosegli. Tretjič so bile težnje Turčije, ki je stremela za tem, da odkrhne od Sirije one obmejne dežele, kjer so Turki močna manjšina ali celo v večini. V toku razvoja po svetovni vojni so bile saturirane manjšine v Siriji, tudi Turki so dosegli ponovno popravo meje, le Arabci so ostali nezadovoljni. Francija se je v dobi režima ljudske fronte pripravljala, da podeli Siriji samostojnost, podobno kakor jo je Velika Britanija dala Iraku. Toda začetek mednarodne napetosti, ki je dovedla do sedanje vojne, je preprečila izvedbo tega zasnutka in vse je ostalo pri starem. Karšnekoli pa so v deželi antipatije do Francije, one izvirajo samo iz želje po obnovi sirske ali arabske samostojnosti, nikakor pa ne iz želje, da bi se sedanji mandatni režim zamenjal s čim drugim.
Poročila iz virov Bližnjega vzhoda trdijo, da bi se takoj razvnel bojni ples na mejah Sirije, kakor hitro bi velesili osi skušali dobiti v roke Sirijo in v sporazumu s francoskimi oblastmi ali po kakem drugem podobnem potu. Zakaj Egipt je na primer lažje ogražati po prehodu iz Sirije in Palestine nego iz Libije. Med Libijo in Egiptom je puščava, ki ni niti prijetno prodirati skozi njo z velikimi vojnimi silami, niti ni
občutljiva tudi na to stran,’ Zakaj pokazalo se je, d^se more zares1 iz Sirije brez posebnih, tftžav z letalstvom ogražati rusko ozemlje . ob Kappiškem morju ter zlasti prizadeti tamkajšnje izvore nafte v Bakuju. Prihajajo vesti, da je ostala ruska občutljivost v tej točki zelo velika in da je to eden od činiteljev, ki za sedanjo francosko pozocijo v Siriji ni brez učinka. Končno ne smemo pozabiti, da je stara carska Rusija nekdaj stremela po izhodu na morje preko Armenije in severne Sirije v Aleksandreti, pa da je Velika Britanija zasedla Ciper predvsem v bojazni pred to rusko eks-panzivno možnostjo. Daleč so že ti časi in nauk iz njih je nemara komaj še uporaben v današnji situaciji, toda v moderni obliki je Sirija za današnjo Rusijo še vedno silno važna.
Ako se bo zares vnela krvava borba za 'Sirijo, bi vsi ti problemi tako rekoč oživeli in nedvomno v eni ali drugi smeri,prinesli nova dogajanja. Prav radi tega se zdi, da bo Ostala usoda Sirije tudi poslej eno najbolj delikatnih poglavij mednarodne politike.
Franjo Patemost, Brazil:
Evropska vojna v luči prerokov
IX.
NAPOVEDI ŠE NEKATERIH DRUGIH MOŽ
ugodno imeti jo za hrbtom v času borbe. Iz Sirije do Sueškega prekopa pa je prehod skozi Palestino, odkoder je vendarle ožji puščavski pas do Sueza. Ogromni pomen Sirije še naraste, ako pomislimo na veliko vlogo, ki jo ima glede oskrbe z nafto. Tudi ni podcenjevati njene vloge v celotnem arabskem svetu, ki se politično tako , rekoč šele formira. Ako bi se zares vnela krvava borba za Sirijo, pa verjetno ne bi odjeknila samo v arabskem, marveč tudi v vsem islamskem svetu. Zakaj med muslimani vsega sveta je še vedno obilo krepkih skupnih vezi, dasi znatno drugačnih nego v starih časih. Oba tabora si zato prizadevata, da bi si pridobila simpatije muslimanov.
Ogromen pomen pripisujejo usodi Sirije v Ankari. Turčija se smatra za naravno zaščito morja nekako varna, dokler se položaj v bistvu ne spremeni. Napada preko ožin se nekako ne boji, očividno v domnevi, da je v tej točki Rusija občutljiva. Kakor hitro pa bi se nova vojaška sila utrdila v Siriji, se turška varnost čez noč spremeni v jako kočljivo vprašanje. Ni zato čuda, da v Ankari tako odločno poudarjajo stališče, da se status quo glede Sirije ne sme izpremeniti in da bi sleherna sprememba Turčijo prisilila v akcijo. Te dni so odlični turški državniki smatrali za primerno, da so napravili potovanje v Hataj, v ono deželo, ki so jo Turčiji pred nedavnim odstopili Francozi.
Toda Sirija je ena od dežel, na kateri celo Rusija ni neinteresirana. Odkar so bili razkriti načrti, kako prijeti Rusijo v primeru, ako bi se Francija in Anglija radi Finske zapletli z njo v vojno, je Moskva zelo
AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. GODEL
Akutne, Kronične bolezni in njih komplikacije. Zdravljenje po francoskih in nemških načinih, KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI
— Za Slovence prvi pregled brezplačno — ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni. ŽARKI X ___ DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 od 21 ure.
GOVORI SE SLOVENSKO
BARTOLOME MITRE 1676
PRVOVRSTNA KROJAČNICA
“LA ESTRELLA”
ZA OBLEKE, SUKNJE IN PERAMUS
V ZALOGI VELIKA IZBIRA BLAGA ZNAMKE SUPERLAN
Stanislav MaiiriČ
TRELLES 2642 — Buenos Aires U. T. 59 -1232
Predno preidemo na moderne napovedovalce o današnji evropski vojni, t. j. na preroke, odnosno astrologe, ki napovedujejo potek dogodkov iz položaja in teka zvezd, hočem navesti še nekaj prerokovanj raznih svetih mož, na katere se zlasti opirajo Cerkvene oblasti, da jih navajajo ob raznih prilikah. In večina teh prerokb napoveduje kot posledice sedanje vojne: lakoto, draginjo, krvave komunistične revolucije in kugo, ter prihod nekega “Velikega Kralja-mnorha”, ki ga bo baje sam Bog poslal, da bo rešil človeštvo iz teh nadlog, pomagal dobrim in pogubil hudobne...
DON BOSCO, ustanovitelj Salezijancev, je napisal veliko prerokovanj, naj omenim nekaj odstavkov od onih, ki se nanašajo na sedanjo dobo:
“Izbruhnile bodo vojne med kralji in podložniki, med vero in zmoto, med lučjo in temo, med bogatim in revnim...
“In navdal nas bo strašen trenutek, strašnejši od najmočnejšega treska in groma, poln bojazni in zmešnjav...
