Izhaja: 10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. & ■ 3 Vsakemu svoje! — Slovenci! Ne udajmo se! V e 1 j a : za celo leto s prilogo »Domači Prijatelj« 2 goldinarja. — Priloga izhaja 10. in 30. dan v mesecu. Denar naj se pošilja pod napisom : Uprav n išlvu „Mira“ v Celovca, Vetrinjsko obmestje št. 26. & Leto XVII. V Celovcu, 20. junija 1898. Štev. 17. Zažgimo kresove! Zažgimo kresove, naj svitlo gore, Naj ogenj praskeče, Naj iskre žareče Visoko do nebnega svoda leté! Zabliska se iskra in dvigne se v zrak, Pa komaj zasveti, Že neha goreti, Izgine kot da jo pogoltnil je mrak. In les, ki gori in vročino puhti, Da blizu ni moči, Ugasne ponoči, Pepel bo in oglje, ko dan zazori. Drugačen naj naše ljubezni bo žar! Naj daleč odseva, Naj srca ogreva! Netimo ga, da ne ugasne nikddr! Pristopite bratje, sklenimo roke, Pošljimo tja gori, Kjer rajski so dvori, Molitev, ki nam jo nareka srce : Solunska brata, Nebeška svata Bogà za naš prosita rod! Nad njim naj čuje, Naj ga varuje Nezgod, ki mu prete povsod. Združujmo se bratje, branitelji mej ! Da najde jedine Nas v bran domovine Sovražnik slovenskega ljudstva vselej ! Zažgimo kresove, naj svitlo goré, Naj tujec jih gleda, Naj znà, da zaveda Slovenec na tleh se koroške zemlje! Bogdan. Občinska volitev v S v etui vasi — podoba koroških razmer. (Izvirno poročilo.) Mnogo zanimanja je vzbudila občinska volitev v Svetnivasi, kjer gospoduje general „Kmetskega List“-a, ne le po Rožu, marveč po vsem Koroškem. Že v zadnji številki „Mir“-ovi je bilo kratko poročilo o izidu volitve z imeni izvoljenih mož. Naša katoliška slovenska stranka je zmagala v 3. in 2. razredu ; v 1. razredu so s pomočjo častnih občanov Kiršnerja, Hirša in Čudna zmagali nemškutarji. Znani „sodawasserfabrikant“, rezervni častnik itd., je v 1. razredu prišel v odbor le po milosti dveh drugih kandidatov, ktera sta imela ž njim enako število glasov, pa nista pustila srečkati, kakor postava zahteva in kakor bi bil moral torej zahtevati navzoči g. baron Mac Nevin, temveč sta prostovoljno odstopila. Ta volitev ima čudno zgodovino in kaže skoz in skoz grdo nemškutarsko nasilstvo. Prejšnji odbor je bil v nemškutarskih rokah; temu primerne so bile tudi priprave za volitev. Volitev bi se imela vršiti že meseca s u š c a, a zavlekli so jo do junija, torej za cele 3 mesece; vzrok mi ni znan, pa bržkone je bil ta, da je Tobeiz, znani fužinski vodja na Bistrici, bil v tem času zavoljo bolehnosti na Tirolskem ter je prišel še le meseca maja nazaj. Brez njega bi ne bilo pritiska na fužinske delavce in bi nemškutarji še manj glasov imeli, kakor so jih po silnem pritisku od strani fužinskega vodje dobili. Meseca aprila so postavili imenik volilcev na ogled; tega pa niso razglasili kakor po navadi, z naznanilom pred cerkvijo, temveč so ga samo tiho nabili, ne da bi komu povedali, na občinsko tablo pri Košiču in še to v nemškem jeziku, da bi mi Slovenci ja gotovo ne zvedeli, kdaj bode čas za reklamacijo. Še le, ko so pretekli štiri dnevi, so dali pred cerkvijo oznaniti, da so občinske volitve razpisane in imeniki razloženi na 'V, ogled, pa samo še za štiri dni. Imeli so tudi vzrok tako ravnati; imenik je bil namreč sestavljen, da se Bogu usmili. Veliko naših volilcev so kratko-malo izpustili, nasproti pa vpostavili veliko svojih, ki nimajo volilne pravice. Tudi so krstna imena naših nalašč predrugačili, da bi jim tako vzeli volilno pravico. Prvo našo reklamacijo so zavrgli, ker je bila spisana v „St. Johann41, č^š, .Mjk-ne vasi „St. Johanu44, temveč