771 31 8»607007 primorski uVpgH ČASOPIS ZA SLOVENSKO ISTRO IN ZAMEJSTVO PIRAN-IZOLA-KOPER September 2011 Leto 17 Številka 211 CENA 1 EUR IZHAJA 15. V MESECU /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ Dežurni tel.: 031 851 240 Pirančani so ocenili svojo lokalno oblast ZIPZ bo varčeval pri pošiljanju obvestil po pošti Po pošti od oktobra dalje ne bodo več pošiljali kakšnih 570.000 obvestil o pokojninskih prejemkih in bodo tako mesečno privarčevali morda celo do 74.000 evrov. Pisna obvestila po pošti bodo uživalci pokojnin prejemali le ob uskladitvi ali spremembi višine dajatve, ob izplačilu letnega dodatka in ob spremembi višine premije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, če seveda slednje ne bo ukinjeno. Tudi oni, ki se jim od pokojninskih in invalidskih dajatev odtegujejo sodni, davčni ali administrativni odtegljaji. Semedelski nadvoz nared 30. septembra Iz Darsa so nam sporočili, da bo semedelski nadvoz ob ugodnih razmerah spuščen v promet 30.9.2011. Razširjen je za en pas, s prejšnjih treh na štiri, prorjiet bo potekal po dveh prometnih pasovih v vsako smer. Pločniki Veseli prvošolčki V obalnih treh občinah je vpisanih 678 prvošolčkov. 1. septembra 2011 je v obalnih občinah Izola, Koper, Piran prvič prestopilo šolski prag 678 prvošolčkov, rojenih leta 2005. Občina Piran: 116 (lani 120 ali 4 manj). Mestna občina Koper: 441 (lani 473 ali 32 več) Občina Izola: 121 (lani 129 ali 8 manj). Predstojnica Urada za družbene dejavnosti Občine Piran Lada Tancer nam je sporočila tudi podrobnejše podatke o letošnjem vpisu otrok v prve razrede osnovnih šol v piranski občini. OŠ Ciril Kosmač Piran: 21 (5 v Portorožu in 16 v Piranu). OŠ Lucija:60 (56 v Luciji in 4 v Strunjanu). OŠ Sečovlje: 25 (17 v Sečovljah in 8 Sv. Petru). OŠ Vincenzo e Diego de Castro Piran: 10 v Podružnici Lucija. Baby booma še ni Kaže, da se bo poznalo povečano število vpisnih mest v osnovnih šolah šele čez dve leti, ko bodo šolski prag prvič prestopili otroci rojeni leta 2007. Na fotografiji Primorskega utripa: Nastopi prvošolčkov Narodne skupnosti Italijanov Piran v podružnici OŠ Vincenzo e Diego de Castro v Luciji prvi dan pouka, I. septembra 2011. @(vjodkD(°][°) Foto color labolatory, Obala 114, 6320 Portorož GSM: 041 602 697, tel.: 05 6771981, e-pošta: fotoquicklab@siol.net Dr. Ernest Petrič na obisku pri gospodarstvenikih Slovenske Istre v Kopru: ©uM§ "DZ si lahko gledeAnkarana še premisli! " Vabilo na okroglo mizo Vabimo vas na zanimivo okroglo mizo o najnovejšem ekonomskem in političnem stanju v Sloveniji, ki bo 30. septembra ob 19.00 uri v hotelu Marko v Portorožu. Z vami se bodo pogovarjali in odgovarjali tudi na vaša morebitna vprašanja znani slovenski strokovnjaki. Večer bo povezoval odgovorni urednik Primorskega utripa in ekonomist Franc Krajnc. Do rešitev je lahko daleč. v< Mi smo bližje, kot si mislite. Z vsako novo poslovno enoto je pot do nas krajša. Odslej nas lahko obiščete tudi v Luciji, na Obali 112. Naši izkušeni bančni svetovalci vam bodo postregli z dobrimi nasveti in pestro ponudbo depozitov po privlačnih obrestnih merah. Obiščite nas tudi na www.unicreditbank.si ali pokličite 080 88 00 Življenje je polno vzponov in padcev. Tu smo za vas. Dobrodošli v J UniCredit Bank KONČNO DOMA Stanovanjski kredit. KER ŽELIM OBLIKOVATI SVOJO PRIHODNOST. Če že dlje časa razmišljate o nakupu novega, večjega stanovanja ali hiše, je pravi čas, da se za nakup odločite zdaj. @ BANKA KOPER z 2 imeni jUdarno naprej. LY M W primorski utp mmmmm msm&mm m VSEPOVSOD mosmamsm mnmzmmsm m&t&Bismm V Italiji bi ukinili 1000 občin Informacije iz Furlanije - Julijske krajine o nameravanem zmanjšanju števila občin z manj kot 1000 prebivalci in združevanju pokrajin z manj kot 300 tisoč prebivalci govorijo predvsem o tem, da so pri naši sosedi spoznali, da je tudi lokalna samouprava postala draga in birokratska. V Sloveniji smo v slabih 20 letih namnožili število občin z nekdanjih 60 na 211. Pred kratkim je ustavno sodišče ustanovilo še občino Ankaran. Politiki bi ustanovili tudi vsaj toliko pokrajin kot je statističnih regij (12). Takoj bi dobili okoli 360 novih birokratov. Sodišče sobarici ni verjelo - DSK na svobodi Daje sobarica Nafissatou Diallo iz Kenije lagala, ko je trdila, dajo je Domique Strauss - Kahn (DSK) posilil v hotelski sobi smo zapisali že v julijski številki. Kot je znano je newyorško sodišče proces proti znanemu francoskemu politiku in finančnemu strokovnjaku po dveh mesecih zaslišanj in tudi pripora ustavilo. Na svobodi in opran krivde bo verjetno kandidiral za Elizejsko palačo. Evropa bi morala strniti vrste V EU vneto iščejo način kako bi reševali prezadolžene članice evrske skupine oziroma javnofinančne bolnike in s tem tudi skupno valuto evro. Nagibajo se k tako imenovanim evrskim obveznicam, ki bi jih izdajale zadolžene članice, zanje pa bi jamčile še dobro stoječe članice. Gre za način prelivanja sredstev od bogatih k revnim - prezadolženim članicam kot so Grčija, Španija, Irska, sedaj še morda Italija. Evropska centralna banka j e že zagrozila Italiji, da ne bo kupovala njenih državnih obveznic, če ta ne bo sprejela ustreznih varčevalnih ukrepov! Samo Nemčijo bi to stalo okoli 40 milijard evrov. Slovenijo pa morda le kakšno milijardo. Splošna ugotovitev: Evroobveznice ne morejo odpraviti vzrokov krize. Potrebni so strogi varčevalni ukrepi in stroge sankcije glede kršitev maastrichtskih meril in morda rahla devalvacija evra. Prva seja arbitražnega sodišča 9. decembra? Hrvaška dobi iz Bruslja predvidoma že 1. decembra 2011 signal, da lahko podpiše pogodbo o pristopu Evropski uniji, že 9. decembra 2011 pa naj bi se prvič sestalo arbitražno sodišče za določitev meje med Hrvaško in Slovenijo. Naša država mora zahtevati vse tri zaselke, premaknitev mejnega prehoda Sečovlje, Kaštel, Savudrijo in celovitost Piranskega zaliva! Sedaj ni več nobenega dvoma, da dr. Jernej Sekolec ne bi bil potrjen za člana mednarodnega arbitražnega sodišča za določitev meje Med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in na morju. O kandidatu sta se namreč predhodno že pozitivno izrekla Vlada in Sodni svet, na predlog predsednika države pa naj bi ga sredi septembra 2011 imenoval Državni zbor. Arbitražni sporazum določa, da arbitražno sodišče lahko prične z delom, ko bo Hrvaška dobila vsa zagotovila o članstvu v EU, kar naj bi se morda res zgodilo že 1. decembra 2011. Ni znano kdaj bo sprejeta dokončna odločitev o določitvi meje. Morda ne pred letom 2014? Slovenija bi prek svojega arbitra dr. Jerneja Sekolca morala zahtevati uresničitev zgodovinske pravice glede meje nekdanje piranske občine; torej Savudrije, Kaštela, treh zaselkov Bužin, Skrile in Mlini, nadzorovala pa naj bi celoto ali večji del Piranskega zaliva. Glede prostega dostopa na odprto morje pa tako ali tako že sedaj ni nobenih mednarodnopravnih omejitev. Tret Bodo gasilci ostali brez goriva? Tržaški Primorski dnevnik poroča o zaskrbljenosti avtonomnega sindikata Pomorske sekcije gasilcev CON APO o pretiranem krčenju državnih proračunskih sredstev. Bojijo se, da bodo reševalni čolni kmalu ostali na privezih. Tržaški gasilci tudi že dalj časa opozarjajo na zastarela vozila in čolne. Ze letos nas bo sedem milijard Agencija Združenih narodov UNPFA je objavila podatke o demografski rasti prebivalstva na našem planetu. Objavljeni so bili tudi v Delovi prilogi Posel&Denar. Ocenjujejo, da nas bo že letos blizu 7 milijard, do konca leta 2050 pa že kar 9,3 milijarde! Največ prebivalstva bo v Aziji (okoli 5 milijard), veliko manj (okoli 800 milijonov) pa v Evropi in Severni Ameriki. Izjemno hitro se povečuje število prebivalcev v revni Afriki, kjer je že sedaj v nekaterih predelih (Somalija, Kongo, Sudan) lakota. Samo tri države Nigerija, Kongo in Etiopija bodo leta 2050 štele že blizu 700 milijonov prebivalcev. Pomembni cilji ZN: zaščita kmetijskih zemljišč, da bo dovolj hrane za vse in skrb za zadostne količine zdrave pitne vode. Spomini na teroristični napad v ZDA 11. septembra 2011 je minilo 10 let od grozovitega prizora, ko sta se dve potniški letali zaleteli v višje nadstropje newyorškega