“Videl sem udreti v Italijo “rdečega konja” zelo divjega, videl sem ga podirati na svojem divjem diru hiše in domove, in moriti vse, kar je našel na potu. Na svojem uničevalnem pohodu, se je ustavil le pred neko žensko (?). Papež se je umaknil iz Rima za nekaj časa, dokler se Cerkev ne bo na novo dvignila iz razvalin, povzročenih od “rdečega konja”... ”
Ko so ga vprašali, kedaj da se bo I vse to zgodilo, jim je Don Bosco odgovoril : “V mesecu cvetja, kadar bo imel dve luni”.
Torej vpad komunizma v Italijo bo v mesecu maju, ki bo imel dve polni luni.
*
SV. CEZARIJO, nadškof angleški (1. 542( je prorokoval za Francijo razne dogodke, ki so se tekom stoletij izvršili s čudovito natančnostjo. Za poslednji (sedanji) čas napoveduje:
“Z železjem in ognjem bo obdana Babilonija Galije (Pariš), ki se bo zadušila v krvi... Porušena bodo še druga in tretja mesta dežele... Tedaj bo zasijalo solnce, ker najvišja pravičnost je kaznovala že vse zlobne....
“Pride tedaj plemiški izgnanec (Vejiki kralj); stopi na prestol svojih prednikov... Prevzel bo' "krono zopet razcvetajoče s*p LILIJE (lilija je simbol francoske, kraljeve rodbine izhajajoče od Karla Velikega,
1.	814)... Premaga sinove “zla” stjo, znanostjo in močjo.. . Dolgo (komuniste), katerih spomin bo izbrisan za vedno... Položi zopet pa-
pežkp tiaro na glavo, Sv. Očeta, kr je Idi poln grenkostf 4n imteŠnjav... In oba (veliki krajj in papež), združena s srcem in dušo, bosta obnovila svet... O sladki mir tvoji cvetoči sadovi do konca. Amen!... ”
ČASTITI JERONIM BOTTIN (L 1429) je prerokoval veliko dogodkov v Franciji za cela stoletja naprej, in govoreč o zadnjih (sedanjih) dogodkih, pravi:
“...tedaj bodo porušeni altarji... Rosa bo padala na opustošeno zemljo in mučeniško Cerkev... popek iz krvi kraljev bo vladal Francijo z modrostjo in Gospodov Duh bo ž njim... Spoštovan bo od plemstva, in ljudstva. Toda predno bo ustanovil svoje kraljestvo... godile se bodo strašne reči!... Bežite iz Babilonije vsi, ki se nočete pripogniti pred Baalom (starim babilonski bog razuzdanosti in pijančevanja) ... Nihče naj ne misli na drugo, kot da reši golo življenje... prišel bo čas, ko bo Gospod pokazal z grozo svoje maščevalnosti, grozoto zločinov, s katerimi se je človek omadeževal L.
“Vse to se bo zgodilo, da Bog prečisti “dobre” in kaznuje “hudob-i ne”, da se bomo zopet učili častiti Cerkev Božjo, bati se Gospoda in mu služiti... ”.
ČASTITI B. HALZHAUSER (1, 1734), nemški katoliški duhovnik iz Bavarske, je napovedal:
“...kadar bo vse razdejano od vpjne. Cerkev ponižana, verniki pregnani, kadar bodo cerkveni svečeniki izgpani in smatrani izven zakona, monarhije porušene in kralji pobiti, imetja bogatih zaplenjena in povsod ustanovljene “svobodne republike in kadar bo ves svet padel v revščino in kadar bo vladal povsod strah in trepet, tedaj bo Vsegamogočni napravil nenadno in čudovito spremembo, ki se bo zdela človeškim pojmom neverjetna..., poslal bo JUNAŠKEGA KRALJA, ki bo porušil vse “svobodne republike”, jih podjarmil ter joremagal vse sovražnike; ...njegovo kraljestvo se bo raztezalo od Vzhoda do Zahoda... ” (Kot smo že videli pri Nostradamusu, ki pravi, da bo novi kralj Henrikovi. leta 1944. zasedel francoski prestol, ter vladal tudi nad Italijo-in Španijo, to bo od vzhoda do zahoda).
“Navdahnjen od Boga, bo ta kralj združil svoje moči z velikim, papežoin, ter z njegovo pomočjo razširil preko zemlje pravičnost in mir... in oblast pekla bo za več let zadušena in premagana...”
*
JEZUIT R. P. LAURENCIUS' RICCI (1. 1825), višji duhovnik Družbe Jezusove, napoveduje enako, ki ga razdeli v tri dele, kot bavarski Stromberger: dva dela sta se izvršila, tretji, nanašajoč se na
ze
sedanjo dobo, se glasi:
“...človeštvo bo popolnoma upropaščeno vsled vojne, lakote in kuge; v odločilnem trenutku bo prišla pomoč, in sicer v trenutku, ko bo svet skoro popolnoma uničen — Dvignil se bo junaški vojvoda, izhajajoč.iz stare plemiške rodovine, ki je bila svoj čas ponižana od francoskega cesarja. (To kaže na francosko kraljevo rodbino ali na Habsburžane). Roka vojvode bo močna, in maščeval bo na čudovit način vero, zakone in domovino... Prisilil bo vse tiste, ki so okradli svoje bližnje, da bodo povrnili vse z obrestmi vred. Protestantizem bo izginil in človeštvo se bo spreobrnilo k pravi veri... ! Ta veliki monarh bo skupno s papežem izdal nove zakone in pravila...”
*
SESTRA MARIJANA iz bloiske-ga samostana (1. 1804), napoveduje sledeče:
“Po revoluciji bo vera tako vzvišena, da se še nikdar ni videlo kaj takega!... Vse krivice bodo poravnane. .. Civilni zakoni bodo prila-godeni cerkvenim zakonom... ”
*
SV. FRANČIŠEK PADUVANSKl napoveduje:	ogbo
“ .. .veliki kralj bo potomec francoskega kralja Luisa VI., imenovanega “Sveti”.
(Nadaljuje)
a
Menda rifelW lhiSdgo rojakov, ki bi ne vedeli, Kje je Ramos Mejia, kraj, ki ga je treba razločevati od bolnice Ramos Mejia. Središče kraja leži na FCO, to je na potu v Lujan prva postaja od Ciudadele, večji del pa se širi kakih 20 kvader na levo.
Pa je tudi tam kaj naših ljudi?