le »Gfe^grB^jgtS&uvžiti smo se morali zaradi tega na c. Kržra^ao glavarstvo, in na to smo dobili še le odlok reklamacijske komisije ; ali zopet kakšen odlok ! Vložili smo novo pritožbo zoper ta odlok in c. kr. okrajno glavarstvo je naši pritožbi moralo zopet ugoditi. Izbrisanih je bilo več liberalnih n e-volilcev, nasproti pa so bili vpisani naši volilci; izbrisani so bili tudi vsi sovaruhi (Mitvormund), katere so imeli nalašč vpisane kot varuhe (Vormund). Upali smo, da pri teh volitvah od strani fužinskih uradnikov ne bo nobenega pritiska na vo-lilce, tembolj ker je posestnik fužin g. baron Hell-dorf naši deputaciji nasproti izrekel, da je vsak delavec zunaj delavnice popolnoma prost in dela kakor hoče; v politične reči se on sploh ne vtika. Komaj pa je prišel vodja Tobeiz nazaj, se je začel stari pritisek na delavce. Ta pritisek je napravil, da so dobili nekaj več glasov od fužinskih delavcev. Da je Krasnik agitiral, kolikor se je dalo, mi ni treba praviti. Še celo iz tujih občin je dobil pomočnike, kakor iz Podgore in Košentavre. Prišel je dan volitve. Nasprotniki so že zjutraj poslali po nekatere volilce, katere so mislili pridobiti ; celo na težavne Št. Janške rute je šel voz po moža, kateri ne more hoditi, ali zastonj : pripeljal je le Krasniku itak zveste pristaše. Na Bistrico so poslali še med volitvijo z vozom po nekega delavca, da bi ž njimi volil. Pa smola! Potoma je padlo kolo iz voza ; sosedni kovač, iskren narodnjak, pa njim ni dal na noben način niti žeblja, da bi pritrdili kolo. Tako so prišli prepozno ; nazaj jo je delavec moral mahati peš, ker mu niso več voza privoščili. To res ni uljudno! Volitev sama se je vršila prav mirno, posebno Slovenci so se izvrstno obnašali. Kot komisar je prišel c. kr. okrajni glavar g. baron Mac Nevin sam, ki nam pa ni kazal prijaznega lica, kakor se bo v sledečem videlo. Komisija je bila sevé nem-škutarska, le g. M. Štiha so tudi poklicali v njo. Naši volilci so volili kakor en mož štiri odbornike, kateri so bili tudi izvoljeni. V. 3. razredu so nam zavrgli 5 glasov, in sicer enega naših volilcev niso pustili voliti, ker se je njegovo krstno ime drugače zapisalo; pooblastil od „varuhinj“ (Vormiinderin) niso pripustili, češ, da morajo biti podpisana tudi od sovaruha, čeravno je že najvišje upravno sodišče za Dalmacijo, ki ima z našo popolnoma enako postavo, razsodilo, da zadostuje pooblastilo, ki je od varuhinje ali matere maloletnih posestnikov same podpisano. Ko se je g. okrajni glavar opozoril na to, odrezal se je, da ga take razsodbe nič ne brigajo ! Lepo to, kaj ne? Nadalje niso pustili voliti posestnika, ker ni imel pri sebi sodnijskega odloka, da je za polnoletnega spoznan. C. kr. okrajni glavar tudi ni pustil voliti župnika v Kaplji za farovž v Št. Janžu, katerega mora oskrbovati; a kako je svojo misel utemeljeval! Rekel je, da bo morebiti pomanjkanje duhovnikov še večje in bi lahko celo dolino le en duhovnik oskrboval; potem bi en duhovnik v vsaki občini posebej imel pravico voliti za farovž v ondotni občini. Tega pa menda ni pomislil, da oskrbnik Hum-berške grajščine voli v več občinah v Rožni dolini in je tudi v Svetnivasi volil. Sploh pa to okrajnega glavarja prav nič nima brigati, v kolikih občinah kdo voli. Grč se le za to, ali ima tam volilno pravico, in to ima v tem slučaju gotovo ! Zmago smo obhajali prav mirno ; noben izzivajoč klic od naše strani, nobena beseda se ni slišala; a veselje med našinci je bilo nepopisljivo. Nasproti pa sta se oba Krasnika prav grdo obnašala ; napadla sta g. župnika, češ, da nima pravice voliti, kakor je menda sam rekel, ker ne plačuje občinskih doklad; na to sevé je pozabil, da je ravno reklamacijska komisija tako spoznala in še le na župnikovo pritožbo mu je c. kr. okrajno glavarstvo volilno pravico za farovž v Kaplji pripoznalo. Stari g. Krasnik je gosp. župniku tudi predbacival reči, katere pa g. župnika nikakor ne brigajo, kakor na primer račun zastran občinskega pokopališča v Kaplji: no, se pač vidi, da je g. Krasnik že pozabljiv postal! Nasprotniki so imeli že pripravljene topiče, da bi naznanili svojo zmago, katero so v svoji prevzetnosti gotovo pričakovali, in „ožank“, da bi pokadili za nami, ko propademo. No, po izidu volitve so na oboje — pozabili! Kako so v Svetnivasi na volilce pritiskali, kaže nam sledeče : Neka mala posestnica je dala naši stranki pooblastilo; ali ker so jo nasprotniki preveč nadlegovali, je podpisala pooblastilo še le na dan volitve tudi nasprotnikom. Ko je izvedela, da so nasprotniki na njeno pooblastilo volili in da naše pooblastilo ni obveljalo, je prišla pred komisijo ter zahtevala, naj voli za njo Slovenec in ne nemškutar. Na vprašanje: ali je ona sama naredila križ na pooblastilo za liberalca, je odgovorila, „da so jo k temu gospod (Krasnik)prisilili, ker jej niso dali pokoja44. Na to je c. kr. okrajni glavar odločil, naj se njen glas izbriše in nobeni stranki ne všteje. Jožef Krasnik je imel še drznost, temu ugovarjati in rekel, da bode zoper to vložil pritožbo, ali c. kr. okrajni glavar mu je zapretil rekoč, naj bode s to naredbo zadovoljen, drugače bi se vtegnilo kaj hujšega pripetiti!*) Posledice te volitve in naše zmage pa so bile za nekatere neprijetne. Tesarski mojster H. je volil z nami; drugi dan je bil v fužinah na Bistrici k računu poklican in moral iti drugam delat; pivo-varnar Oblasser, kateri Slovencem pivo prav rad prodaja, je takoj odslovil tesarja, kateri je volil z nami. Na Bistrici so v fužinah odpovedali delo mladeničem, katerih očetje so volili z nami ali pa se volitve niso udeležili. Tako se vršijo pri nas „proste“ volitve. No, o tem se nikakor še ni iz-pregovorila zadnja beseda. Občudovati pa moramo naše vrle stanovitne volilce, ki se tudi takemu pritisku ne vdajo, ki so kakor en mož glasovali za našo stranko ! Slava jim in posnemajte jih drugod ! Državni zbor. (Izvirno poročilo iz Dunaja.) XXII. seja. Znižanje prijemščine. Odprava državnili mitnic. Dné 2. junija je denarni minister dr. Kajzl zbornico iznenadil z načrtom dveh postav, katere so državni poslanci, posebno pa zastopniki kmetijskega stanu pozdravljali in odobravali s splošnim veseljem. Sedanja prijemščina ali pristojbina od zapuščin ali izročitev je zelò težko breme za vsakega posestnika; najhujše teži tak davek male, zadolžene posestnike-začetnike. L. 1896. je znašala prijemščina od posestev, katera so bila izročena med živimi, okroglih 15 milijonov goldinarjev, od zapuščin pa okroglih 3 milijonov; skupno je torej prejela državna blagajnica iz tega davka blizu 18 milijonov goldinarjev na leto. Po novej postavi namerava vlada prijemščino znižati le za tristo tisoč goldinarjev, toda davek se bode bolj pravično in primernejše razdelil na močnejša ramena, t. j. na premožnejše posestnike. Tako bodo prijemščine ali pristojbine oproščene vse izročitve nepremičnega blaga med stariši, otroci in zakonskimi, če je posestvo ali izročeno blago manj vredno kakor 2500 goldinarjev; enako se prijemščina od kmečkih posestev, ki so nad 2500 do 5 tisoč goldinarjev vredna, zniža od lV20/0 na V20/o) L j. za celi odstotek. Druga postava, katere načrt je vlada zbornici predložila, meri na to, da naj bi se odpravila s 1. januarjem 1. 