Svetovnega trgovinskega centra (WTC) na Manhattnu v ZDA. Prvo letalo se je zaletelo ob 8.45 po lokalnem času, nato še eno v drugi stolpič, eno se je zaletelo v stavbo Pentagona, eno letalo pa je zaradi upora potnikov strmoglavilo na travnik. Na krovih je bilo izurjenih teroristov, od tega 15 iz Saudove Arabije. Zaradi vžiga kerozina je nastala tako visoka vročina, da se je topilo celo železo. Zaradi dima, blokade izhodov in končno sesutja obeh zgradb je tam v nekaj minutah našlo smrt skoraj 3000 zaposlenih delavcev, poslovnežev in slučajnih obiskovalcev. Z grozo smo opazovali kako so nekateri obupano skakali z osemdesetega nadstropja. Po svoje malce primitiven, a učinkovit napad, ki ga ni mogla zaznati niti super opremljena ameriška vojska, je izvedla teroristična skupina Al Kaide, verjetno kot maščevanje takratni Bushevi politiki do drugačnih. Zanimivo je, da so se piloti učili letenja kar v ZDA. Istega leta so ZDA z vojaštvom posegle v Afganistanu, tudi s ciljem, da odkrijejo kje se skriva vodja Al Kaide Osama Bin Laden, kar se je po več letih tudi zgodilo- V zamejskem Križu bo ribiški muzej P9 Še resje Vabljiva kreditna V Križu nedaleč od Trsta bodo odprli Ribiško hišo in Ribiški muzej tržaškega Primorja. Pred nedavnim si je nastajajoče objekte ogledal tudi slovenski minister za finance dr. Franc Križanič. Predsednik Ribiškega muzeja je Franko Cossutta. Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip Ustanovitelj in izdajatelj: primorski uMp jjifgmmOl Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000________________________ Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net Matična številka: 1094343, ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 1010 0003 5275 306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 12,00 EUR Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. ponudba Podjetje Share d.o.o, ki ima v Sloveniji pet poslovnih enot, eno tudi na Pristaniški 2 v Kopru, ponuja za zaposlene in upokojence kratkoročna posojila z dveletno oziroma triletno odplačilno dobo do zneska 4500 evrov na osebo, pri čemer pa niti ni ovira vaš blokiran TRR! Fantazija se konča izračunu cene posojila. Če si boste na primer kot upokojenec sposodili 2000 evrov boste v 36 mesečnih obrokih morali vrniti 108,8% več kot ste si sposodili ali skupaj 4.176 evrov. Banke so s svojo ponudbo t.i. hitrih kreditov po okoli 6,5 odstotni letni obrestni meri prave amaterke. Marinko Babič srečno ločen Pred dvema letoma leti se je poročil z lepo 30-letno Mariborčanko, pred nekaj meseci pa se je z njo razšel. Vzrok: Zanimala se je le za cerkev, prekomerne molitve pa so ji zmešale glavo. Bilo je nevzdržno, pravi. »Moj mož me je zapustil, ker se je zaljubil v 21- letnico - in napravil božji greh, je dejala pred sodnico. Sodnica pa: Zaljubiti se ni greh. Berlin Z demokracijo je zadovoljen le vsak četrti Nemec Ekskluzivna študija, ki jo je opravila INSA, objavljena pa je bila v Bildu, kaže, da je v Nemčiji le približno vsak četrti prebivalec (28%) zadovoljen z demokracijo, 42% vprašanih pa ne. Nadalje kažejo raziskave, da se samo 39% starih manj kot 50 let zanima za politiko. Nekaj več kot 74% oseb starejših od 50 let veže spomin na nekdanji enopartijski sistem. Podobne raziskave koliko Slovencev veže spomin na enopartijski sistem pri nas še nimamo. Rezultati bi vsekakor bili zanimivi. V svetu je predebelih že 1,5 milijarde ljudi! V svetu je po nekaterih podatkih že 6,5 milijarde ljudi, med katerimi je kar 1,5 milijarde predebelih, kar jim povzroča tudi različne bolezni srca, ožilja in podobno. Po drugi strani pa je tudi več kot milijarda ljudi lačnih ali slabo prehranjenih. Angela Merkel nova železna lady Ameriška revija Forbes je objavila rezultate ankete med bralci, da je najbolj vplivna ženska na svetu nemška kanclerka Angela Merkel. Nekdanji kancler Helmut Kohl pa ji očita, da je njena vlada zgubila kompas. Na drugem mestu vplivnih žensk je ameriška zunanja ministrica (državna sekretarka) Hillary Clinton, na tretjem pa brazilska predsednica Dilma Rousseff. Med sto najmogočnejših žensk na svetu seje uvrstila tudi Michelle Obama. Po oceni Primorskega utripa je trenutno najmogočnejša slovenska lady Katarina Kresal. Atene Bodo obresti uničile Grčijo? Obresti za posojila dana državi Grčiji so se povzpele na 18%. Razlog za to je seveda velika bojazen, da država ne bo mogla vrniti vseh danih posojil, tudi ne iz novega paketa EU (109 milijard evrov). Spomnimo, daje še pred nedavnim grški zunanji dolg znašal okoli 350 milijard evrov. Slovenski bruto zunanji dolg znaša „le“ 52 milijard evrov. Nekateri pa ob tem že radi pišejo, da bomo šli po poti Grčije. VZDAovadiiMTbank Sedaj j e že jasno, da so tudi za evropsko finančno krizo krive predvsem ameriške banke oziroma finančne institucije, ki so prodajale vrednostne papirje brez pravega kritja. Od tod tudi sprva nepremičninska kriza v ZDA. Posebna finančna služba Cie je rabila dobri dve leti, daje ugotovila domnevne zlorabe. Kazensko je ovadenih 17 velikih bank, od katerih je tudi ena francoska, ena japonska in ena nemška (Deutsche Bank). Da se v ZDA „kuha“ nepremičninska kriza smo bili nekateri novinarji obveščeni že julija 2007, žal pa takrat razumljivo nismo doumeli širine problema. Tudi na Wall Streetu v ZDA so si direktorji bank dali izplačati milijonske nagrade. V spominu nam je najbolj ostala propadla finančna skupina Lehman Brothers. Ni znano ali bodo direktorji ovadenih bank morali vrniti nagrade in če bodo za svoje posle tudi kazensko odgovarjali. Kot j e znano so banke sanirali z državnimi proračunskimi sredstvi oziroma z davkoplačevalskim denarjem v znesku okoli 800 milijard dolarjev. Slovenske banke na srečo niso kupovale omenjenih vrednostnih papirjev. Narobe svet V tiskanih medijih lahko berete prave male afere in aferice češ, da si nekateri drznejo graditi turistične kmetije na kmetijski zemlji in še povrhu s pogledom na morje. Pa še koze, krave, zajčke, kure in konje bi radi redili in turistom nudili domačo kmečko hrano. Sprašujejo se kako je mogoče, da za kaj takega pri nas lahko dobijo ustrezna dovoljenja - in to na sveti zaščiteni kmetijski zemlji polni robide in bmistre. Naivni nismo vedeli, da je treba turistične kmetije postavljati v urbanih naseljih, najbolje kar sredi mesta. KommAKi Išče se alternativa Jesen prinaša v Sloveniji politično negotovost, zato nekateri že nekaj časa ugibajo ali se bo v politični zmedi našla nova politična opcija, ki bi kot neobremenjena znala popeljati slovenski narod k družbeni prenovi vrednot, graditvi novih medsebojnih odnosov, večje politične strpnosti in pravni državi v najglobljem smislu. V iskanju alternative sedanjemu družbeno-političnemu sistemu, ki je popeljal Slovenijo v politični kaos, delavca pa potisnil v kot, se kot kaže obeta nova politična opcija - Stranka družbene prenove (SDP) s programom postavitve novih okvirov, gospodarske prenove, povrnitve pravice delavcem vsaj do minimalnih oblik samoupravljanja, ki so jim bile dane že pred 61 leti ter nove drže Slovenije v okviru vprašanj evropske integritete. Med najbolj značilne točke programa sodi torej vprašanje kako naj delavci odločajo ali veljavno soodločajo v novem družbenem redu -kapitalizmu, ko velja zasebna in ne družbena (nikogaršnja) lastnina kot je to bilo nekoč v nekdanji SFRJ, ko so v cementarni v Solinu pri Splitu leta 1950 izvolili prvi delavski svet, s spremembo ustave 1953 je bila dana delavcem neodtuljiva temeljna pravica odločanja o svojem delu v različnih oblikah združenega dela prek izvoljenih delavskih organov. V takratnem družbenopolitičnem sistemu lastnina ni bila v rokah posameznika, niti kolektiva niti države. Bila je družbena, splošna torej. Ustvarjeni so bili družbeno-ekonomski odnosi, v katerih so neposredni proizvajalci z družbenimi sredstvi za proizvodnjo in lastnim delom povečevali vrednost ter tudi neposredno ali posredno prek delegatov odločali o delitvi presežnega dela oziroma dobička. Rekli boste, da danes kaj takega ni več mogoče. Imate prav. Kdo pa bo dal delavcu pravico da odloča o svojem delu in delitvi prisluženega? Delavec naj prodaja samo