Kje jih pa. ni? Toda drpga je stvar, kako jih najti.
Že dolgo je tega, ko. sem se namenil, da stopim tja in pni dan mi je bil pravi. Srečno sem našel v svojih zapiskih, da je tamkaj več naših družin, največ tam od Kopra. Okoli tekstilne tovarne, prav njej nasproti je menda gostilna naših ljudi. 6 kvader od Don Bosca...
Vse to sem našel zapisano v majem notesu in tako sem bil gotov svojega dela. Še, nekaj slovenskega branja za znane in neznane, rojake, ki jih bom dobil in že sem bil na
potu!	:
V Liniersu sem hotel še epkrat u-gotoviti, kako naj krenem.
Pesjana grdega! Seveda! Zapis-, nik je pa doma na mizi ostal... .. Kje bo pač drugje, ker ga v žepu ni bilo. Doma na mizi sem ga pa res našel . . .
I, no ja! Toda nazaj pa,tudi ne bom šel sedaj. Saj moj namen je ml, stopiti tudi v zavod Don Bosco, kjer je tudi nekaj naših fantkov v šoli. Že dolgo je tega, ko sem bil namenjen, da obiščem Sergija Kdglota in prav tisti dan je moj sklep postal dejanje.
Zastonj sem tuhtal, kaj imam doma zapisano. Moja misel hi 'prišla nikamor naprej, a hitro je bil na svojem mestu omnibus, ki me je postavil ravno pred salezijanski zavod, kjer sem kmalu našel Sergija. Dve leti je že, ko sem ga zadnjič videl. Vse drugačnega sem našel, šedaj že 14 letnega, ki ga pač ne bi več spoznal po njegovem prejšnjem obrazku.
Kakih 400 dečkov se vzgaja v ,tem zavodu. 'Sredi božje narave; kjer'jim polja cveto in ptički pojo in drevje šelesti svojo skrivnostno pesem, se vzgajajo za resno življenje, ne da bi jim hodile po glavi, stotere neumnosti in neslanosti, s katerimi polnijo glave mestni otročadi vzgajajoč rod lenuhov, lahkoživcev in uporne-žev. Tamkaj je vzgoja taka, kot mora biti. Mestni stariši menijo, da
do Hurlinghama
bodd imČli^dobi4'bt^dke, če jim ugodijo V vščh zahtevah.Par šo otroci Večinoma taki, da vse žrtve st Oriše V vračajo le z nehvaležnostjo, kčr pač ne razumejo ljubezni starišev in ker je njihova vzgoja izgrešena. Pravo svobodo mbra spremljati tudi neizprosna strogost in nepopustljivost! Tako delajo po Don Boskovih vzgojnih metodah salezijanci, ki pri velikanski večini mladine dosežejo čudovite vzgojne uspehe.
Kako je pogledal Sergij! Že davno j ni več pričakoval mojega napovedanega obiska in glej, prišel sem. Njemu sem napravil veselje; pa ga je j tudi on meni. Ni namreč mala stvar, ohraniti kaj naše besede med samimi tovariši, s katerimi ne more izmenjati niti ene slovenske misli. Pa mi je pozdrav prav po naše vrnil in brezhibno je govoril po slovensko. Samo tedenski obisk od doma, razgovor z mamo hrani fantu njegovo materinsko govorico. Sedaj bo pa že treba poskrbeti, da bo imel tudi kaj našega eitanja.
Vesel sem bil nadebudnega fanta; pa tudi ravnatelj ga je pohvalil, da nam dela v zavodu čast.
Poslovil sem se. Še pri prodajalcu sadja sem se ustavil, če bi morda on vedel za kake naše ljudi, toda njegovo znanje ni seglo dalje kot do trditve “da jih je vsepolno”, toda niti za enega ni vedel, kje bi ga našel. Tako je ostalo to za prihodnjič.
Krenil sem dalje, da obiščem po-I znane v sanatoriju La Chapelle. Zelo obiskan sanatorij je to in v rokah usmiljenih sester, katerim je pa za prednico Slovenka, sestra Ulpia-na Zakrajšek.
V Argentini je večina bolniških ustanov v rokah redovnic. Pa ne morda zato, ker so ravnatelji bolnišnic in sanatorjev tako zelo pobožni... Pač pa zato, ker se med bolniškim postrežnim osobjem vedno najde toliko tatinske sodrge, da bi vsako bolnišnico spravili v propad, če bi ne bilo zanesljive osebe, ki naj Čuva na tatske roke in kateri morejo brez skrbi zaupati...
Tisti bogomrzni ljudje, katerim je naša vera na potu, se prav po bolnišnicah najlažje prepričajo, da .je mogoč red med ljudmi, zaupanje in poštenje le na osnovi spoštovane in spolnjevane vere.
Tako se je primerilo že marsikateremu strupenemu zdravniku, ki je v svojem brc-zvertskem>gteraalenju zaničeval vero in njené ustanove, da je bil nazadnje primoran priznati usmiljenkah za zaupne osebe, ki naj svoj poraz s tem, da je zaprosil pri nadzirajo njegove zdravstvene ustanove.
Seveda je tudi v tem delo božje Previdnosti, ker je pač človeška narava taka, da je človek za božjo besedo najbolj dostopen takrat, kadar se zave svoje telesne slabosti in tako je marsikomu dana milost, da se more prav na smrt pripraviti ob pomoči dobre redovne sestre.
Boste pogledali tudi našega bolnika, gospod? me je povabila sestra.
Da. Saj tirdi njega sem namenil obiskati. Saj mi je že P. Gabrijel sporočil za njega.
V	sanatoriju je namreč rojak Piškur iz Banje loke pri Kočevju, kateremu je bil tudi moj obisk namenjen. Še mlad fant je ,ki ga je tudi Argentina izdelala, da je oslabel na živcih in ga je sedaj njegova firma poslala v tisti sanatorij.
Pa še kuharja imamo tudi našega človeka, tako je pojasnila sestra. ..
Torej je res naših ljudi vsepovsod.
Moja pot je vodila še dalje. Namenjen sem bil v Caseros, a spotoma bi lahko izrabil tako lepi dan, ki ga nemara ne bo več do poletja in stopil v Hurlingham na kinto Petra Muršiča.
Imel sem s seboj podatke o tem, kako ga najdem. Na srečo jih nisem pozabil doma. Kar po tiru FCP dokler se ne križa s FCBA, ki gre skozi Z;rate in dalje v Entre Ríos. Pe tem tiru še malo dalje in — menda bo prav! Tamle stoji vodni mlin. Torej na desno.
