543 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
si je izbrala. Njeni spomini bi bili brez iz~rpnih podatkov, ki jih je prispevala Alenka Puhar, vsekakor
te‘je razumljivi. Za opravljeno delo, ki je znatno preseglo uredni{ke naloge, bi ji bila Angela Vode
gotovo hvale‘na.
Mateja Jeraj
Takis Michas, Unholy alliance. Greece and Milo{evi}’s Serbia. College Station : Texas
A&M University Press, 2002. 176 strani. (Eastern European studies ; 15)
Knjiga gr{kega novinarja Takisa Michasa predstavlja zgodovino gr{ko-srbskih meddr‘avnih odnosov
v devetdesetih letih 20. stoletja. To je v obdobju, ko sta gr{ka dr‘ava in gr{ko ljudstvo – kljub obsodbi
zahodnoevropske in severnoameri{ke javnosti in politike delovanja srbskih ekstremistov v Bosni in Her-
cegovini – {iroko podpirali politiko Slobodana Milo{evi}a na obmo~ju nekdanje Jugoslavije.
Knjiga je razdeljena na tri dele. V prvem avtor predstavi delovanje gr{ke politike v odnosu do
dogodkov na obmo~ju nekdanje Jugoslavije do leta 1995. Najprej je predstavljena podpora gr{ke vlade,
gr{ke pravoslavne cerkve in gr{kih medijev politiki Slobodana Milo{evi}a, Radovana Karad‘i}a in
Ratka Mladi}a v obdobju bosanske krize, nato pa {e obiski Karad‘i}a in Milo{evi}a v Gr~iji. Orisano je
tudi delovanje Grkov v Bosni in Hercegovini, ki so celo sodelovali tudi pri poboju 8.000 civilistov v
Srebrenici. Po avtorjevih navedbah naj bi si gr{ka vlada tudi v 21. stoletju zatiskala o~i pred tem dej-
stvom, navaja pa tudi, da naj bi med jugoslovansko krizo Milo{evi} celo predlagal zdru‘itev Srbije in
Zvezne republike Jugoslavije v konfederacijo, ob tem pa tudi delitev Vardarske Makedonije.
V zvezi s tem je v posebnem podpoglavju orisana tudi gr{ka politika do makedonskega vpra{anja.
Tako naj po avtorjevih navedbah Gr~ija po letu 1944 ne bi zanikala obstoja makedonskega naroda in
makedonskega jezika. Nasprotovala naj bil le obstoju imena Makedonci za slovansko ljudstvo. Gr~ija
seveda tudi ni priznavala obstoja makedonske manj{ine v »Egejski« Makedoniji. Avgusta 1991 je tako
gr{ki zunanji minister Samaras izro~il svojim evropskim kolegom memorandum, v katerem je trdil, da
Makedonija in Kosovo spri~o ekonomskih, geopoliti~nih in histori~nih razlogov ne moreta pre‘iveti
kot samostojni dr‘avni tvorbi. Priznanju Makedonije je Gr~ija dolgo nasprotovala in {e danes naspro-
tuje imenu »Makedonija« kot uradnemu nazivu za to nekdanjo jugoslovansko republiko.
V drugem delu avtor navaja, da so srbski podjetniki na{li v Gr~iji mo‘nost za pranje denarje in za
trgovanje v ~asu embarga mednarodne skupnosti. Avtor tudi navaja, da so protiameri{ke in proti-Clin-
tonovske demonstracije, do katerih je pri{lo v ~asu obiska Billa Clintona v Gr~iji leta 1999 (med napa-
dom sil zveze NATO na Jugoslavijo), zna~ilne za prikaz stali{~ Grkov do napada na Zvezno republiko
Jugoslavijo.
V tretjem delu Michas predstavi radikalizacijo gr{ke pravoslavne cerkve, logiko etni~nega naciona-
lizma v Gr~iji ter logiko novega protiamerikanizma, ki v Gr~iji v nekaterih krogih prevladuje {e danes.
Matja‘ Klemen~i~
Acta historico-oeconomica. ^asopis za ekonomsku povijest. Vol. 30–31. Zagreb : [kolska knji-
ga, 2003/2004. 212 strani.
V skrajno neugodnih razmerah ta edina specializirana revija za gospodarsko zgodovino v prej{njem
jugoslovanskem prostoru vendarle {e izhaja. Kot sem omenil ‘e v prikazu ene prej{njih {tevilk, je to
skorajda »Einmannbetrieb«, kajti ve~ina razprav izvira od glavnega in odgovornega urednika dr. Ivana
Ercega.
Prva razprava »Jozefinsko mu{ko stanovni{tvo po ‘upanijama (17285/87)« (str. 7–12) izvira od
njega. V hrva{kih ‘upanijah je tedaj ‘ivelo 317.754 mo{kih ali 9,42 odstotkov v Translajtaniji (brez
Sedmogra{ke in kraljevskih mest). Ti mo{ki so raz~lenjeni na duhovnike, plemi~e, uradnike, me{~ane
(tr‘ane), kmete gospodarje, naslednike kmetov ali obrtnikov, gosta~e in ostale. Zanimivo je, da je bilo
de~kov od 1–12 let skoraj 31, od 13–17 let pa 7,63 odstotkov vseh mo{kih, kar ponazarja sorazmerno
veliko mladost celotne mo{ke populacije.