svoje mišice na trgu dela - in to je vse. Pa vendarle naivno vprašanje za razmislek. Ali je mogoče napraviti korak nazaj, da bi napravili tri korake naprej? Morda bi kazalo ustanoviti vzporedna samoupravna podjetja iz arzenala še državnih, s katerimi država že tako ali tako ne ve kaj z njimi. Morda bi nova stranka le zmogla s počasnim uvajanjem sistema, ki bi dopuščal enakopravnost izvoljenih delavskih organov pri odločanju, saj bi se tako izognili številnim doslej že znanim slabostim pri vodenju gospodarskih družb, napačnim razvojnim programom, hlastanju po dobičku, tajkunskim prevzemom, dejansko pa bi se povečal delavski nadzor! Franc Krajnc Dr. Ernest Petrič v Kopru V Ankaranu so lahko še spremembe Ustavnega sodišča RS dr. Ernesta Petriča, vrhunskega mednarodnega pravnega strokovnjaka, ki sicer nikoli ni bil sodnik. Govoril je o zgodovini in vlogi ustavnega sodišča pri utrjevanju pravne države in pri tem poudaril kar nekaj značilnosti; da je ustavno sodišče stabilizator pravne države, samostojen neodvisen organ, vrhovni varuh ustavnosti in zakonitosti ter varuh parlamentarne demokracije in človekovih pravic. Temeljni pogoj za delo ustavnega sodišča je torej neodvisnost, kar mu dajejo določila ustave. „Z menoj Klub gospodarstvenikov Slovenske na čelu bomo do zadnjega Istre je v ponedeljek, 12. septembra, v branili neodvisnost", je bil jasen prostorih Banke Koper v Kopru gostil dr. Ernest Petrič glede na to, ker si pomembnega gosta; predsednika nekateri poslanci dovolijo reči: „Kaj pa si vi mislite, da ste naj višji organ, da ste nad parlamentom"?. V Ankaranu so lahko še spremembe Predsednik Ustavnega sodišča se je ustavil pri številnih aktualnih zadevah, tudi pri vprašanju referendumov in odločbi Ustavnega sodišča glede ustanovitve občine Ankaran. Na naše posebno vprašanje je odgovoril: “Ustavno sodišče je ustanovilo občino Ankaran, kar pa seveda ne pomeni, da se Državni zbor v tem času (do lokalnih volitev 2014, op.p.) ne bi mogel lotiti urejanja lokalne samouprave na drug način, seveda za vse enako -sprejme ali dopolni Zakon o lokalni samouprave in postavi strožje kriterije ter znova presodi kdo ima pogoje za ustanovitev občine”. Mladi gasilci PGD Sečovlje v kampu gasilske mladine hrvaške v Fažani Devet mladih gasilcev PGD Sečovlje se je udeležilo 7-dnevnega kampiranja v Fažani pri Puli, kjer ima Gasilska zveza Hrvaške svoj kamp namenjen izključno gasilski mladini. Sečoveljske gasilce so povabili gasilci iz Žminja, s katerimi že nekaj časa dobro sodelujejo. V kampu, ki se nahaja tik ob morju, se vsak teden zvrsti okoli 150 mladih do 16 let , kjer se spoznavajo, družijo, pridobivajo gasilska znanja in spretnosti, tekmujejo, potapljajo, zabavajo in spoznavajo ta del Istre. Mladi gasilci so se domov vrnili navdušeni in polni enkratnih doživetij, kakršnih si še želijo. Taka oblika dela z gasilsko mladino je tudi ponekod v Sloveniji že utečena praksa, zato bi potrebovali kakšno podobno letovišče. Mirela Flego Foto: Arhiv PGD Sečovlje Na fotografiji mladi gasilci: Tejka, Gregor, Teo, Nastja, Aleš, Andi, Veronika (manjkata Luka in Rok) ter mentorja Mirela in Aleš Mag. Mojca Kleva Evropski parlament bi moral imeti več besede Mag. Mojca Kleva, evropska poslanka SD, ki je 9. maja 2011 v parlamentu zamenjala Zorana Thalerja, je 10. septembra nad Tržnico v Kopru odprla poslansko pisarno, z namenom, seznanjanja mladih o delovanju EU ter pomoči subjektom na obalno-kraškem območju pri pridobivanju kohezivnih sredstev. Za zdaj še ni nič znanega ali bomo morali na EU prenesti tudi fiskalno (finančno, proračunsko, davčno) politiko? Mag. Mojca Kleva in Nina Ivančič, ki pomaga pri delu in stikih z volivci v poslanski pisarni v Kopru. S poslanko se boste lahko pogovarjali ob petkih. kar nekaj. Zasnovo Finančnega okvira (prej se je temu reklo Finančna perspektiva), za obdobje 2014- 2020 je julija letos pripravila Evropska komisija in je v javni obravnavi pri članicah. Višina evropskega proračuna S poslanko, ki deluje v odboru za regionalni razvoj in evropske monetarne zadeve, smo se pogovarjali o trenutni problematiki v prostoru EU zaradi reševanja evra kot posledice previsokega javnega dolga posameznih članic, zlasti Grčije in zakaj o tem ne razpravlja parlament. Med prebivalci Slovenije je vedno več ugibanj kaj se pravzaprav dogaja z dolžniško krizo posameznih članic EU in kako rešiti evro. Ali v evropskem parlamentu, ki šteje 736 poslancev, o tem kaj razpravljate? „Ne, o tem parlament še ni razpravljal, ker preprosto nima te pristojnosti, pač pa je to domena drugih institucij; Evropske centralne banke. Sveta Evrope (sestanki predsednikov vlad in predsednikov držav članic) in Evropske komisije". Sliši se malce neverjetno, da o tem ne razpravlja najvišji organ EU. Kdo torej bdi nad finančnim stanjem v EU? „Sredst\>a za finančno pomoč Grčiji, prej še Irski, Portugalski, sedaj pa morda tudi Španiji in Italiji (odkup državnih obveznic) zagotavljajo članice EU, pa je povsem logično, da o tem odločajo same - v Svetu Evrope", Evropsko gospodarstvo kot celota še vedno nekako drsi navzdol. V proračunskih težavah so se znašle tudi velike članice, zato bi bilo zanimivo vedeti kako kaže z evropskim proračunom in kako zaščititi vrednost evra. Sliši se namreč, da bo Grčija težko vrnila dobljena posojila, pa tudi, da bi bilo najbolje če izstopi iz verske skupine in se vrne k svoji valuti drahmi. „ Govoric, pa tudi polemik o tem je ni povsem določena, zagotovo pa bo proračun, glede na vse znane okoliščine, zastavljen racionalno, predvsem v pogledu porabe. Kot vemo znaša finančna perspektiva za obdobje 2007-2013 okoli 860 milijard evrov, plus nekaj rezerv. Predlagano je zmanjšanje evropskih sredstev za kmetijstvo, spodbujali pa bomo kohezivno politiko, kar naj bi pomenilo - bolje za ljudi. Kot novost pri zbiranju sredstev za delovanje EU je predlagan nov vir, E-davek na finančne transakcije, ki gaje predlagal predsednik Evropske komisije gospod Baroso". Spremljate dogajanje v Sloveniji? Bo naša država letos neto plačnica? ,, Slovenija je letos glede tega na meji. Pravila glede prispevkov za delovanje EU so znana. Kriterij za višino prispevkov je 75-odstotkov povprečja BDP EU. Slovenija je to merilo presegla, predvsem zaradi širitve EU na vzhod. Vsaka taka širitev EU zniža povprečje in lahko namreč avtomatično zviša limit, torej naše prispevke". V tem mandatu vas sedi evropskem parlamentu sedem, morda pa bo prostor še za enega. Matematično to pomeni le 0,95 odstotka glasov. Kakšna je pravzaprav vaša moč spreminjati stvari v dobro naše članice Slovenije? „Naš uspeh se kaže v vse večji prepoznavnosti Slovenije, spremljanju dogajanj in delovanju v delovnih telesih Evropskega parlamenta, v Odboru za zunanjo politiko in energetiko ", Katera politična skupina prevladuje v parlamentu? „ Največ glasov sta dobili SDS in Ljudska stranka, povezana širše delujeta v Evropski krščansko ljudski stranki", Ali v parlamentu govorite slovensko, v enem od 23 uradnih jezikov? „ V parlamentu govorim angleško, v odborih pa slovensko “. Poslanka je čestitala poslanki na otvoritvi poslanske pisarne v Kopru. Franc Krajnc Nesporazumi v večstanovanjskih objektih Kaj so dolžni plačevati lastniki lokalov? V večstanovanjskih objektih prihaja do nesporazumov kaj vse so dolžni plačevati lastniki lokalov, ki so sicer v skupnem objektu z ločenim vhodom in ločeno infrastrukturo. Ali upravljanje skupnih večstanovanjskih objektov postaja donosen posel? Določila Stanovanjskega zakona pravijo, da mora vsaka večstanovanjska zgradba imeti upravnika. Stanovalci - lastniki z njim podpišejo individualne pogodbe splošnega značaja, v katerih pa običajno niso zapisane podrobnosti glede obveznosti. To stanovalci občutijo šele, ko prejmejo prve položnice, na katerih bode v oči predvsem vprašanje kaj sodi pod “upravljanje objekta”, če upravljavci poleg tega zaračunajo etažnim lastnikom tudi vsako drugo storitev; od urejanja okolja, košnje trave, čiščenja skupnih prostorov, menjave žarnic, celo “vodenje rezervnega sklada”. Upravljavec torej upravlja z objektom, zaračuna vse svoje storitve in delo, posebej pa še upravljanje. Morda