Nekam poklapana je izgledala kinta. Seveda, sem se domislil, če nas je v mestu med zidovi zeblo, tudi tukaj komaraču ni bilo toplo.
V	prepričanju, da se nisem zmotil, sem pozdravil tako kot je doma navada na polju:
Bog daj srečo! a
Bog daj, tako ml je odgovoril s prijaznim nasmehota gospodar, ki me je takoj spoznal.
Že 8 let je, kar se je tamkaj ustalil. Sedaj je že lastnik čednega pro-in tako živi mirno življenje na postora. Še nekaj poleg ima najetega lju med zeljem, solato, vsakršnim sočivjem..., med zelenjavo, katera
tfMn
Prva slika: Družina Špacapan o priliki birme; Frančiška, mati in brat Janez Leban, Marija, Pepca, Francka, Rezka in Jelka, poročena Humar ter vnukinji Cvetana in Sonja. — Druga slika: Laknerjeva družina tudi ob priliki birme na Paternalu
se pač najbolje splača.
Tudi njihovo življenje je polno vsakršnih nevšečnosti. Slabo vreme, mrazovi, izobilje pridelka, kadar nima cene, slaba letina, kadar se dobro proda...
Pa vseeno, tako je menil, za vse nič bi pa ne hotel živeti v mestnem življenju, kjer sem nekaj časa tudi poskusil kot zidar, a spoznal, da je življenje mnogo bolj človeško zunaj, kjer sem svoj gospodar in me vsaj to ne skrbi, da bi ne imel krompirja ali zelja.
Menda je še kak drug naš kmet tam okrog, toda moj čas mi oni dan ni več dopuščal in zato sCm kar pohitel, da najdem še v Oaserosu one, do katerih sem se namenil.
Janez Hladnik
CERKVENI VESTNIK
8. jun. na Avellanedi maša za Antona in Frančiško Repič. Ob 12 uri v Sveti Rozi za Antona Gregorič. Molitve na Paternalu.
15.	jun. Maša na Paternalu za Marijo Jerančič. Zapoje žalni zbor. Ob 12 uri pri sv. Rozi za Benedikta Pelikan. Molitve na Avellanedi.
22.	jun. Maša na Avellanedi za rajne Ivančič.
12.	jun. Praznik Sv. Rešnjega Te-esa. V veliki dobroti nam je Odrešenik zapustil ta zakrament, da bi po njem verniki dobivali moč za duhovni boj svojega zveličanja in da bi vedeli kam pohiteti v času stiske. “Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi”, tako je vabil in vabi. V cerkvah v tabernakelju čaka na dobre in tudi na nehvaležne, kateri nimajo nikdar časa za misel na Boga, za dušo in za cerkev. Je zapovedan praznik. Slovenske službe božje posebe ta dani ni.
Na Avellanedi bomo na slovesen način slavili petletnico slovenske službe božje. 8. jun. bo zahvalna pesem ; 15 jun. bomo pa imeli popoldne tudi družinsko prireditvico na Man. Estevez 630.
Janez Hladnik
Oltar Marije Majniške v Mirnu pri Gorici pred vojno leta 1812.
O Marija, naša mati, Šmarnica si majnika. Bodi naša pomočnica, prosi za nas Jezusa.
I fotografija!
I “LA MODERNA” i
VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU Ne pozabite
| FOTO “LA MODERNA”
¡j	S. SASLAVSKY
| Av. SAN MARTIN 2579 <| Telefon: 59-0522 - Bs. Aires
•m
Caričin ljubljenec
ZGODOVINSKI ROMAN
Nadaljevanje 229
Pravijo, da ima sedaj poleg kraljice še tri žene — Aurora, ki je še vedno lepa in privlačna, druga je gospa Spiegel, zadnje dni pa si ga je osvojila princesa Ljubomirska!
Kdo bi se pač tudi mogel upirati temu Herkulesu, ki je' impozanten kakor Bog in željan uživanja kakor --------
Ana ga prekine.
—	Grof, čemu mi pripovedujete vse te odurne stvari? — vpraša mlada grofica svojega moža. — Mar mislite, da bi se mogla tako izpozabiti in se ponižati, da bi postala kraljeva ljubica?
—	Jaz poznam vašo plemenito dušo, — se je začel Haym spretno zagovarjati. — Toda vem tudi to, kaj kralj lahko vse stori! Izgubljen sem, vi in jaz bi bila izgubljena, če bi ne bili sedaj popolnoma hladnokrvni in ne bi pametno mislili!
—	Mar niste zardeli pred nezaslišano sramoto, ki leži v vaših ostudnih besedah? — zakliče mlada grofica. — Dala sem vam svojo besedo in svojo roko, iz srca pa je izginilo vse, kar me je nekoč vleklo k vam!
Preziram vas, kljub temu pa ne bom nikdar postala metresa koga drugega! --------
Haym se zagrohota.
—	Že marsikaterikrat je bila kraljevska krona vzrok, da je mnoga žena pozabila na svojo prisego!
—	Tmeli boste priliko, grof, da se boste lahko prepričali, da nisem takšna žena! — odgovori Ana.
Hayni zasuče pogovor v drugo smer.
—	Poslušajte me, Ana, — jo je prosil finančni minister čez nekaj trenutkov. — Jutri bo dvorni ples. Veličanstvo želi, da bi bili navzoči.
| Poizkušajte doseči, da bi kralju ne ugajali, jaz bom od srca rad izgubil svojo stavo!
—	Ne trudite se, grof, — odgovori Ana. — Niti malo se mi ne ljubi, da bi igrala tako ostudno komedijo. Ne bom se udeležila plesa na dvoru!
Haym prebledi.
—	To bi me lahko stalo glave, — reče grof. — Kralj ukazuje, če pa ga ne ubogamo, smo lahko izgubljeni!
Zaplenil bo moje premoženje, mene pa bo vrgel v katero svojo strašno temnico.
Ali hočete to prevzeti na svojo
vest?
Vi morate priti na ples!
Ana je uvidela, da bi s svojim odporom samo povzročila kraljevo jezo, koristilo pa ji tudi to ne bi.
Kaj naj bi storila?
V tem trenutku vstopi sluga in javi obisk grofice Reuss in sestre finančnega ministra — gospe Tre-pov.
Hay,m je hotel jezno planiti, bilo pa je že prepozno.
Obe dami sta z živahnim smehom vstopili.