1900. mitnina na državnih cestah in mostovih. Vsak trezen človek mora pripoznati, da so omenjeni vladni predlogi ljudskim željam in zahtevam prijazni. Ne samo konservativni, ampak *) Opozarjamo na ta lepi žslučaj“ gosp. državnega pravdnika ! Zalite vaj te po vseli agosti Inali tudi liberalni nemški poslanci so tirjali leto za letom od vlade enake olajšave za kmečki stan. Sedaj je vlada volje, jim vstreči, a kaj vidimo? Eavno isti liberalci, ki se pred svojimi volilci pri-dušujejo, kako da gorijo in skrbijo za blagor in srečo kmečkega ljudstva, kljubujejo tudi sedaj proti svojim lastnim zahtevam; pod ničevo pretvezo, da je njih nemštvo v nevarnosti, tratijo z otročjo nagajivostjo dragi čas in zabranjujejo, da vladni predlogi, katere so sami zahtevali, ne pridejo v razgovor in v veljavo. S takim postopanjem obsojajo se nemški kričači sami sebe ter pričajo pred celim svetom, da jim je skrb za ljudski in državni blagor deveta briga. Pri razpravi o jezikovnih, predlogih je v tej seji prvi govoril nemško-češki posl. 616 c k-n e r ; komaj 10 poslancev je poslušalo njegove čenčanje. Med drugimi neslanostimi je vlado dolžil, da je naknadni kredit 30 milijonov davkoplačevalcem ukradla iz žepa in potem napadal finančnega ministra dr. Kaizla. Mladočeh Breznovsky mu zakliče: »Počakajte, da postanete minister." Glockner: »Pazite, da vaš rudeči nos ne dobi modre (plave) barve!" Bfeznovsky: »Vi pa pazite, da vaša dolga ušesa ne ostanejo tu v zbornici." Tako je šlo naprej skozi dve uri. Celo njegovi pristaši so med govorom zbežali iz dvorane. Ker se mu je češki poslanec Krumbholz smejal, zavrnil ga je govornik surovo, na kar ga Krumbholz smehljaje tolaži: »Bodite veseli, da sem tfi, da vas vsaj jaz poslušam." Konečno je Glockner trdil, da je pla-vica (pezdec) znamenje nemške zvestobe in da imajo Nemci pravico, nositi to cvetlico (prav za prav je ljulika). Ako Slovanom ni všeč, naj jih ne gledajo, kakor mi Nemci ne gledamo belo rudečih spodnjih kril čeških dekel, ki prihajajo na Dunaj ! Tako nesramno je besedičeval ta zastopnik nemške »kulture" in dolgočasil zbornico. Svojim volilcem pa bode pripovedoval, kako pogumno je branil pravice zatiranega nemštva v zbornici ter grofu Thunu pri jezikovni razpravi povedal resnico! Za njim je govoril dr. Menger o ustavnih razmerah na Angleškem ter pozval vlado, naj sama zbornici predloži jezikovni zakon. Zadnjega govornika dr. Stohra pa nihče ni več poslušal, prebiral je svoje listine edino le hitropiscem. — Koncem seje — ob pol peti uri popoludne — zagrmi siloviti Wolf nad predsednikom in divje kričeč napada vlado, zakaj ni že danes odgovorila na vprašanje, katero je on včeraj stavil glede graških dogodkov in glede imenovanja grofa Gleispacha. Preds. dr. Puchs radovedneža utolaži z odgovorom, da bode Wolfovo željo naznanil grofu Thunu. XXIII. seja dne 3. junija je bila mirna. Poslanec Povše in slovenski tovariši so zbornici izročili predlog, naj vlada priskrbi načrt zakona, po katerem bi se korenito zabranila svinjska kuga, ki v južnih deželah kmetom napravlja veliko škodo. — Poljski posl. dr. Milevski povdarja, da je vlada zadnje dni predložila nekaj prav važnih in nujnih postav, na primer da se odstrani kolek pri časnikih in koledarjih, da prenehajo državne mitnice in da se znižajo prijemščine itd. Po opravilnem redu imajo pa vladni predlogi prednost pred vsemi