zgleda naivno, a upravljanje z večstanovanjskimi objekti očitno postaja meka za čisti zaslužek. Ni čudno, da se potem na primer v Luciji pojavljajo upravljavci objektov celo iz Maribora ali Ljubljane. Prevzamete deset stolpičev in imate letno čistega v žepu vsaj 50 tisoč evrov! Za stanovalce - lastnike bivalnih prostorov pa te položnice (ne upoštevajoč plačila za skupni rezervni stanovanjski sklad, ogrevanje in podobno) postajajo prava breme, zlasti seveda za one, ki prejemajo socialno pomoč in brezposelne. In sedaj osnovno vprašanje, ki zbuja jezo pri lastnikih poslovnih objektov v skupni stanovanjski hiši. Pravijo, da niso dolžni plačevati storitev, ki se izrecno tičejo stanovalcev, razen seveda prispevkov za rezervni stanovanjski sklad - za popravilo strehe, pročelja, čiščenje zunanjih skupnih prostorov, morda še stroške pošiljanja položnic, nikakor pa ne polnega deleža “stroškov” upravljanja. Priznanja inovatorjem Na Primorski gospodarski zbornici v Kopru (PGZ) so 12. septembra 2011 ob zaključku projekta v okviru »Razpisa za zbiranje prijav za podelitev priznanj in diplom inovacijam v Obalno-kraški regiji za leto 2010« podelili priznanja najboljšim inovatorjem za leto 2010. Tričlanska Komisija za ocenjevanje inovacijskih predlogov pod vodstvom predsednika, dr. Markič Mirka, je izmed 7 pravilno prispelih prijav/vlog, izbrala 5 najboljših inovacij. ZLATO PRIZNANJE: Lama Dekani. Inovatorji: David Pečar, Valter Švara, Danijel Kozlovič. SREBRNO PRIZNANJE: A-Tech elektronika d.o.o., Materija. Inovator Vojko Blažič. BRONASTO PRIZNANJE: CIMOS d.d. Koper. Inovator Branko Križmančič. LUKA KOPER - INPO d.o.o. Koper. Inovatorja: Drago Kralj in Črtomir Gruden SVS-SISTEMI d.o.o. Koper. Inovator: Valentin Prelovec Nagrajence je pozdravil Vojko Čok, predsednik UO PGZ. PRISTANIŠKI DAN V Luki Koper prirejajo v soboto, 17. septembra 2011, tradicionalni dan odprtih vrat - Pristaniški dan. Vodeni ogledi bodo z avtobusi, turistično ladjo in kolesi. Avtobusi bodo vozili v pristanišče neprekinjeno od 10. do 17. ure. Letos prvič, si bodo obiskovalci pristanišče lahko ogledali tudi z morske strani in sicer od 10. do 15. ure. V pristanišče bodo zapeljali tudi tri skupine kolesarjev in sicer ob 11., 13. in 15. uri. Ker bo v pristanišču delovni proces normalno potekal, smo zaradi varnosti kolesarjev skupine številčno omejili. Prijava za kolesarje j e obvezna in sicer na spletni strani www. zivetispristaniscem.si Na potniškem terminalu v Kopru, kjer bo zbirno mesto, si bodo obiskovalci lahko ogledali nekaj zanimivih predstavitev. Portorož & Piran na Festivalu brodeta v Fanu Portorož, 13. september 2011: Destinacija Portorož & Piran se je minuli konec tedna s svojo kulinarično ponudbo predstavila na 9. mednarodnem festivalu brodeta in ribjih juh - Festival internazionale del brodetto e delle zuppe di pešce (www.festivalbrodetto.it) v italijanskem mestu Fano. Gre za eno najpomembnejših prireditev dežele Marke, kije v treh dneh privabila skoraj 100.000 obiskovalcev. O festivalu so pisali pomembni italijanski mediji kot npr. televiziji RAI 1 in RAI 2, dnevniki La Repubblica, La Stampa, II Sole24 Ore in II Messaggero ter tedniki 1’Espresso, Panorama, II Venerdi di Repubblica, Oggi in Donna Moderna. Jadran Furlanič je prevzel plaketo za sodelovanje. Foto: Gorazd Šinik. Skupno j e letos na festivalu sodelovalo 50 razstavljavcev. V paviljonu Portorož & Piran so se pod okriljem Turističnega združenja Portorož predstavili Krajevna skupnost Padna, Casino Portorož in štirje kulinarični ponudniki. Ribogojnica Fonda je pripravila degustacijo Piranskih brancinov, Domačija Munda je predstavila svoje oljčno olje, vložene oljke, oljčne namaze in domačo čokolado z oljkami, Piranske soline so predstavile piransko sol in čokoladni liker s soljo, vinska klet Vinakoper pa je ponudila svoja izbrana vina. Ponudbo je zaokrožala predstavitev ostalih turističnih proizvodov destinacije. Portoroška stojnica je pritegnila veliko obiskovalcev. Ti so naše kraje tudi presenetljivo dobro poznali, predvsem po wellnessu in igralništvu. Destinacija Portorož & Piran je sodelovala tudi na tekmovanju za najboljši brodet. Pripravil ga je kuharski mojster Damjan Babič iz restavracije Solni cvet - pri Damjanu. O najboljšem brodetu je odločala strokovna žirija, katere člani predstavljajo ugledna imena italijanskega enogastronomskega novinarstva: predsednik Enzo Vizzari (novinar revije L’Espresso in časopisa La Repubblica ter glavni urednik L’Espressovih vodnikov po restavracijah, vinih in pivih), Anna Scafuri, Eleonora Cozzella, H m v; Damjan Babič. Foto: Gorazd Šinik. Fiammetta Fadda, Paolo Notari, Luciano Pignataro in Roberto De Viti. Zmagovalni brodet j e po mnenju žirije pripravil Luigi Pomata s Sardinije, publika pa je za najboljšega ocenila brodet Giannija Bonaccorsija iz beneške restavracije II Ridotto. Slovenska ekipa z županom Fana. Foto: Gorazd Šinik. Lea Šuligoj Luka Koper letos posluje z dobičkom NS Luke Koper d.d. se je 26. avgusta seznanil z nerevidiranim poročilom o poslovanju Skupine Luka Koper v prvem polletju 2011, ki je uspešno. V tem času so v koprskem pristanišču pretovorili 8.363.443 ton blaga, kar je 8 odstotkov več kot v prvem polletju 2010. Največ pretovora beležijo pri kontejneijih, avtomobilih in tekočih gorivih. Informacijo so podali na nedavni novinarski konferenci. In rezultati? Poslovni prihodki so v prvih šestih mesecih 2011 znašali 71,7 milijona evrov in so v primerjavi z doseženim v enakih mesecih lani večji za 9,5 milijona evrov ali za 15%. Poslovni odhodki so znašali 58,5 milijona evrov. Rast odhodkov je zaostajala za rastjo poslovnih prihodkov, s čimer se je povečala dobičkonostnost poslovanja. Dobiček iz poslovanja (EBIT) je tako znašal 13,2 milijona evrov in je bil kar 74% večji od doseženega v času januar-junij 2010. Dobiček poslovanja povečan za amortizacijo (EBITDA) pa je znašal 26,6 milijona ali 6,1 milijona več kot v enakih lanskih mesecih. Luka Koper d.d. je tako v prvih šestih mesecih 2011 zaključila poslovanje s čistim poslovnim izidom 3,4 milijona evrov. Če jim ne bi bilo treba knjižiti tudi slabitve finančne naložbe v družbi Intereuropa d.d. bi znašal čisti poslovni izid (neto dobiček) 9, 1 milijona evrov. Vse kaže, da bo letošnje leto v Luki Koper precej uspešnejše kot je bilo na primer bilančno leto 2009, ko je Luka Koper pri 116 milijonih prihodkov skupaj s slabitvami vred beležila kar 65 milijonov evrov izgube. V Izoli objavljena razpisa za turistične prireditve in štipendije Občina Izola je v četrtek, 25. avgusta 2011, objavila razpis za sofinanciranje turističnih prireditev v občini do konca leta ter razpis štipendij za študijsko leto 2011/2012. Predmet javnega razpisa za sofinanciranje prireditev v občini Izola je sofinanciranje prireditev, ki se izvajajo v obdobju od 1. oktobra do 31. decembra 2011, s ciljem popestritve dogajanja v mestu in na podeželju v sklopu prireditev veseli december in silvestrovanje ter ostalih prireditev. Na razpis se lahko prijavijo organizacije, ki opravljajo dejavnost na področju turizma oz. izvajajo prireditve na območju občine Izola, s katerimi vplivajo na razvoj turizma. Okvirna višina sredstev javnega razpisa znaša 22.000,00 EUR. Prijavitelji morajo prijave oddati po pošti kot priporočeno pošiljko najkasneje do 19. 9. 