GEOLOGIJA 41, 127-133 (1998), Ljubljana 1999 Uvod V letu 1997 sem dobil v raziskavo fosilni ostanek mastodonta, ki mi ga je prinesel mag. Draško Josipovič od kustosinje Pokrajinskega muzeja v Celju, gospe Irene La- zarjeve. Njej pa ga je dala sodelavka, ki je ostanek zoba dobila od svoje sostanovalke v bloku. Zob je bil najden pred približno 22. leti pri gradnji privatnega objekta, nekje v okolici Ptuja (slika 1). Nova najdba mastodontovega zoba iz bližnje okolice Ptuja The new finding of Mastodont's tooth from vicinity of Ptuj, NE Slovenia Vasja Mikuž Katedra za geologijo in paleontologijo, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Ključne besede: zob, mastodont, plio-pleistocen, Ptuj, Slovenija Key words: tooth, Mastodont, Plio-Pleistocene, Ptuj, Slovenia Kratka vsebina V prispevku je obravnavan del trobčarjeve zobne krone, ki je bil najden v okolici Ptuja. Značilnosti zobne krone kažejo na še razmeroma mlad, vendar že odrasel ose- bek villafranchijskega mastodonta vrste Anancus arvernensis (Croizet & Jobert, 1828). Abstract In the contribution, a part of the dental crown of a proboscidean found near Ptuj is examined. The characteristics indicate a relatively young, but already adult indi- vidual of Villafranchian mastodon of species Anancus arvernensis (Croizet & Jo- bert, 1828). 128_Vasja Mikuž SI. 1. Položajna skica nahajališča mastodontovega zoba Fig. 1. Location map of the Mastodonfs tooth remain Paleontološki del Sistematika po R. Vaufrey, 1958 Classis Mammalia Linné, 1758 Ordo Proboscida Illiger, 1811 Superfamilia Mastodontoidea Osborn, 1921 Familia Tetralophodontidae Vaufrey, 1958 Subfamilia Anancinae Hay, 1922 Genus Anancus Aymard, 1855 Anancus arvernensis (Croizet & Jobert, 1828) Tab. 1, si. la-lc 1877 M. arvernensis. Croizet et Jobert - V a c e k, 33, Taf. 7, Fig. 3, 3a 1891 Mastodon Arvernensis Croizet und Jobert - Weithofer, 110, Taf. 4, Fig. 4; Taf. 5, Fig. 4; Taf. 13, Fig. 1, la Nova najdba mastodontovega zoba iz bližnje okolice Ptuja_129 1910 Mastodon arvernensis Croiz. et Job. -Bach, 112 1912 Mastodon arvernensis Cro. et Job. - Gorjanović-Kramberger, 14, Tab. 2, SI. 2, 2a; 1922 Mastodon (Dibunodon) arvernensis Croizet et Jobert - S c h 1 e s i n g e r, 61, Taf. 11, Fig. 2; Taf. 12, Fig. 3, 4 1951 Mastodon arvernensis Croiz. et Job. - Rakove c, 173, SI. 1, 2 1951 Mastodon arvernensis Croizet et Jobert - P e t r o n i j e v i ć, 67, Tab. 2, 3 1952 Mastodon (Bunolophodon) cf. arvernensis Croiz. et Job. - Petronijević, 86, Tab. 4, SI. 1, 2, 3 1964 Mastodon arvernensis Croizet & Jobert, 1828 - F e j f a r, 65, Pl. 3, Figs. 1-3 1968 Bunolophodon (Anancus) arvernensis (Croiz. et Job.) - Rakove c, 304, Tab. 1, SI. 1-6; Tab. 3, SI. 1-2 1970 Bunolophodon (Anancus) arvernensis Croizet et Jobert - Petronij ević, 106, Tab. 7, SI. 1; Tab. 8, SI. 1 1973 Anancus arvernensis Croizet & Jobert, 1828 - T o b i e n, 131, Fig. 15; 132, Fig. 17; 133, Fig. 18 1976 Anancus arvernensis - T o b i e n, 188, Abb. 32; 201, Abb. 43 1976 Anancus arvernensis (Croizet et Jobert) - Pavlovi ć, Milić&Eremij a, 156, Tab. 1, 2, 3 1986 Anancus arvernensis - T o b i e n, 206, Abb. 29; 216, Abb. 35 1988 Anancus arvernensis (Croizet & Jobert, 1828) - Tobien, Chen&Li, 114; 139, Fig. 32 1997 Anancus arvernensis - Pavšič&Mikuž, 32 1997 Anancus arvernensis (Croizet & Jobert), 1828 - Lenardić&Pohar, 111, PI. 1, Fig. la, lb, 2a, 2b; PI. 2, Fig. la, lb Nahajališče: Najdišče ni točno določeno, zob je najden pri izkopu za gradnjo nekega privatnega objekta v bližnji okolici Ptuja. Material: Najdba predstavlja sprednji labialni (oralni) del levega spodnjega tretjega molarja (M3 sin.), oziroma del zobne krone brez koreninskega in zadnjega aboralnega dela molarja (inv. št. 1025). Opis: Ohranjen je samo sprednji del zobne krone, nekako prva tretjina levega spodnjega zadnjega molarja. Koreninski del je odlomljen. Na oralni strani je cel talon s štirimi različnimi vzboklinami, na praetritni strani prvega prečnega grebena sledi glavna vzboklina (protokonid) z eno manjšo vzboklinico, na posttritni je glavna vzboklina (metakonid) in še dve manjši vzboklini. Med prvim in drugim prečnim gre- benom je globoka dolina, na sredini katere je velika zaporna vzboklina. Na drugem prečnem grebenu so na praetritni strani glavna vzboklina (hipokonid) in tri manjše, na posttritni pa glavna vzboklina (endokonid) in ena manjša vzboklinica. Nasploh je praetritna stran krone širša in položnejša, posttritna pa ožja in zelo strma. Glavni vzboklini prvega prečnega grebena sta nekoliko višji od glavnih vzboklin drugega prečnega grebena. Na drugem prečnem grebenu je lepo vidna alternacija praetritnega in posttritnega dela, kar je po R a k o v c u (1968, 310) in drugih avtorjih najznačil- nejši znak vrste Anancus arvernensis. Konice vzboklin so rahlo nečete, kar pomeni, da je bil zob že v uporabi in da je od mladega vendar odraslega mastodonta. Terminologija morfoloških značilnosti zobne krone je povzeta po R a k o v c u (1951, 1968) in T o b i e n u (1973, 1986). 130_Vasja Mikuž Dimenzije (Dimensions): dolžina praetritnega dela krone (length of the crown in outer side) = 80 mm dolžina posttritnega dela krone (length of the crown in inner side) = 72 mm širina prvega prečnega grebena (width of the first ridge) = 81 mm širina drugega prečnega grebena (width of the second ridge) = 84 mm največja višina prvega prečnega grebena (the greatest height of the first ridge) =49 mm največja višina drugega prečnega grebena (the greatest height of the second ridge) = 45 mm Primerjava: Širina prvih dveh prečnih grebenov ima razpon med 81 in 84 mm, kar se nekako ujema s širinami v tabeli R a k o v c a (1951, 186), kjer so razponi med 75,5 do 98 mm za M3 iz nekaterih drugih evropskih najdišč. Največja širina spo- dnjega tretjega molar j a iz Sv. Andraža v Slovenskih goricah pa znaša 93 mm (R a k o v e c , 1951). V a u f r e y (1958) navaja največje širine prečnih grebenov za M3 vrste A. arvernensis, ki znašajo med 64 in 95 mm. Weithofer (1891) ima raz- pone za širine enakega molarja z vrednostmi med 77 in 81 mm. Iz Hajnačke na Slova- škem opisuje F e j f a r (1964) tretji spodnji desni molar, katerega širine prečnih gre- benov so med 60 in 81 mm. Stratigrafska in geografska razširjenost mastodontov: Po Lenardič & Pohar (1997) je v Sloveniji registriranih 14 najdišč z ostanki mastodontov, ti pa so bili najdeni v miocenskih, pliocenskih in pleistocenskih sedi- mentnih kamninah. Ugotovljenih je pet mastodontnih rodov Gomphotherium, Tetra- lophodon, Anancus, Zygolophodon in Mammut. Največ najdišč in primerkov ima vr- sta Anancus arvernensis, ki so vsa v severnovzhodni