drugimi, zato vpraša predsednika, ali ne bi hotel določiti, po katerem načrtu se bo to nakopičeno delo razdelilo in ali bi ne kazalo, za take vladne in nujne predloge prirediti posebne seje, morebiti dve na teden, ali pa večerne seje, da se vsaj prvo branje o teh imenitnih postavah dožene. Predsednik je odgovoril, da se hoče o tem dogovoriti z načelniki raznih klubov. Potem se je nadaljevala dolgočasna jezikovna razprava; vpisanih je še 60 govornikov, danes jih je prišlo 5 do besede. Dunajski demokrat dr. Kronawetter, ki ne pripada nobenej stranki, je razvijal svoje misli o rešitvi jezikovnega in nàrodnostnega vprašanja stvarno in dostojno. Grajal je nemško-liberalno stranko, da je dosedaj vedno le izkoriščala avstrijsko ustavo in državni zbor v svoje sebične namene in da je bila krivična proti nenemškim narodom. Nàrodi se morajo sporazumeti, da ne pride do samovlade (absolutizma). Govornik pozdravlja jezikovni odsek, ki naj bode delaven. — Za narodno spravo je govoril tudi bitko vinski poslanec Žid Tittinger, rekoč, daje nadvlada Nemcev zoper voljo Slovanov nemogoča. Zastopnika Nemcev na Češkem: dr. Schiicker in znani »junak od noža", dr. Pfersche sta napela drugo struno. Prvi je hvalisal naravne predpravice, ki jih uživajo Nemci v Avstriji; skušal je dokazati, da nemški prebivalci plačajo 25 milijonov goldinarjev več davka, kakor vsi drugi avstrijski nàrodi ( ? ? ) — torej jim gre prvenstvo in nadvlada. — Dr. Pfersche se je spravil zopet na grofa Gleispacha. Socijalni demokrat Steiner je v češkem jeziku zagovarjal stališče svojih sodrugov ter obsojeval vse, kar ni v taboru socijalnih prekucuhov. Pred sklepom seje so nemški nàrodovci zopet nekoliko zaropotali. Posl. dr. Gross je zahteval pojasnila, zakaj da odsek, kateremu je izročena obtožba grofa Badeni-ja, ni imel do sedaj nobene seje? Predsednik odseka grof Palfy je odgovoril, da dotični poročevalec dr. Dyk dovrši svoje delo danes ali jutri in potem bode komisija imela sejo. Zadnjo besedo mora seveda vselej imeti Wolf. Vprašal je namreč predsedstvo: »kako je z odgovorom na interpelacijo (vprašanje) glede, »državnega hudodelca« grofa Gleispacha?" Podpredsednik dr. Ferjančič nesramnega kričača ostro graja zaradi tako surovih besed, Wolf kriči: »Znan je kot tak po celem svetu." Dr. Ferjančič: »Na vaše vprašanje bo odgovoril predsednik dr. Fuchs, ker se sklicujete na njega." Občen smeh se razlega po zbornici, celo Wolf se smeje, akoravno jo je dobil po nosu. Dopisi prijateljev. 1^* Slovenci! Zakurite na večer 4. julija v čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu po vseh slovenskih gorah in planinah prav mnogo kresov. Iz Velikovca. (Letni občni zbor) naše posojilnice vršil se je dné 1. rožnika v posojilnični uradnici ob udeležbi najuplivnejših kmetov iz naše okolice. O delovanju je poročal g. tajnik. Posamezne podatke smo navedli že v zadnji številki. Čisti dobiček iznaša 384 gld. 49 kr., kateri se ves priklopi rezervnemu fondu, ki zdaj koncem 7. upravnega leta iznaša lepo sv6to 3860 gld. 93 kr. S tem vspehom smemo zadovoljni biti. Prejšnji odbor se je vnovič izvolil. Sprejela sta se tudi predloga, da se obrestna mera zniža od 1. prosinca leta 1899. tudi za menjice od b1^ na 50/0, in da posojilnica kupi čistilni stroj za žito, kteri naj se brezplačno izposojuje zadružnikom. Bes, hvalevredna sklepa! Iz Velikovca. (O mestnem vodovodu.) Kakor je mnogo bralcem „Mir“-a znano, leži naše mesto na visokem hribu, katerega ob treh straneh obdajajo zelo globoki rovi. Le proti Št. Rupertu je ravno, sicer se pa povsodi le po strmih klancih pride v mesto. Zavoljo tega je naše mesto tudi vedno le iz Št. Bupertske strani dobivalo potrebne pitne vode. Najstarejši mestni vodovod je peljal iz Kočne na Vinogradih po lesenih cevih v mesto. Ker pa vrelci v Kočni niso tako zdatui in stanovitni, zavoljo tega so naši predstariši že v zadnjih dveh stoletjih napravili vodovodov iz Mrzle vode (Kalten-brunn), kjer se nahajajo zelo močni in stanovitni vrelci. Do 1. 