2011 na naslov Občina Izola, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola, ali jo do tega dne oddati osebno v vložišče Občine Izola. Občina Izola bo tudi v študijskem letu 2011/2012 namenila sredstva za štipendije za redne in izredne študente dodiplomskih programov od drugega letnika dalje in podiplomskih programov z javno veljavnostjo, ki se izobražujejo doma in tujini. Ob izpolnjevanju splošnih pogojev imajo glede na razpoložljiva sredstva pravico do štipendije kandidati, ki se izobražujejo po dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih za ustvarjalce in poustvarjalce na področju glasbene umetnosti (akademski glasbenik), likovne umetnosti (akademski slikar, akademski kipar) in uprizoritvene umetnosti (univerzitetni diplomirani igralec, univerzitetni diplomirani režiser, univerzitetni diplomirani dramaturg). Višina štipendij znaša: za študente, ki študirajo na območju občin Izola, Koper in Piran 125,19 EUR mesečno, za tiste, ki študirajo v Republiki Sloveniji izven območja občin Izola, Koper in Piran 166,92 EUR mesečno ter za tiste, ki študirajo v tujini, 417,29 EUR mesečno. Zadnji rok za oddajo vlog je do vključno 7. oktobra 2011. Razpisna dokumentacija za oba razpisa je dosegljiva na spletni strani Občine Izola (www.izola.sil.. so sporočili iz kabineta župana. Odličen letnik V vinogradih največjega vinarja Slovenske Istre, kleti Vinakoper je pričela trgatev letnika 2011. Obiranje je pričelo na dveh lokacijah, na legi Purissima, pri kateri sodeluje 50 trgačev s sorto sivi pinot in pa na legi Sečovlje, kjer poteka strojna trgatev z dvema strojema s sorto sauvignon, na legi Ricorvo v Izoli z malvazijo za peneča vina. Istrsko prijateljstvo V Karting taverni v Luciji je bilo v soboto, 10. septembra 2011, že 12. mednarodno kulturno in družabno srečanje, ki so ga popestrili z različnimi nastopi in veliko tombolo. Enolog Iztok Klenar je ocenil letošnjo trgatev. Odlične vremenske razmere skozi vse leto in pa izredno dobro zdravstveno stanje obeta količinsko nekoliko manjši pridelek vendar pa izreden letnik v kakovosti. Letošnja trgatev nas je v časovnih terminih spet presenetila z bolj zgodnjim pričetkom, vendar ima kar nekaj pozitivnih parametrov, ki bodo odločilno vplivali na njeno kakovost: 1. Normalno cvetenje in normalen razvoj fenofaz v celotnem obdobju vinske trte je pozitivno vplivalo na enakomeren razvoj grozdov, zato v letošnji trgatvi ni veliko razlik v zrelosti med lokacijami, prav tako pa tudi ne med časi značilnimi za posamezno vinsko sorto. za peneča vina. Trgatev se bo brez presledka nadaljevala še z ostalimi sortami ( malvazija in rumeni muškat), po 10. septembru tudi z rdečimi sortami začenši z modrim pinotom, ciprom, refoškom, merlotom, shirazom, cabemet francom in cabemet sauvignonom. Vse naštete sorte se že ponašajo z odličnim razmerjem med sladkorjem in kislinami, dodatni sončni dnevi pa bodo še dobrodošli. V kleti Vinakoper ocenjujemo, da bo letošnji pridelek količinsko nekoliko nižji od povprečnega. Predvideva se, da bomo v lastnih vinogradih natrgali med 4.200 - 4.500 ton grozdja, okoli 1000 ton pa naj bi ga v klet pripeljalo 150 kooperantov. Osnovno pravilo sodelovanja s kooperanti temelji na rednih in poštenem plačilu in pa na garanciji kakovosti za pripeljano grozdje. V letošnjem letu se obetajo tudi v tem smislu določene spremembe, ki garantirajo plačilo vendar pa naj bi to teklo skladno z doseganjem poslovnih rezultatov Grozdje so pomagali trgati obiralci iz Čačka (Srbija). pa predvsem cenejše od klasičnega, ročnega obiranja. Pri klasičnem ročnem obiranju pa želimo povečati kvaliteto selekcije in pa zmanjšati poškodbe le tega s prevozi do kleti. S tehnologijo v kleti strmimo k zmanjševanju porabe enološkega materiala ter uvedbo inovativnih tehnologij za pridelavo svežih, sadnih in strukturiranih vin. Nekaj nasvetov za doseganje čim boljše kvalitete je podal Iztok Klenar, glavni enolog in član uprave: » Glede na stanja vinske trte ter kakovosti grozdja v slovenski Istri je tudi letos pomembno zavzeti nekatere pomembne odločitve pred trgatvijo. 1. Ugotovitev, da je kakovost v vinogradih zelo poenotena v letu, kar nam govori o tem, da ni potrebno uvesti pred obiranja grozdja, je pa v vinogradu večji procent martinčkov oz. grozdov iz drugega cvetenja, za katere je strogo prepovedano, da končajo v moštu. 2. Čeprav j e zdravstveno stanje grozdja odlično še vedno ne smemo narediti nekaj bistvenih napak pri sami trgatvi. Zelo pomembno je, da pobiramo grozdje tako, da ga ne poškodujemo kajti imamo zelo lepo priložnost, da ga kot kompaktnega pridelamo zelo svežega. Hkrati pa preprečimo delovanje negativnih mikroorganizmov. 3. Posebno priporočilo velja za termin trgatve kajti dnevne temperature so izredno visoke in bomo potrebovali zelo veliko hladilne energije za opravljanje dirigirane fermentacije moštov, zato priporočam, da bele sorte potrgamo zelo zgodaj zjutraj ali pa zelo pozno zvečer, medtem, ko pa ta dnevna temperatura ustreza rdečim sortam, da čim prej prične alkoholna fermentacija z maceracijo. 2. Zelo pravilno razporejene padavine, idealni klimatski pogoji s stalnim aeriranjem vinogradniških lokacij, hkrati pa tudi uspešna zaščita, so pozitivno vplivale na idealno zdravstveno stanje grozdja pred trgatvijo,karpomeni, da bo transformacija v vino prav tako potekala v idealnih zdravstvenih razmerah, kar nas veseli. 3. Količinsko bo trgatev umirjena kajti doseženo bo med 8 do 9 ton pridelka po hektarju, kar pomeni, da bodo letošnje količine sledile strategiji istrskih vinogradnikov v smislu kvalitete in pa idealnih razmerij med sokom in jagodno kožico. Kakor vsako leto se v laboratoriju kleti Vinakoper opravljajo meritve vzorcev grozdja različnih sort, iz različnih vinogradov, ki so pokazale, da poteka dozorevanje po pričakovanjih tako, da bodo na vrsti najprej zgodaj dozorevajoče sorte; sivi pinot, chardonnay, sauvignon, beli pinot in malvazija kot osnova firme. Letošnja posebnost bo že tradicionalni prvi mošt, vendar iz sorte cipro. Tega bomo občankam in občanom ponudili v soboto 3.9.2011 v centru Kopra, nasproti mestne tržnice ob 10.00. Glede na pričakovano kakovost letnika 2011 bo v kleti Vinakoper uporabljenih nekaj inovativnih tehnologij, s posebnim poudarkom na avtohtonih sortah, da bi klet še bolj poudarila identiteto in kakovost svojih vin ter potrdila bogati sloves. V smislu povečanja produktivnosti in izboljšav v kleti Vinakoper, želimo letos doseči maksimalno strojno obiranje grozdja, ki je kvalitetno in 4. Veliko krat pozabimo na higieno posode v času trgatve, zato ob teh visokih temperaturah priporočam maksimalne sanifikacijske ukrepe, da ne pride do negativnih reakcij. 5. Ob takih zunanjih temperaturah prihaja do intenzivnejšega padca vinske kisline, kajti vemo, da se ta razgrajuje pri okoli 30 °C ali več. Za vse tiste vinogradnike, ki želijo ohraniti svežino in sadnost v svojih vinih priporočam čim prejšnji začetek letošnje trgatve. Velikokrat so dobri letniki v očeh vinogradnika in kletarja enostavnejši in skoraj samo po sebi umevni in morda se prav v tem skriva priložnost za napake. Verjamem, da bomo ob upoštevanju kletarskihinenološkihpravil,prednosti tega letnika spravili v steklenico, je na novinarski konferenci v Purissimi dejal enolog Iztok Klenar. Društvo Istrskega prijateljstva Portorož je iz hrvaške Istre povabilo v goste Kulturno umetniško društvo Pazin, poleg njih pa so v kulturnem programu nastopili Trio Savron-Rakar - Zonta, Šavrinski godci Kulturnega društva France Bevk iz Šmarij, recitirali so pesmi Riharda Kneza in Strunjana, ogledali pa smo si lahko tudi razstavo lesenih skulptur avtorja Fabia Sorga. Za glasbo je poskrbel Sandro Blaškič iz Buj, pestro in zanimivo srečanje pa so končali s tombolo, ki jo je vodila Ondina Luša. Člane Društva istrskega prijatelja, nastopajoče goste in gostitelja je pozdravil predsednik društva Lučano Grozič in se ob tem zahvalil vsem sponzorjem, večer pa sta povezovala Dragica Mekiš in Fabio Poropat. Recitacija pesmi iz pesmarice Nastop Tria Šavron- Rakar - Zonta. Riharda Kneza. Šavrinski godci. k. Darilo za gostiteljico. FOTO: FK-Primorski utrip. ▲ Tombolo - kolo, darilo Ritoše in izlet, darilo turistične agencije Palma - je zadela Barbara Tuljak. ► Sonja Lovrič z Malije je na tomboli zadela lepo sliko oljk. ▼ Folklorna skupina iz Pazina. V Izoli je bila letos poleti vrsta zanimivih prireditev Predvsem že kar evropsko odmevne so bile prireditve Eurofest, Združene igre narodov (ZIN), Srečanje pihalnih orkestrov, Ribiški praznik in Kino Otok, so pa zanimive in poučne tudi manjše prireditve kot so gledališke delavnice, razstave slik in poulične prireditve. Tako se Izola glede odmevnih prireditev že lahko kosa s Piranom in Koprom. Odlično obiskan ribiški praznik Letošnji ribiški praznik v Izoli (19. in 20. avgusta) je bil po dolgem času malce drugačen in si zasluži predznak - ribiški! Tudi župan Izole in Pirana sta pekla