Hitro sta pozdravili mlado grofico, Haym pa je po njihovih besedah spoznal, da vesta tudi za stavo.
Frofica Reuss, mlada in lepa žena potegne Ano med glasnim smehom k sebi.
—	Vi ste pa zares srečni, moja draga grofica, — reče mlada žena. — Dobrodošli ste nam! Pa je res minilo precej časa, ko nam je grof naposled pokazal svoj biser!
Jutri boste prišli na dvor, kajne-j da?
Za vas, grofica, ki vas svet ne pozna, bo pomenilo to vsekakor velik in važen dogodek!
Prosim vas, razpolagajte z menoj in z mojo prijateljico gospo Trepov. Pomagali vam bova z delom in z nasveti.
—	Silno ljubeznjivi ste, grofica,
— odgovori Ana hladno, — toda ne vem še sigurno, če bom prišla, morda bom-----------
Gospa Trepov pa hitro prekine svojo svakinjo:
—	To je popolnoma nemogoče,
*Ana! Saj nimaš vzroka, da bi se bala! Brez dvoma boš najlepša na plesu!	; I
Spoznala boš naš dvor, naš znameniti dvor, videla boš našega krasnega kralja! Oh, kako sem ti nevoščljiva !
Sijajna bodočnost te čaka, moja draga Ana, in jaz ti želim srečo iz vsega srca!
Ana je nekaj časa molčala, potem pa odgovori:
—	Nisem častihlepna in ne čutim niti najmanjše privlačnosti do takšnih frivolnih sanjarij.
Grofica Reuss se glasno žasmeje.
—	To so vendar prazne besede! Le verjemite mi, kmalu se boste premislili! Toda govorimo sedaj rajši o toaletah! Poslali vam bova šivilje in trgovce v slučaju, če ste pustili toalete, ki jih boste potrebovali, doma v svoji vili!
Kar pa se tiče zlatnine in dragih i kamnov, vam lahko priporočim juve-lirja Noeherja, ki je molčeč, diskreten in zelo pripraven človek, — posodil vam bo, če želite, najlepše na-kite, diademe in briljante!
Ana si je zaman prizadevala, da bi jo pošteno zavrnila, dami sta tako klepetali, da Ana sploh ni prišla do besede.
Haym se je odstranil ob prvi primerni priliki.
V njegovem delavnem kabinetu so ga čakali uradniki ministrstva financ.
Po mnogih laskavih in ljubeznjivih besedah sta dami Ano zapustili. Mlada grofica si je kar oddahnila, ko je ostala sama.
Ko pa sta dami prispeli do koči-
je, ki je stala pred glavnimi vrati, reče lepa grofica Reuss s pretkanim smehljajem na ustnicah svoji spremljevalki :
—	Zdi se mi, grofica Trepov, ¡Ja se vaš gospod brat smatra od danes lahko že za vdovca !
Ana je sicer silno ponosna in krepostna, to pa sta dve lastnosti, ki kralja ravno dražita.
Razen tega pa je lepa kakor angel, duhovita, neustrašena in čudnega značaja, — to pa so vse stvari, ki so kakor nalašč ustvarjene za našega lepega kralja.
Poizkušajva, draga prijateljica, da bi jo pridobili zase še prej, preden bo dobila vajeti v svoje roke.
Kar pa se Ljubomirske tiče — bah — tej je odklenkalo, izgubljena je!
Zame je to silno razveseljivo dejstvo, ker mi ta dolgočasna in sentimentalna ženska ni storila ničesar po moji volji. Prosila sem jo toliko uslug, pa se ni nikdar ozirala na moje prošnje, niti besedice ni nikdar spregovorila meni v prid.
Niti obžalovati je ne morem.
Kralj je nakazal njenemu otroku, ki ga priznava za svojega, velik letni dohodek.
Kaj hoče še več?
Njena vlada je trajala dovolj dolgo, sedaj pa se kralj samo dolgočasi, kadar se nahaja v njeni družbi.
To je vendar naša sveta dolžnost, da poiščemo sredstva, s katerimi bi ga razveselili. Kniže naj nam pomaga, da pahnemo Ljubomirsko z vlade in postavimo na njeno mesto grofico Ano Haym. Z doslednostjo, zvijačo in potrpežljivostjo se da vse doseči.
—	Ubogi Haym! — se zasmeje grofica Trepov.
—	Tudi on ne bo ostal praznih rok! To vam zagotavljam! — odgovori mlada grofica. — Med njim in Ano ni bilo najbrže od prvega začetka pravega zakonskega življenja! Torej, draga grofica, kakor sva se
domenili! Midve bova ostali zaveznici!
Sedaj pa govoriva o Anini toaleti ! Na prvi pogled mora njena pojava kralja fascinirati!
Zamišljam si svetlorumeno svilnato obleko z biseri in diamanti — kaj pravite? Njeni sveži polti bi to izborno pristojalo. Ali ste opazili čuden blesk njenih oči?
—	Sem---------- njene oči so tako
čudne — omamljive — spregovori grofica Trepov zamišljeno.
Če bo Ana Haym prišla na ples in bo videla kralja, se bo zaljubila vanj kakor vse ostale žene, četudi se zdi človeku na prvi pogled skrajno ponosna in nedostopna.
Zaljubila se bo, tedaj pa bo izginil iz njenih oči ta ponosni in oholi izraz. Za to vam jamčim, grofica!
Te besede je grofica Reuss spregovorila s posebnim smehljajem na ustnicah, kakor da bi bila otrok najmodernejše dobe.
—	Bomo videli, — odgovori grofica Trepov zamišljeno.
Kočija je oddrdrala po tlaku...
V eni izmed najodličnejših ulic je stala palača ministra zunanjih zadev, kneza X., ki je v glavnem izgubil svoje visoko mesto po prizadevanju princese Ljubomirske.
Kralj ga je poslal v temnico.
Palačo nesrečnega državnika je kralj August poklonil svoji metresi kneginji Ljubomirski.
Kneginja je živela sredi izrednega sijaja in razkošja, — človek bi lahko dejal, da se je obdala s pravcatim dvorom.
Čas, ki ga je kneginja Ljubomirska preživela v solncu kraljeve ljubezni, je bil zanjo nadvse srečen. Dan za dnem je prirejala v svoji palači pojedine in plese v pravljičnih kostumih.
Toda lepi Uršuli je njen ženski instinkt povedal, da se je je kralj August že naveličal in to jo je žalostilo.