1887. imel je ovi vodovod tudi le lesene cevi in vrelci so bili pri Mrzli vodi v zelo zanemarjenem stanu. Ni bilo nobenega zbiralnika (reservoir), ki bi napravil potrebnega pritiska, da bi vodo gnal tudi v višja nadstropja po mestnih hišah, in celo vrelci niso bili pokriti, tako da so žabe in različna mrčesa plavala po vrelski vodi, katero so tedaj mestjani pili. Velike zasluge si je tedaj za naše mesto stekel naš bivši mnogoletni župan g. Cehner, ko je od 1. 1885. do 1887. vredil ves vodovod. Za 2000 gld. kupila se je od posestnikov pri Mrzli vodi vodna pravica, ki obsega vse ozemlje od Troda do Šatenhofa. Leta 1885. napravila se je črez vrelce že davno potrebna zidana utica, da bi se voda onesnaženja ovarovala. Leta 1887. se je kupil od posestnika p. d. Soviča na hribu pod Mrzlo vodo potrebni prostor in napravil se je tam iz najtršega kamna iz Wendlnovega kamnoloma v Spodnjem Dobju z debelo betoniranim tlakom zelo trpežen in obširen zbiralnik, ki zajema 2000 hektolitrov vode. Odstranile so se tudi lesene vodovodne cevi in se nadomestile z železnimi. Kot strokovnjaka sta sodelovala pri tem podjetju gg. profesor Hofer iz Ljubna in pa c. kr. rudarski nadsvetovalec Seeland iz Celovca; zbiralnik pa je zgradil stavbinski mojster g. Urbani iz Wolfsberga. Vse delo se je napravilo na stroške mestjanske zadruge (komune), ki je tako postala tudi lastnica vodovoda, pa si je morala za to potrebnega denarja še le najeti. Celi vodovod je pa še zdaj vedno pasiven, ker se hišnim posestnikom, ki imajo vodo v hiše napeljano, za porabo tiste premalo zaračuni, namreč samo 1/4kr. od hektolitra. Tako ima vodovod na leto samo 250 gld. dohodkov in je mesijanska zadruga primorana poleg 500 gld., ki se morajo na leto v poplačevanje dolžnega kapitala plačevati, še vsako leto 150 gld. doplačevati v pokritje stroškov. Do 1. 1896. se je vodovod izvrstno obnesel; bilo je vedno dosti vode v zbiralniku, tako da je še, kar je bilo čez normalno mero, čez tekla in napajala sosedne travnike. Vsled lanske in letošnje slabe zime, ko je tako malo snega padlo in ker kakih pet mesecev od lanske jeseni semkaj ni prišlo zdatnega deža, so se pa vrelci tako zmanjšali, da je voda v zbiralniku katerokrati samo 1 meter visoko stala in seje morala glavna cev včasi zvečer zapreti, da se je čez noč več vode nabralo. Gorje mestu, ako bi bil v istem času JpUT1' Pristopite sloveiisliemo Ikat.-pol. in kak požar nastal. Da bi se več vode pridobilo, začelo se je v letošnji spomladi dolgotrajno delo pri vrelcih pri Mrzli vodi, ki je trpelo blizu dva meseca in je stalo mesijansko zadrugo nad 1000 gld. Ker so vrelci vsled pomanjkanja snega in deža tako nizko padli, se je moralo tako globoko kopati, da se je prišlo do močnejših' vodnih žil. Vsled tega se je morala tudi cev, ki pelje iz vrelcev v zbiralnik, za eden meter nižje položiti. Ker utica, ki se je 1. 