slastne sveže sardele. Prva porcija sardel na ribiškem prazniku v Izoli, ki sta jih spekla župana. Mladi iz skupine Vulcano models iz Hoč pri Mariboru na večerji v GTS Izola po nastopu na Lonki. Vodila jih je Metka Klajderič Kobler. Praznovanje se je začelo 19. avgusta 2011 ob 18.00 uri s prireditvijo »VIP-ovci pečejo sardele« pred Srednjo gostinsko in turistično šolo v Izoli. Zupan Izole mag. Igor Kolenc in župan Pirana Peter Bossman sta se v družbi še nekaterih drugih gostov preizkusila v peki sardel. Ob 19. uri je v Kraški ulici sledilo tekmovanje v malem nogometu, kjer so se ribiči pomerili z ostalimi Izolani. Petkov večer je bil v znamenju pestrega dogajanja na različnih lokacijah v mestu. Za razliko od prejšnjih let, ko je bil praznik že malce v zatonu, so večinoma na vseh lokacijah pekli ribe, ne pa kot nekoč, ko so prevladovali čevapčiči, kotleti... Na Lonki so nastopili Piero’s band ob spremljavi modne revije Vulcano models. Ljubljanska ulica je gostila etno skupino Vruja in harmonikarje. Na Manziolijevem trgu, kjer so se predstavili domači vinarji in oljkarji, so na odru nastopili Oni. Na plaži Svetilnik so Klub izolskih študentov in dijakov ter Radio Capris pripravili zabavo za mlade s Secret discom. Na glavnem prizorišču na Velikem trgu pa so ozračje ogreli Rudi Bučar in Ne me jugat. Sobota je bila v znamenju športnega dogajanja z veslaško in jadralno regato, turnirjem v odbojki na mivki in mini plavalnim maratonom. Zvečer so nastopili Primorski fantje na Lonki, Primorska glasbena legenda & Roxie band na Velikem trgu, WWtele na Ljubljanski ulici, Los amigos na Manziolijevem trgu ter Zmelkoow in Alba Chiara na Svetilniku. Odlične so, nam je povedala gostja, ki je prišla na ribiški praznik kar iz Trzina. V Ljubljanski ulici smo si lahko ogledali kar 30 vrst bazilike predstavili in ponudili v prodajo okoli 30 vrst bazilike ter tudi različne jedi z baziliko. Ogledali smo si lahko tudi razstavo fotografij, Dario Cortese pa je predstavil svojo novo knjigo - Nekaj divjega. FOTO: FK - Primorski utrip. „Baziliko imam najrajši s testeninami in paradižnikom'1, nam je dejal eden od ljubiteljev tega dišečega in okusnega zelišča, ki raste skorajda povsod po svetu. Samo v Izoli so 27. avgusta dopoldne Ob nedeljah je v parku Pietro Coppo nastopilo kar nekaj pihalnih orkestrov. Na fotografiji: Nastop pihalnega orkestra iz Vuzenice. Cene so bile zmerne Porcija sardel na žaru je bila povsod dogovorjeno enotna: 5 evrov. Škarpena na žaru: 7 evrov. V Srednji gostinski in turistični šoli v Izoli so vam pripravili brodet za 8 evrov, ocvrte lignje za 7 evrov, pedoče na način buzara 5 evrov, sladica - jabolčna krostata pa je veljala 2,50 evra. Tudi mediji smo pravočasno opozarjali Danes že 52 milijard evrov bruto dolga. Že 7,4% Slovencev se prehranjuje z živili iz paketov RKS! Guverner Banke Slovenije dr. Marko Kranjec na TV: „Ta vlada ne rešuje stvari, samo govori". Neto javni dolg je že do leta 2008, torej še v času Janševe vlade, narasel na 7 milijard evrov, do danes pa se je že podvojil, ob tem pa je zaskrbljujoč tudi proračunski primanjkljaj. Zadolžujejo se tudi lokalne skupnosti. Tri obalne so trenutno zadolžene za 51 milijonov evrov, vse v okviru dovoljenega. September 2008 Leto 14 Številka 175 CENA 0,90 EUR IZHAJA 13- V ME<§>EC .U /Poštnina plačana pri pošti 6320 SLOVENIJA SE PRIDNO ZADOLŽUJE Obveznosti različnih dolžnikov do tujine (državna podjetja, banke, podjetniki, zasebniki) znašajo že skoraj 39 milijard evrov ali 29,3% večkotjunija__ lani. To je bruto dolg Slovenuje. saj imamo tudi mi terjatve do tujine za okoli 31 milijard evrov. Če bi danes prišlo do poplačil vscbdolgm—^ q ..ixi.~ u:i_k; „„«» a«ln Clnveniie ntnli H miliiirrl cvrnv Ta hinntpka nas ho bremenila še v nillh*—J JlHlO dolžniško upniške bilance, bi znašal nem dolg Slovenije okoli 8 milijard evrov. Ta hipoteka nas bo bremenila gospodarski rasti v Evropi, prepočasnem zniževanju inflacije, proračunski negativni bilanci z Brusljem v It—"" Mediji smo bili eni redkih, ki smo že leta 2007 opozarjali na visoke zadolžitve Slovenije v tujini, slabo pripravljenost države na prihajajočo svetovno finančno krizo, v Slovenij i pa še zlasti na socialno razslojevanje kot posledico hlastanja po kapitalu. Zakaj tisti, ki odhajajo ali izgubljajo na političnem tronu, kujejo politično mrzlico in še vedno predavajo kako je treba voditi državo? Morda bi v Sloveniji res potrebovali šest mesecev Kitajske? Vladna ekipa ni razumela stanja? Vprašanja se seveda nemudoma ustavijo pri aktualni vladni ekipi, ali je takrat sploh dojela kaj se dogaja v svetu financ, še bolj pa kakšno je stanje javnih financ doma v Sloveniji, da bi še pravočasno pripravila protikrizne ukrepe. Podobno so se obnašale občine, ki so se na veliko zadolževale. Samo na Obali za več kot 50 milijonov!. Naj večja opozicijska stranka SDS vladi očita, da ni bila sposobna pripraviti pravih protikriznih ukrepov in Pahorja ter celotno vlado poziva naj že vendarle odstopi, ob tem pa previdno molči, ali bi bila pripravljena prevzeti vladno krmilo v vmesnem precej turbolentnem času - do rednih volitev? je vladne vajeti prevzel Borut Pahor, tudi zgodilo. Toda recesija in z njo finančna kriza je bila tako zapletene in hkrati obsežna, da seji ne bi mogla izogniti nobena vlada, ne Pahorjeva ne Janševa ali katera koli druga. smo bili v resnici zadolženi, odvisni od kratkoročnih posojil evropskih komercialnih bank, kako je zastal razvoj realnega sektorja, kakoje Nezdrava ekonoms H'34’ ..mee, 21S5S.5& to tazmena državnih financ - proračunskega primanjkljaja - je zagotovo resna, je pa posledica stagnacije gospodarske aktivnosti, ko so enostavno opešali naši vlečni konji. Lani celotno gospodarstvo v izgubi v Slovenili Julij 2007 l^.«b.h*n." velikemu kljub govorjenju primorski ufr'p stow*>>"oe*ei Je -"os, za slabo ' . uSnč0l) poslovanjerealnega sektorja kriv Borut Pahor? Je Borut Pahor kriv za to, da ima Slovenija trenutno že 52 milijard evrov bruto zunanjega dolga? Je Borut ljudstvo Pahor kriv, da se že 7,4 % Slovencev To ni šok, smo pa v fazi, ko nam lahko cene zbezljajo izpod nadzora. Le kako cene rastejo, če pa nas trgovci iz dneva v dan zasipavajo s promocijskimi materiali o 50 in več odstotnem zniževanju cen? Ekonomist Mrkaič omenja v Delu, daje sedanja inflacija prehranjuje z živili iz paketov RKS? Zagotovo ne. Morda res ni rojen za ta položaj, ko je treba imeti tudi nekaj naučenega ekonomskega znanja, toda kaj naj postori vlada, če gospodarstvo ni sposobno plačevati niti svojih osnovnih obveznosti (davki in prispevki) v proračun in pošilja svoje delavce na zavod? Vladi namreč tudi očitajo, da ni pravočasno pripravila ustreznih makroekonomskih pogojev za delovanje gospodarstva. Porečejo tudi, pa saj ima premier svetovalce, celo brigado birokratov. Toda pozor. Kaj lahko svetuje na k primer minister z dvomesečno študentsko prakso? Danes v parlamentu uspevajo ni izvolilo. In predvsem dobri govorniki kritizerji, za kar pa jih zagotovo že smo pri je nastopila ameriška ne- . .. innn premičninska April ZUU z kriza opozarjali, da lahko prek Evrope udari tudi po Sloveniji. To se je konec leta 2008, ko Md as Številka 158 ®^)ME /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ Zunanji dolg Slovenije blizu 19 milijard evrov? Številka je naravnost zastrašujoča, saj toliko ni bila dolžna niti Jugoslavija ob njenem razpadu. vprašanju volilnega sistema, ki dopušča, da si lahko nekateri „večni izvoljenci11 zaslužijo tudi visoko parlamentarno pokojnino. Marko Cesnik Avditorij letos pozitivno Prihodnj e leto bodo v Avditorij u proslavili 40. obletnico delovanja, morda skupaj z veliko prireditvijo MMS! Marko Česnik, direktor portoroškega Avditorija - občinskega zavoda s široko paleto dejavnosti - ocenjuje, da bodo letošnje poslovanje, kljub nekaterim težavam z neplačniki, zaključili pozitivno in se že pripravljajo na 40. obletnico delovanja, ki bo leta 2012. Avditorij, ki gaje leta 1972 zgradila portoroška Igralnica in zanj nekaj let celo krila stroške amortizacije, je za tiste čase pomenil veliko pridobitev za portoroški turizem. Po tranziciji, ko bi moral