SLOVENSKI DOM” in KONSORCL1
KITAJSKA PRAVLJICA
Kitajska pravljica pripoveduje: Nekega dne je Lupung, velepre-možen mandarin z rdečim gumbom, zasačil svojo prelepo hčer Marelico na vrtu v pogovoru z mladeničem, ki je študiral v Nankingu in je bil pred svojim zadnjim izpitom. Kdo bi utegnil povedati, kako je bil prižel čez visoko obzidje v mandarinov vrt in v hčerino srce? Ljubezen zmore marsikaj!
Lupung se je na vso moč razjezil, saj je kanil svojo hčer in njeno lepoto prihraniti za cesarja; zatorej je nesrečnega študenta s psi nagnal čez zid nazaj. Svojo hčer pa je za sedem tednov zaklenil v najbolj notranje prostore svoje hiše.
Ko je preteklo teh sedem tednov, jo je dal v zastrti nosilnici prenesti na svoje podeželsko posestvo pred mestom, kjer je bil dal napraviti blodišče, to je vrt z mnogimi zvijačno zavitimi stezicami; po teh bi moral najti človek pot do paviljona, kjer je odslej stanovala prelepa gospodična.
Če bi kak vsiljivec vendarle utegnil najti pravo pot do nje, je oče vse tako ukrenil, da bi se tudi naj-predrznejši vsiljivec pogubil, če bi mu to uspelo.
Najprej je dal izkopati sredi prave poti globoko jamo z vodo in jo pokril s trstikami in s peskom, tako da ni bila na zunaj nič vidna. A kdor bi stopil na pesek, bi se zvrnil v vodnjak in utonil.
Dalje je dal za ostrim ovinkom poti privezati velikanskega psa. Če bi človek brez zle slutnje zavil krog vogala, bi ga zverina koj napadla in na kosce raztrgala.
In slednjič je dal na krošnjo figovega drevesa obesiti oster meč. Kdor bi prišel po poti, bi se dotaknil nevidne tanke svilene vrvice, ki je ni bilo moči raztrgati, pa bi zato padel meč nizdol. Svrščaje bi padel meč z drevesa in bi prebodel nesrečnika.
Stari Lupung je bil brihten mož. Nihče, tako si je dejal v srcu, ne bo mogel premagati teh treh ovir, in
Mladi
moja hčerka Marelica je spričo slehernega moškega zavarovana.
A tisti dijak, ki mu je bilo ime Predrznež, je zvedel o blodišču in ječi lepe gospodične in kot bi trenil, se je odpravil na pot iskat svoje sreče.
Nekega lepega dne popoldne, ko se je sonce nagibalo, da zaide za daljne gore, je prodrl v blodišče. S seboj je imel kroglo, kračo in vrč.
Ker ga je pa ljubezen vodila za roko, ni zgrešil poti in mu ni bilo treba tavati po nobeni zvijačni stezici, ki ga je hotela izvabiti v stran. Ljubezen veliko zmore.
Tako je stopal med zelenimi stezami in mejami in je trkljal z nogo težko železno kroglo pred seboj. Mahoma se je krogla pritrkljala na pokrito vodnjakovo past, prodrla je skozi pesek in padla v vodnjak.
“Dobro si je izmislil, mandarin-če”, se je zasmejal Predrznež, preskočil je jamo in je šel naprej.
Na ostrem ovinku, za katerim je prežal hudi pes, je Predrznež obstal in si dejal: “Nemara pa kdo preži tamle za vogalom”. Zatorej je vzel v roke kračo in jo pomolil naprej. Tedaj pa je planila mrcina iz svoje utice in je kračo tako naglo pogoltnila, da je hropeč poginila.
“Dobro si si izmislil, mandarin-če”, se je zasmejal Predrznež, prestopil je psa in je šel dalje. Na glavo si je poveznil vrč in nadaljeval svojo pot.
Kmalu potem se je v senci starega figovega drevesa dotaknil nevidne vrvice in je s tem sprožil meč, ki je bliskovito šinil z drevesa nanj. A ker je imel vrč na glavi, je meč brez škode spolzel nizdol in padel ob strani na tla.
“Dobro si si izmislil, mandarin-če,” se je zasmejal Predrznež. Vzel je vrč z glave, postavil ga je k drevesu in je šel dalje. In že je bil pri paviljonu in brž je pohitel vanj,
n s k i ko
kjer je dobil prelepo Marelico. Kako sta bila srečna!
Drugo jutro je šel spet nazaj. Vzel je svileno vrvico, privezal jo je na roč vrča in je tako potegnil železno kroglo iz vodnjaka. Potem je potegnil kračo psu iz žrela in je mrtvo zverino z mečem vred zagnal v vodnjak.
Slednjič je vrč obesil med vejevje javora, ki je rastel tik ob vhodu v blodišče, dal je železno kroglo v vrč in je napel nevidno svileno vrvico čez pot. Na pot je položil kračo. Nato je odšel.
Nedolgo potem je prišel stari mandarin, da bi obiskal svojo hčer. Komaj je vstopil v blodišče, je že zapazil kračo sredi poti. Sklonil se je, da bi jo pobral, a pri tem se je dotaknil svilene vtvice in je tako prevrnil vrč z železno kroglo vred, ki ga je ubila.
A nauk te pravljice je tale:
Ljubezen je blodišče. Stari mandarin je življenje, ki zmeraj ovira ljubezen na njenih potih. Vodnjak je nevoščljivost, ki nas obdaja; pes je poželjenje v nas, a skriti meč je usoda nad nami. Krogla se imenuje previdnost, krača samozataja, vrč pa naklonjenost z neba.
To pa velja zapomniti, da ljubezen vse premore.
OTROKOVA MODROST
Mogočni car se je sprehajal po prestolnem mestu. Srečal je otroka. Za šalo ga je vprašal:
“Kam greš, otrok?”
Malček je bil slabe volje in je odrezavo odgovoril:
“Ne vem.” '
Car je bil užaljen. Ukazal je služabnikom, naj otroka ujamejo in ga zapro.
Služabniki so otroka ujeli in zaprli.
tiček
Čez dva, tri dni je bilo carju žal, da .je otroka zaprl. Šel je k njemu v ječo in ga vprašal:
“Zakaj si mi takrat odgovoril, da ne veš, kam greš — in še tako neprijazno povrhu ?’ ’
Otrok je odgovoril:
“Zdaj vidiš, da res nisem vedel. Kako sem mogel vedeti, da grem naravnost v ječo?”