1885. čez vrelce napravila, na južni strani, kjer se voda po cevi v zbiralnik odtaka, nima prave podlage in ne s cementom napravljenega zidovja, se je mnogo vode zgubilo po straneh v zemljo. Da bi se to stransko odtakanje vode za-branilo, napravil se je v polkrogu proti jugu, vzhodu in zapadu globok in močen zid s cementom; tako ničesar vode ne more po strani zbežati, ampak se vsa vrelčna voda vjame in v zbiralnik odteče. Vsled tega dela se je toliko vode pridobilo, da je v vsaki minuti 350 litrov iz vrelcev v zbiralnik priteče, ki je zdaj ves napolnjen in voda še čez teče. Jako veselo je, da je imelo ovo dolgotrajno delo tudi vspeha, ali treba je tudi na prihodnjost misliti. Cev namreč, po kateri teče voda iz vrelcev v zbiralnik, se sme le še pol metra nižje položiti, nižje pa ne več, ker bi padca ne bilo več in bi se voda ne mogla več spraviti iz vrelcev v zbiralnik. Kaj pa potem, ako bi vsled še večje suše vrelci še nižje padli, potem bi bil zbiralnik suh in bi bilo naše mesto brez vode. Zavoljo tega je treba misliti na to, kako bi se še od druge strani moglo vode mestu pridobiti. Najbolj izdaten bi bil še Hoprijanov vrelec nad Mlinskim grabnom ob Yovberski cesti. Ali da bi se voda od tega vrelca skoz Mlinski graben v mesto spravila, bi bilo treba močnega sesalnega stroja; tudi bi se moral namestiti posebni človek kot strojevodja, kar bi pa mnogo stalo. Mislilo se je tudi na Holcarjev vrelec na senčni strani Mrzle vode, ali ta vrelec ni stanoviten ; v vigredi daje sicer 300 litrov v minuti, v poletju pa skoraj celo vsahne. Zdaj se govori tudi o vrelcu na Lilijski gori, katerega napeljava v mesto bi ne stalo dosti, ali žalibože v poletju tudi ni zdaten. Dal Bog le vedno dosti dežja, potem se nam pomanjkanja vode ni treba bati ! Iz Šmihela nad Pliberkom. (Naše pošte in slovenščina.) Gospod urednik! Ali veste, kje je Koper? Prepričan sem — dà ! Blagovolite torej v svojem velecenjenem listu gospode poštne uradnike malo poučiti, v kateri deželi je pošta Koper! Ako bi pa tem gospodom slovanski »Koper" ne hotel v glavi ostati, tako naj bi se vsaj vsakokrat, kedar jim pošiljatev v Koper namenjena pride v roke, potrudili, pokukati v knjigo, v kateri so vse pošte tudi v slovanskih jezikih navedene. Potem bi našli, da se imenuje »Koper" po laško „Capodistria", kajti nemškega imena do danes še nima in ga vkljub Schonererijancev in Wolfov tudi tako kmalu ne bode dobil. A zakaj pišem to? Ker se nam je vrnilo pismo z natančnim naslovom »J. J. v Kopru" z dostavkom »retour! Postami???" Pismo je romalo od tfi v Črno, in morebiti še kam drugam, samo kamor je bilo namenjeno, ni našlo poti. Iz tega se zopet vidi, koliko pravic ima naš jezik pri c. kr. poštah na slovenskih tleh. Od našega denarja se redijo, a jezik naš zametujejo! Morebiti poreče kdo, da je to »malenkost". Nikakor ne! Če nam že teh »malenkostij" ne privoščijo, koliko manj nam bodo dali, kar nam gré, v važnejših zadevah! Slovenske rodoljube pa zopet in zopet rotimo : pišite slovenske naslove, a vsak nered naznanite in kjer treba, se pritožite na pristojnem mestu! Zahtevati moramo svoje pravice odločno ter vstrajno in tako jih bodemo tudi dosegli! Ravno tako poživljamo slovenske rodoljube, naj povsod zahtevajo in rabijo le slovenske poštne tiskovine ! Iz pliberške okolice. (Mi in nasprotniki. — Učitelji.) Gospod urednik! Ali mi ne morete povedati, kako se kaj godi onima dvema gospodoma, o katerih ste poročali, da sta bila zasačena, ko sta med kmete delila na pošten slovenski shod? Morda sta že pod ključem in tam pri »ričetu" in vodi premišljujeta, da sta doma v deželi, kjer najbolj cveti »prostost" in kjer je vse dovoljeno, kar je namreč zoper vero in zoper Slovence*) V Železni