Sloveniji. Opisana plio-pleistocenska vrsta Anancus arvernensis je bila v Evropi razmeroma razširjena. Njeni ostanki so najdeni v villafrachijskih plasteh Francije in Nemčije (V a u f r e y, 1958, 244), plio-pleistocenskih Nemčije (T o b i e n, 1986), Italije (Wei- thofer, 1891), spodnjevillafranchijskih skladih Italije (P i n n a, 1989), Avstrije (V a c e k , 1877; Bach, 1910), pliocenskih Hrvaške (Gorj anovič-Kram- b e r g e r, 1912), srednje in zgornjepliocenskih sedimentih Srbije (Petronijevič, 1951, 1952, 1970; P a v 1 o v i d et al., 1976 in P a v 1 o v i č, 1992), srednjepliocenskih Madžarske (Schlesinger, 1922) in spodnjevillafranchijskih Slovaške (F e j f a r, 1964). Zadnji avtor jih navaja tudi iz zgornjepliocenskih paludinskih plasti Romunije ter plio-pleistocenskih Rusije in Ukrajine. D u b r o v o (1997, 162) piše, da se je vrsta A. arvernensis pojavila v spodnjem pliocenu ter preživela v Evraziji vse do začetka starejšega pleistocena. Sklepi • Dimenzije ohranjenih prečnih grebenov zobne krone, oblikovanost grebenov in zo- bnih konic, predvsem pa alternacija praetritnih in posttritnih vzboklin drugega pre- čnega grebena kažejo, da je najdeni del zobne krone iz okolice Ptuja, nedvomno pri- padal vrsti Anancus arvernensis. Glede na obrabljenost konic zoba, pripada mlade- mu odraščajočemu osebku. Plasti, v katerih je bil ostanek trobčarjevega zoba najden, so najverjetneje villafranchijske starosti. Nova najdba mastodontovega zoba iz bližnje okolice Ptuja_131 The new finding of Mastodont's tooth from vicinity of Ptuj, NE Slovenia The dimensions of preserved transversal ridges of the tooth crown, the morphology of ridges and tooth tips, and especially the alternation of praetritic and posttritic convexities of the second transversal ridge suggest the reliable attribution of the find from surroundings of Ptuj to the mastodon species Anancus arvernensis. As judged by the wear of dental tips, the tooth belonged to a young adult individual. The beds in which the remains of the proboscidean tooth were found, are most likely of Vil- lafranchian age. Zahvala Zahvaljujem se prof. dr. Vidi Poharjevi za pregled članka in dodatno literaturo, prof. dr. Jerneju Pavšiču za koristne nasvete, kustosinji Pokrajinskega muzeja v Celju Ireni Lazarjevi za podatke o najdišču, mag. Drašku Josipoviču za posredovano najd- bo in Marijanu Grmu za risbo in fotografije. Literatura B a c h, F. 1910: Mastodontenreste aus der Steiermark. - Beiträge Paläont. Geol. Österr.-Un- garns, 23, 63-124, Taf. 7-10, Wien und Leipzig. Dubrovo, I.A. 1997: Fossil Proboscideans. Fosilni trobčarji. - Geološki zbornik, 12, 159- 197, Velenje. F e j f a r, O. 1964: The Lower-Villafranchian Vertebrates from Hajnačka near Filákovo in Southern Slovakia. - Rozpravy Ústr. ústav. geol., 30, 1-115, PL 1-20, Praha. Gorjanovic-Kramberger, D. 1912: Fosilni proboscidi Hrvatske i Slavonije. - Djela Jugosl. akad. znan. umjetn., 21, 7-23, Tab. 1-4, Zagreb. Lenardic, J. & Poha r, V. 1997: Distribution of the Mastodonts in Slovenia. Razširje- nost mastodontov v Sloveniji. - Geološki zbornik, 12,105-130, Velenje. P a v 1 o v i d, M. B. 1992: Tercijarni sisari u Srbiji kao paleoekološki i paleoklimatološki in- dikatori. - Geol. anali Balk, pol., 56, 137-152, Beograd. Pavlovi d. M. B, Milic, P. & E r e m i j a, M. 1976: Anancus arvernensis (Croizet et Jo- bert) iz povlate cementnih laporaca u Beočinu (Srem). - Geol. anali Balk, pol., 40, 155-160, Tab. 1-3, Beograd. P a v š i č, J. & M i k u ž, V. 1997: Redka najdba mastodonta. - Gea, 7/3, 32, Ljubljana. Petronijevid, Ž. 1951: O nalasku ostataka Mastodon arvernensis Croizet et Jobert u Sremskim Karlovcima. - Glasnik prirod, muzeja Srp. Zemlje, Ser. A, 4, 67-69, Tab. 2-3, Beo- grad. Petronijevid, Ž. 1952: Prilog poznavanju fosilnih ostataka mastodontoidea iz Srbije. - Geol. anali Balk, pol., 20. 75-86, Tab. 1-4, Beograd. Petronijevid, Z. 1970: Prilog poznavanju mastodona mlađeg neogena. - Glas SANU, 278, 33, 99-112, Tab. 1-10, Beograd. P i n n a, G. 1989: II Grande Libro dei Fossili. I vari gruppi animali e vegetali, la distribuzío- ne nei terreni di diverse etá, i principali giacimenti. - Biblioteca universale Rizzoli, 381p., Mila- no. V R a k o v e c, I. 1951: O najdbah mastodonta (Mastodon arvernensis Croiz. et Job.) na Štajer- skem. - Razprave 4. razreda SAZU, 1, 173-202, Ljubljana. R a k o v e c, I. 1968: O mastodontih iz Šaleške doline. The Mastodons from the Salek valley. - Razprave 4. razreda SAZU, 11, 299-350, Ljubljana. Schlesinger, G. 1922: Die Mastodonten der Budapester Sammlungen. (Untersuchungen über Morphologie, Phylogenie, Ethologie und Stratigraphie europäischer Mastodonten.) - Geo- lógica Hungarica, 2/2, 1-284, Taf. 1-22, Budapestini. ■ T o b i e n, H. 1973: The Structure of the Mastodont Molar (Proboscidea, Mammalia) Part 1: The Bunodont Pattern. - Mainzer geowiss. Mitt., 2, 115-147, Mainz. T o b i e n, H. 1976: Zur paläontologischen Geschichte der Mastodonten (Proboscidea, Mam- malia). - Mainzer geowiss. Mitt., 5, 143-225, Mainz. ., T o b i e n, H. 1986: Die paläontologische Geschichte der Proboscider (Mammalia) im Main- zer Becken (BRD). - Mainzer Naturw. Archiv, 24, 155-261, Mainz. 132_Vas j a Mikuž T o b i e n, H., C h e n, G. & L i, Y. 1988: Mastodonts (Proboscidea, Mammalia) from the Late Neogene and Early Pleistocene of the People's Republic of China. - Mainzer geowiss. Mitt., 17, 95-220, Mainz. V a c e k, M. 1877: Über Österreichische Mastodonten und ihre beziehungen zu den Mastodo- narten Europas. - Abh. Geol. R. A., 7/4, 1-45, Taf. 1-7, Wien. V a u f r e y, R. 1958: Proboscidiens. Étude systématique. In: Piveteau, J. (Ed.) Traité de Paléontologie. - Masson et Cie, 203-303, Paris. W e i t h o f e r, K. A. 1891: Die fossilen Proboscidier des Arnothaies in Toskana. - Beiträge Paläont. Österr.-Ungarns, 8, 107-240, Taf. 1-15, Wien. Tabla 1 - Plate 1 la Anancus arvernensis (Croizet & Jobert, 1828), prvi in drugi prečni greben spodnjega levega tretjega mastodontovega molar j a (M3), lingvalno (posttritno). Najdišče v okolici Ptuja, na- ravna velikost The first cross ridges of the Mastodont crown Anancus arvernensis (Croizet & Jobert, 1828) from lingual (posttritic) side. Vicinity of Ptuj, natural size lb Žvekalna (okluzalna) ploskev oralnega dela zobne krone istega primerka, naravna velikost Occlusal level of oral part of the crown, the same sample, natural size lc Pogled z bukalne (praetritne) strani dela zobne krone istega primerka, naravna velikost Buccal (praetritic) view of the same sample, natural size Fotografije (Photo): Marijan Grm Nova najdba mastodontovega zoba iz bližnje okolice Ptuja_133