Car se je nasmehnil otrokovi modrosti in ga bogato obdaril.
RUSKA NARODNA
Nekoč zdavnaj je v revni koči živel drvar s svojo ženo. Nekega dne sta se oba bridko pritoževala nad svojo usodo in naprtila vso krivdo na rame Adamu in Evi, ki sta s svojo neposlušnostjo razsrdila Boga, da ju je izgnal iz raja in s tem kaznoval vse ljudi.
“Če bi bila midva Adam in Eva, ne bi bila tako radovedna in neposlušna!” je rekla žena.
Prav v tem času se je približal drvarjevi koči kralj tiste dežele. Slišal je tarnanje moža in žene, stopil je čez prag in rekel:
“Smilita se mi. Pojdita v mojo palačo! Tam bosta živela lepo in brez skrbi kot jaz. Jedla bosta lahko vsako jed, ki jo bodo služabniki prinesli na mizo, samo jedi, ki bo v lončeni posodi, se ne bosta smela dotakniti. Če se ne bosta ravnala po mojih besedah, vaju bom zapodil iz palače. ’ ’
Drvar in njegova žena sta se vsa srečna zahvalila dobremu kralju in odšla za njim. V palači so jima kraljevi služabniki prinesli dragocena oblačila in dobro hrano.
Nekega dne je žena vprašala drvarja :
“Bog ve, kaj je v tej posodi?”
“To naju nič ne briga!” je odgovoril mož.
“To je res,” je pritrdila žena-“Saj nisem tako strašno radovedna, a vendarle bi rada vedela, kaj tiči v posodi. Gotovo je v njej kakšna posebno imenitna jed.”
“Morda,” je rekel drvar in skomignil z ramo. “Ali ne vidiš, da je pokrov privezan k posodi? Če ga dvigneš, se bo vrvica pretrgala in takoj bodo opazili, kaj si storila.”
“Bog varuj!” je prestrašeno' vzkliknila žena.
Ponoči je imela drvarjeva žena čudovito lepe sanje. Sanjalo se ji je, da se je pokrov kar sam od sebe dvignil s posode in iz nje ,je zadišala neznansko dobra jed. Na notranji strani pokrova pa je bilo zapisano: Kdor použije to jed, posta-ne stokrat bogatejši kot kralj!
Ko se je žena prebudila, je hitro povedala možu, kaj se ji je sanjalo-Mož jo je posvaril;
“Preveč misliš na to posodo, zato se ti pa še ponoči sanja o njej!”
Ko sta zajtrkovala, je ženo obšla skušnjava in rekla je:
“Kaj če bi vendarle dvignila pokrov?”
“Če že na noben način ne moreš krotiti svoje radovednosti, pa ga dvigni, ampak samo malo!” je nejevoljno odgovoril mož.
In žena je res dvignila pokrov. A kaj se je tedaj zgodilo? Iz posode sta skočili dve miški in jo ucvrli skozi okno.. .
Takoj nato je v dvorano stopil kralj, ki je drvarja in njegovo ženo naskrivaj opazoval. Ves jezen je vzkliknil:
“Obsojala sta Odama in Evo zaradi neposlušnosti in radovednosti, sama sta pa še stokrat slabša! Niti en dan nista mogla živeti po moji zapovedi. Pri priči mi izginita izpred oči!”
Drvar in njegova žena sta se vrnila v svojo kočo in živela tam v pomanjkanju in revščini do svoje smrti.
Žalostna in objokana ljubica pa je bila Augustu še ostudnejša. Solz in očitkov ni mogel prenašati.
V	njeni palači so se še vedno zbirali odlični dvorjaniki in prve dvorne dame, pa tudi sam kralj August je večkrat prihajal in preživel po nekaj ur pri svoji ljubici, ki je bila nekoč prva dvorna dama njegove soproge.
Vendar pa to ni bilo prejšnje življenje.
V	tej družčbi je ležalo neko mrtvilo, obrazi dvornih kavalirjev pa so jasno govorili, da ne pričakujejo ničesar dobrega od najbližje bodočnosti.
Kneginja Ljubomirska je videla, da so vse njene nade propadle, kajti še do pred nedavnega je vedno upala, da jo bo kralj poročil, ko bo kraljica umrla.
Prej je počival na njenih ustnicah vedno hol smehljaj, sedaj pa se je tu pojavila bolestna poteza.
Njene lepe oči so gledale smelo v svet in bodočnosti naproti, sedaj pa so bile skoraj vedno objokane.
Vsak dan znova se je lepa Uršula bala, da bo sprejela nalog svojega nestalnega ljubimca, da mora takoj odpotovati iz prestolnice in odstopiti svoje mesto drugi.
Kljub temu pa si je še vedno prizadevala, da bi kralju ugajala. August pa je bil le še toliko galanten, da ni pokazal, kako so se njegova čuvstva ohladila. Vendar pa je Ljubomirska čutila, da se ji vedno bolj odtujuje.
Da bi odkrito prekinil svoje razmerje z njo, kralj ni hotel, ker je bila kneginja Uršula Ljubomirska v stalnih stikih s svojim mogočnim stricem kardinalom Radziejovskim.
Tega človeka pa kralj August ni smel razjeziti.
Odlašal je torej z javnim razidom in se je silil, da bi bil napram svoji nekdanji oboževanki kar najbolj vljuden.
Na dan prihoda grofice Ane
Haym se je nahajala Ljubomirska v obupnem razpoloženju.
Dvorjaniki so ji pripovedovali o tem, kaj_ se je zgodilo med popivanjem v rdeči dvorani na kraljevskem dvoru, povedali pa so ji tudi, da je lepa Ana že prispela v presto-lico in je povabljena na veliki dvorni ples.
Samo po sebi pa je umevno, da ji ni vedel nihče povedati, kakšna je prav za prav grofica Haym, ali je plavolaska ali brinetka? Morda ima črne lase?!
Kyan, stari in priznani šaljivec je ob tej priliki med smehom dejal:
— Ali je lepa ali grda, za to ne gre! Glavno pa je, da ni podobna svoji predhodnici!
Kneginja je krčevito stisnila ustnice.
Ta predhodnica — je bila ona sama.
Tistega dne je bila sprejemna dvorana kneginje Uršule Ljubomir-ske popolnoma prazna.
Zdelo se je, da so vsi njeni dosedanji prijatelji izginili, pa tudi za veliki dvorni ples je bilo treba pripravljati.