postati državna last, je nekdanji predsednik Izvršnega sveta Skupščine Občine Piran Andrej Grahor prehitel državo in premoženje Avditorija (pa tudi starega Palače hotela in še česar) vpisal v lastniško bilanco Občine Piran. Težave so se začele, ko se je moral Avditorij začeti izkazovati na trgu. Menjali so se številni direktorji, ki so imeli izvirne predloge kako in kaj z Avditorijem, a je vsak na koncu spoznal, da rentabilno poslovanje zavoda v konceptu, ko bi moralo biti skoraj vse zastonj, ni izvedljivo in tako zavod v svojem bistvu ni nikoli posloval samostojno pozitivno, saj ga že leta in leta rešujejo z zajetnimi sredstvi iz občinskega proračuna. Za preteklo leto 2010 mu je bilo iz občinskega proračuna namenjeno za javne dogodke 250.000 evrov, ob tem pa še 80 % sredstev za kritje stroškov plač. Tako se tudi vsako leto znova vname razprava na občinskem svetu z različnimi predlogi, celo takimi, da bi bilo Avditorij najbolje prodati. „Nisem za takšno inačico, saj je mogoče najti tudi drugačne rešitve", meni Česnik. Omenja dobre odnose in sodelovanje z občinsko upravo, hotelirji, Turistično informativnim centrom, napovedal pa je vrsto novih dogodkov, s katerimi naj bi pritegnili v Avditorij še večje število obiskovalcev. V Avditoriju naj bi ustanovili tudi Big band. Zgodovinske napake Avditorij so leta 1972 ugnezdili za takratne čase v nekakšen napol skrit kraj brez primerne prostorske ureditve in dostopa do tega kulturnega, kongresnega in promocijskega centra. Niso odstranili „moteče“ stavbe, nekdanjega hotela Istra, Avditorij nima svojih večjih površin za parkiranje, zato nastane ob večjih prireditvah pravi prometni kaos, k jezi obiskovalcev pa pripomorejo tudi zelo „vestni" redarji“, ki očitno brez kančka tolerance zataknejo za vetrobranska stekla zajetne globe, sedaj celo po 200 evrov, kar se je zgodilo tudi v času nastopa Dalmatinskih klap, ko si je prireditev ogledalo okoli 2000 obiskovalcev. Avditorij nima obljubljene podzemne garaže, nima markantnega vhoda, ki si ga zasluži takšen kulturni center. Z nadkritjem Amfiteatra v bistvu niso rešili pomembnega vprašanja neuporabnosti, ko dežuje, brije burja ali ko je mrzlo. Avditorij nastopa na tržišču tudi pod nazivom kot kongresni center, ki pa je kot tak neizkoriščen, saj so hotelirji, namesto da bi za to promovirali Avditorij, postavili svoje kongresne centre! Letos kot kaže pozitivno Direktor Marko Česnik je povedal, da so v bilanci uspeha na koncu leta 2010 izkazali okoli 100 tisoč evrov akumulirane izgube iz preteklih let, ki pa jo želijo pokriti v štirih letih, do leta 2015. Podatki o poslovanju v prvem polletju 2011 izkazujejo pozitivno stanje v znesku 30 tisoč evrov. Do konca leta 2011 naj bi skupaj z dotacijami iz občinskega proračuna izkazali okoli milijon evrov jDrihodkov. Če bodo ustvarili presežek 30.000 evrov, kot kažejo polletni rezultati, bodo pač lahko za toliko zmanjšali akumulirano izgubo. Izguba iz preteklosti pa ni ednini problem finančnega poslovanja Avditorija. Družba PORT - OP d.o.o., ki ima v stavbi piranskega Gledališča Tartini (s katerim upravlja Avditorij) v najemu prostore - Teater Cafe*, jim je dolžna že 14 mesečnih obrokov po 3.350 evrov + DDV, kar znaša skupaj okoli 50 tisoč evrov! Najemnik Mladen Škerbec je medtem svoje dolgove do Avditorija že poplačal. Zoper družbo PORT - OP d.o.o. je zahtevana izvršba, v primeru nezmožnosti plačila dolga pa naj bi sledila prekinitev najemne pogodbe in kot skrajni ukrep izpraznitev lokala ter iskanje novega najemnika. Dejstvo namreč je, da bodo v Avditoriju v primeru neizterjane najemnine ob precejšen načrtovani prihodek, knjižiti pa bo treba tudi sporne terjatve. Družba iz Pirana se izgovarja, da ima njihova kavama izpad prihodka zaradi prenove ribiškega pristanišča in naj bi zato zahtevala od Občine Piran odškodnino. FK Anton Poropat Častni predsednik PGD Piran Anton Poropat, starosta piranskih gasilcev, slavi 90. obletnico rojstva in 42-letnico delovanja v gasilski organizaciji. Je gasilski veteran, po činu nižji gasilski častnik 2. stopnje, nosilec več priznanj Gasilskih zvez Koper, Grosuplje in Ivančna Gorica. Poleg tega je nosilec več priznanj - odlikovanj Gasilske zveze Slovenije. Je tudi častni član Prostovoljnega gasilskega društva Višnja Gora, da niti ne omenjamo vseh pisnih pohval, diplom in zahval, ki jih je prejel v času svojega delovanja v gasilstvu. Član PGD Piran je postal pred 42. leti, leta 1969. Na začetku je bil voznik gasilskega vozila ter po potrebi in v mejah možnosti tudi serviser, saj je poklicni voznik in avtomehanik, pozneje pa je opravil tudi izpit za gasilskega strojnika. Izredno se je angažiral v delu in življenju gasilstva nasploh. Lahko zapišemo, da je skoraj pol življenja posvetil gasilstvu in njegovemu razvoju. Njegova zagnanost je bila pohvale vredna in piranski gasilci so ga izvolili za predsednika. To funkcijo je opravljal veliko let in ob slovesu, ko je prestopil h gasilskim veteranom, je v znak priznanja prejel naziv: Častni predsednik PGD Piran. Gasilci Pirana in Višnje Gore ter Gasilska zveza Ivančna Gorica čestitajo slavljencu in se poslavljajo s tradicionalnim gasilskim pozdravom : „Na pomoč"! Ivan Vlahovič, Lucija Deseta obletnica Unikata Likovna pedagoginja Suzana Bertok je pred desetimi leti odprla specializirano trgovino Unikat a rt & hobby. Praznovanje desete obletnice delovanja trgovine bodo zaključili 28. septembra 2011, ko bodo ob 18.00 uri v pasaži TPC pripravili razstavo ljubiteljskih slikarjev iz društva Faros in izpeljali žrebanje bogatih nagrad. Vabljeni k ogledu. Trgovina v lucijskem TPC-ju je prava zakladnica za majhne in velike ustvarjalce, kotiček kamor se zatečejo ljubitelji po nasvet ali navdih in kjer umetniki kupujejo svoje barve, platna, čopiče, glino,... Unikat ponuja bogato izbiro umetniških slik, široko paleto uporabnih in dekorativnih izdelkov slovenske domače in umetne obrti in končno ponujajo nekaj dobrega tudi za sladokusce. Čokoladne slike, čokoladne voščilnice, čokoladni šopki in tablice iz Rajske ptice so prave mojstrovine okusov. Da ne bi zmanjkalo idej in ustvarjalnih izzivov v Unikatu že od samega začetka svojega obstoja redno skrbijo za organizacijo brezplačnih predstavitev, umetniških tečajev in kreativnih delavnic. Pred dvema letoma so svoj atelje preselili v Bertoke pri Kopru, kjer potekajo tečaji slikanja, keramike, mozaika in nakita za vse starosti in stopnje znanja. Večkrat so sodelovali kot sponzorji na Ex tempom v Piranu in v Sečovljah. V sodelovanju z društvom Faros so štiri krat organizirali razstave ob zaključku šolskega leta in ob dnevu vseživljenjskega izobraževanja. Martina Gamboz očitno ni kriva? Malce razburkano stanje v Pomorskem muzeju Sergej Mašera so kar dolgo pogrevali nekateri zaposleni, direktorico muzeja Martino Gamboz pa sta tako rekoč že vnaprej javno linčala dva znana primorska medija. Sedaj je že jasno, da revizija ni našla napak, ki bi lahko bile pravna podlaga za odstavitev direktorice. Posebna revizija o poslovanju in porabi namenskih sredstev, ki sta jo v Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran pri dmžbi KPMG pred časom naročila Občina Piran (ustanoviteljica muzeja) in Ministrstvo za kulturo (ko je še bila ministrica Majda Širca), ni ugotovila pomembnih odstopanj in nenamenske porabe sredstev v letih 2010 in 2011, razen pri porabi sredstev za obnovo objekta na parceli štev. 765, v katerem se o namenskosti in skladnosti dinamike porabe sredstev, kot so zapisali, niso mogli v celoti prepričati. Pomorski muzej je letošnjo pomlad za dva projekta prejel 1,2 milijona evrov financiranih s pomočjo nepovratnih evropskih sredstev in vse kaže, da tu ni šlo za nobeno oškodovanje, nasprotno, sredstva naj bi prejeli izključno po njeni zaslugi. Zanimiva je ugotovitev Borisa Šuligoja v Delu, da je “gradnja hišice v solinah na parceli štev. 765 bila vredna 40.000 evrov, za dve reviziji pa so doslej porabili 15.000 evrov”! Stroške sta poravnala Ministrstvo in Občina vsaka polovico. Vsi, ki so zadevo tudi javno spodbujali, pa bi sedaj radi ostali anonimni. Zaplet v zvezi s prenovo solinarskih hišic je bil