Kralj sam je začel skrbeti za večerno prireditev, če pa mogočni vladar August prime kaj v svoje roke, ve vsakdo, kakšnega uspeha se lahko nadeja.
Kneginja Ljubomirska je hodila po svoji prekrasni sobi nemirno sem ter tja.
Ihtela je in vila svoje lepe bele roke ter mislila na čas, ko jo je kralj že trikrat zapustil, vendar pa se ji je še vedno posrečilo, da ga je zopet ujela v svoje mreže.
Takrat pa je bila borba veliko težja.
Omahnila je na divan, nekaj časa je mirno ležala, pri tem pa ji je prišlo na misel nekaj čudnega.
In Uršula Ljubomirska je odločno planila pokonci, poklicala svoje služabnike in jim nekaj ukazala.
Potem so ji prinesli plašč.
Obraz si je gakrila z gostim pajčolanom in odšla po stopnicah skozi stranka vrata na dvorišče, kjer jo je čakala nosilnica.
Služabniki so odnesli svojo gospodarico po dolgem drevoredu do zida, ki je obrobljal park, tam pa so se ustavili pred nekimi majhnimi vrati.
Na posebno znamenje je star vrt-* nar odprl mala vrata in kneginja je odšla v vrt, ki se je nahajal za zidom.
Ta vrt je pripadal palači finančnega ministra Hayma.
Kneginja Ljubomirska je najbrž že prej imela vzrokov, da je obiskovala lahkomiselnega grofa v njegovi palači.
Hitro je odšla v spremstvu starega vrtnarja po dolgem drevoredu, skozi stranska vrata, skozi katera so prihajali samo služabniki, je stopila v palačo odšla po stopnicah v prvo nadstropje in potrkala na neka vrata.
Komornica se je pojavila na pragu, zelo pa se je prestrašila, ko je zagledala kraljevo ljubico.
Kneginja potisne hitro začudeni komornici v pest nekaj dukatov in ji ukaže, naj molči.
Nadaljevala je pot.	.'
Ana IIaym je stala v svoji sobi pri oknu in zamišljeno gledala v park.
O prihodu kneginje Ljubomirske ni samo po sebi umevno niti slutila.
Naenkrat pa je. zaslišala za seboj neko ropotanje, obrnila se je in zagledala pred seboj neko damo, ki je imela obraz zastrt s pajčolanom.
Dama je bila v črni obleki.
Neprijetno iznenadena se grofica Ana Haym ponsno vzravna in začne motriti neznanko.
— Kdo ste? Kaj vas je privedlo na tako čuden način v mojo sobo? — vzklikne mlada grofica.
Kneginja Ljubomirska privzdigne počasi svoj pajčolan, — njune oči so se srečale.
Zdajci pa kneginja Ljubomirska
silno prebledi, se opoteče in brez dvoma bi bila omahnila na tla, če bi ji grofica Haym ne prihitela pravočasno ha pomoč.
Kneginja Ljubomirska se je naslonila na stol in se je čez nekaj časa komaj zopet zavedla.
Toda še vedno je strmela v lepo in ponosno Ano, ki še vedno ni vedela, kaj pomeni ta komedija.
Naposled spregovori kneginja Ljubomirska.
—	Oprostite mi ta moj nepričakovani prihod, grofica Haym! Hotela sem vas namreč videti, moj ženski instinkt me je privedel v to palačo in naravnost k vam.
Ana je brez besed motrila bledo ženo.
—	Ne razumem vas! — spregovori lepa in mlada grofica TIaym čez nekaj časa.
Kneginja Ljubomirska je globoko zavzdihnila, njene oči pa so žarele kakor v vročici.
—	Poglejte me, Ana IIaym! — reče kneginja Ljubomirska. — Kar ste vi danes,’ sem bila jaz nekoč. Bila sem lepa, ponosna, krepostna, čista in spoštovana ! Svoje pošteno ime sem s poroko zamenjala s knežev-skim.
' Tedaj pa sem v svojem življenju srečala nekega drugega človeka, ta pa je nosil kraljevsko krono.
Nekaj besed, ki mi jih je dejal, je bilo vzrok, da sem brez pomišljanja vse zavrgla.
Dal mi je svoje srce, svojo krono, svoje bogastvo, — vse je položil k mojim nogam.
Prevzela me je neka omamljenost in jaz sem — popustila.
Sedaj pa — sedaj nimam ničesar več razen imena, na katerem leži madež. Ostalo mi je še strto srce, ki ga zvesto spremlja sramota. Moja sreča je izgubljena, pa tudi moja bodočnost je brezupna.
Trepečem za usodo svojega otroka, katerega sem mu poklonila za vso ljubezen.
Tisti, ki so se mi še včeraj klanjali, me morda jutri ne bodo več hoteli poznati, tisti pa, ki sem mu dala vse, me bo spodil kakor nadležno služkinjo.
Ana Haym se je tresla od razburjenja.
—	Kdo pa ste prav za prav? — vzklikne mlada grofica.
—	Kaj sem danes, ne vem! — odvrne Ljubomirska. — Včeraj pa sem bila še kraljica!
Ana se prime za čelo.
Sedaj se ji je počasi začelo jasniti.
Zdajci pa je ponosno dvignila svojo glavo in rekla:
—	Čemu ti opomini in grožnje, kneginja Ljubomirska? Mene ne mika krona, ker vem, da osmodi čelo.
Ljubomirska se trpko nasmehne.
—	Ta krona vas že krasi, ves svet vas že smatra za ljubico kralja Au-gusta, jaz pa storim za vas lahko samo to, da vam pokažem trnje v kroni!
Ana se nasmehne.
—	Motite se, kneginja! Na moji glavi ne bo nikdar takšne krone, ee bi jo pa kljub temu kedaj posedovala, bom z njo tudi umrla.
Kneginja Ljubomirska presenečeno pogleda lepo in mlado grofica Ano.
—	Mar ste tako ponosni, — mar mislite, da se imate tako v oblasti? — zajeclja Ljubomirska.
Pazite se, grofica! Mnogo jih je bilo, ki so tako govorile, kljub temu pa so padle.
Vas so zvabili iz samote, v kateri ste do sedaj živeli.
Mogočni kralj August je zahrepenel po izpremembi, ker se je mene naveličal.
—	To bi se ne spodobilo kralju! — vzklikne Ana. — Mar smo sužnje, s katerimi lahko trguje?
—	Žrtve smo — vi — in jaz — in marsikatera druga, ki je že padla, zašepeče kneginja.
(Dalje prihodnjič)