povezan tudi s slabo urejenim sistemom financiranja solinarskega muzeja, za kar pa ne more nositi odgovornosti direktorica, pač pa prej ustanovitelj. Ena hišica je urejena in ima uporabno dovoljenje. V njej bo muzejska zbirka trgovanju s soljo. Revizija se očitno ni spuščala v pred časom domnevno slabe odnose v kolektivu, tudi ne, če nemara nekdo ne cilja na direktoričino mesto. Kot je znano je bila Martina Gamboz imenovana za direktorico muzeja v prejšnji piranski politični garnituri. Informacija bo sedaj verjetno romala tudi na piranski občinski svet. Financiranje zavoda in namenskost porabe javnih sredstev Zavod deluje brez rednega financiranja javne službe v okviru Muzeja solinarstva in brez Upravljavske pogodbe za Muzej solinarstva. Pomorski muzej Piran je brez Upravljavske pogodbe za Muzej solinarstva že od leta 1991, ko je Vlada RS z Odlokom določila upravljavske dolžnosti Pomorskega muzeja. Lastnik sredstev je dolžan pisno urediti razmerje z organizacijo, kateri j e dodelil sredstva v upravljanje, ter vsako leto dogovoriti sistem financiranja, kakor tudi pravice in obveznosti izvajalca javne službe oziroma upravljavca sredstev. Na podlagi podrobnega pregleda dokumentacije, ki se nanaša na stroške poslovanja zavoda in izvedena vlaganja v sanacijo in obnovo objektov ter ogleda nekaterih objektov Muzeja solinarstva niso bila ugotovljena pomembna odstopanja, ki bi pomenila nenamensko porabo sredstev, prejetih za leti 2010 in 2011, razen v primeru porabe sredstev, namenjenih za izvedbo obnove objekta na parceli št. 765, v katerem se o namenskosti in skladnosti dinamike porabe sredstev nismo mogli v celoti prepričati. Del teh sredstev je bil porabljen pri izvedbi 2. faze obnove objekta na parceli št. 779 v letu 2011. Postopki javnega naročanja Zavod je gradbena dela za namen obnove dveh solinarskih hiš oddal v dveh ločenih postopkih naročil male vrednosti. Mnenje revizorjev je, da bi Zavod lahko javna naročila za obnovitvena dela združil v eno, v katero bi lahko vključil tudi pripravljalna dela in izvedel postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi tako, da bi javno naročilo razdelil na več sklopov, saj bi takšen pristop prispeval k večji konkurenčnosti in transparentnosti, verjetno pa tudi h gospodarnosti in uspešnosti javnega naročila. Pri pregledu povabil k oddaji ponudb za izvedbo obnovitvenih del na obeh solinarskih hišah je bilo ugotovljeno, daje bil rok za oddajo ponudb izjemno kratek, in sicer 2 dni. V skladu z ZJN-2 mora naročnik pri določanju rokov za prejem prijav in ponudb upoštevati predvsem zapletenost naročila in čas, potreben za pripravo ponudb, upoštevaje pri tem minimalne roke, določene s tem zakonom. Rok za prejem ponudb mora biti tak, da omogoča gospodarskemu subjektu pripravo popolne ponudbe. Prav tako smo ugotovili, da Zavod ni preverjal finančne in ekonomske sposobnosti ponudnikov. Za odpravo zgoraj navedenih pomanjkljivosti je bilo zavodu priporočeno, da pri ugotavljanju potreb po javnem naročanju v čim večji meri upošteva temeljno načelo zagotavljanja gospodarne in učinkovite porabe sredstev ter uspešnosti pri doseganju ciljev svojega poslovanja, kar pomeni, da je treba predmet javnega naročila določiti z vidika doseganja ugodnejših nabav zaradi vključevanja konkurence med posameznimi dobavitelji, pri določanju rokov za prejem ponudb upoštevati predvsem zapletenost naročila in čas, potreben za pripravo ponudb ter pri oblikovanju predmeta javnega naročila oblikovati celovito naročilo, znotraj pa oblikovati sklope, ki se lahko oddajo ločeno, če je to bolj gospodarno oziroma, če je na ta način javno naročilo bolj dostopno ponudnikom. Martina Gamboz FOTO: FK-Primorski utrip. FK Velike razlike med optimističnim pričakovanjem ob izvolitvi in dejanskimi rezultati. Raziskava javnega mnenja o delovanju piranske občinske oblasti, ki smo jo opravili v Primorskem utripu na podlagi anketnega vprašalnika (N=200) v času od 1. do 10. septembra 2011, je prvič pokazala stanje v piranski občini, ki jo vodi župan Peter Bossman. Pridobljena in analizirana ocena meji na rahlo razočaranje volivcev, ki so poleg zaokrožitve določenih vprašanj pripisovali svoje pripombe. Opazne so velike razlike med obetavnim upanjem na začetku ob izvolitvi in dejanskimi rezultati. Anketiranci so odgovarjali na sedem ključnih vprašanj, katerih odgovore objavljamo v tej številki. Lokalne volitve v Občinski svet Občine Piran so bile 10. oktobra 2010. Socialni demokrati so osvojili največ (6) svetniških mest. Trije med njimi (Meira Hot, Peter Bossman in Monika Romanello Rebolj so zaposleni na občini, službo pa so dobili tudi nekateri, ki so v času volilne kampanje aktivno sodelovali pri promociji novega župana, kot na primer Slavica Tucakov (odgovorna za informiranje), Ljubiša Mihajlovič, Dimitrij Šamšal in nekateri drugi. Poklicni podžupan je postal Gašpar Gašpar Mišič, ki se je pred volitvami močno sprl s takratnim aktualnim županom Tomažem Gantarjem. Županske volitve (prvi krog) so bile 10. oktobra 2010. Za župansko mesto seje potegovalo kar 9 kandidatk in kandidatov; Peter Bossman, Tomaž Gantar, Gašpar Gašpar Mišič, Franko Fičur, Marijan Tončič, Boštjan Vranješ, Stanislava Premru Lovšin, dr. Stojan Petelin in mag. Dragica Blatnik. V drugi krog, 24. oktobra 2010, sta se prebila Peter Bossman in Tomaž Gantar. S 189 glasovi razlike (3433:3244) je zmagal Peter Bossman, ki je takoj za tem postal prava medijska zvezda. Obljube zapisane v volilnem programu SD v času volilne kampanje jeseni 2010: - Širitev piranskega pristanišča - Ureditev Jernejevega kanala - Nova turistična zgodba: Razvoj športnega turizma, lucijski rekreativni in botanični park z otroškim adrenalinskim parkom, Padna turistična vas, Tranzitni avtodom parking. - Socialno podjetništvo: Ljudska kuhinja, hišni mojster za manjša popravila, blagovna znamka Proizvod Pirana in inkubator za predelavo hrane. - Promet in parkiranje: Logistika za mestno jedro Pirana, še ena garažna hiša v Piranu za sprostitev Fomač, modemi javni promet, parkiranje v Luciji. - Uporabna in prijazna javna uprava: Agencija za pomoč podjetjem in občanom pri pridobivanju nepovratnih sredstev, kariemi center in center za poslovno svetovanje, kartica Pirana, dislocirane enote občinske uprave za večjo dostopnost javnih storitev... Lista SD je na podlagi teh obljub in pa za množice prepričljivo volilno kampanjo, z atraktivnim kandidatom za župana, volitve tudi dobila. Anketni vprašalnik September 2011/ PI-N=200/ 1.) Spremljate delo občinskih organov? a. ) Da b. ) Ne c. ) Občasno Spremljate delo občinskih organov? ■ Da □ Ne 35% 2.) Ste zadovoljni z delom občinskega svetnika/svetnice iz vašega volilnega okoliša? a. ) Da b. ) Ne c. ) Občasno Ste zadovoljniz delom občinskega svetnika/svetnice iz vašega volilnega okoliša? Da Občasno 45% 14% 5.) Kaj vas v Piranu najbolj moti? a. ) Dostava v mesto b. ) Prometni režim in cena parkirnina c. ) Gneča v mestu d. ) Nezadovoljiva trgovska ponudba e. ) Neurejeno ribiško pristanišče f. ) Drugo:----------------------- Kaj vas v Piranu najbolj moti? Neurejeno ribiško Dostava v mesto pristanišče 12% Nezadovoljiva trgovska Gnečavmestu ponudba 10®/ Prometni režim in cena parkirnina 38% Anketiranci so k že naštetim vprašanjem pripisovali svoje pripombe in ugotovitve kot naprimer omenjali so: zasvojence s prepovedaanimi substancami, onesnaženje ulic s pasjimi iztrebki, pijančevanjem v mestu, niso zadovoljni s plažo, nekaj jih je omenilo tudi, da je življenje v Piranu slabše kot prej ter da ni poskrbljeno za občane, pa tudi, da naj bi imeli "ljubljančani" prednost. Nekaj jih omenja tudi nezadovoljstvo v Zupančičevi ulici, vendar niso navedli vzroka. 6.) Ali poznate kakšen projekt, ki ga je v predvolilni kampanji obljubljala SD z županskim kandidatom? a. ) Da, poznam (5,1%) b. ) Ne, ne poznam (94,9 %) Kar 94,9% vprašanih je odgovorilo, da ne pozna nobenega projekta in le 5,1 % je odgovorilo, da projekte pozna. 3.) Napišite imena pomembnejših občinskih funkcionarjev g tem vprašanju so anketiranci pripisovali različne svoje pripombe, Pirana - župan, podžupani/podžupanja, direktor občinske /