Kaplji so imeli neki pritepeni socijalni demokratje shod, pri katerem so oznanjevali svoj rudeči evangelij in tudi delili med ljudstvo male knjižice, v katerih se robato napada vera in duhovniki. Tudi od drugih krajev berem, da se je delil spis, v katerem se ljudje naravnost zapeljujejo, naj odstopijo od svoje katoliške vere in pristopijo lutrovski. Nisem pa bral nikjer, da bi dotične oblasti posegle vmes. Tudi naš (?) »Kmetski List" p. d. »Svinjered" se zna skriti očem postave. Da se je kupoma delil udeležencem »baueru-bundarskega" shoda v Sinči vasi, o tem še govorim ne. Danes hočem le drugi slučaj zabeležiti. »Mir" je že iz začetka zadel pravo, ko je rodo- *) Kaše sicer še ne pihata, a obljubljena jima je, kakor tudi tretjemu gospodu, katerega so zaslišavali zavoljo istega »zločina". ggo®p. društvu.! '"Ullfjl ljube opominjal, naj posebno pazijo na učitelje, ali morda ne bodo oni vsiljevali ljudem novega zapeljivca v ovčji koži. Da se ga učitelji poslužujejo za napade na duhovnike, je pokazal slučaj v Spodnjem Dravbergu. V Vogerčah se je pa delil otrokom, da so ga nesli domu. Vprašamo, ali so učitelji zato, da bi te liberalno-socijaldemo-kratične smeti spravljali med ljudstvo? Ali ne poznate dotičnih postav? Ali so res tako zaslepljeni, da bode ljudem pomagano, če bodo zgubili še vero, katera je tako edina njih tolažba v slabih gospodarskih razmerah ? Tako početje se mora res prav peklensko imenovati. Rodoljubi in prijatelji našega dobrega ljudstva naj pazijo tudi drugod in naj spravijo „Svinjered“ tja, kamor kaže njegovo ime! Izpod Pece. (K a j je nam kmetom treba?) Prav ima dopisnik iz pliberškega okraja v zadnji „Mir“-ovi številki, ko toži, kako je nam podjunskim kmetom na škodi prepoved deželne vlade, da se ne smejo iz tujih sosednih krajev uvaževati svinje. Bojim se pa, da bi njegov glas ne bil glas vpijočega v puščavi. Večina nas kmetov čuti to in še drugo, kar nas tlači. Ali da bi si tudi dejansko pomagali, do tega navadno ne pride. Reči se mora, da so pri nas ljudje v primeri z drugimi kraji še pridni, skrbljivi in delavni; vsak krajcar se prav obrne, in izogibajo se naši ljudje z malimi izjemami vseh nepotrebnih veselic in potrat denarja in časa. Pri vsej pridnosti in skrbljivosti pa tudi večina jako skromno živi, in vendar gre tudi pri nas počasno ali vidljivo s kmetijami nazaj. Kdor ima še kaj lesa, si pomaga s tem ; ali kaj bo, če bo tudi tega zmanjkalo? Saj prav lepega tako ne najdeš več po naših gorah. Pa še v drugem oziru bi nam bilo treba pomagati in se bode moralo pomagati, če nočemo priti ob svoja posestva. Ali kje iskati pomoči? Sebičnost je tudi med nami velika ; vsak gleda le na svojo lastno korist, malo je takih, ki bi kaj žrtvovali in darovali ter se trudili, kedar gre za nas vseh obstanek. Mi eden drugemu tožimo, ali do pomoči ne pride. Zakaj ? Ker nismo združeni! ker ne postopamo skupno, kedar gre za nas. Posameznik si navadno ne more pomagati in tako ostane vse pri starem. Ko bi pa bili združeni po zadrugah, bi se lahko skrbelo za potrebni pouk o takih rečeh, katere bi nam še kaj dobička prinesle, n. pr. sadjereja itd. ; in ko bi se kmetje skupno obrnili do poslancev ali vlade, da bi se odpravile škodljive postave, bi bil naš skupni glas tudi prej uslišan. In ker nam pri naših zmedenih državnih razmerah od vlade tako hitro ni pričakovati pomoči, velja pri nas: pomagajmo si sami! Bog daj, da bi se kmalu v tem smislu začelo delovati, in da bi se nam vsaj nekoliko pomagalo. Največ seve nam more pomagati Bog, ako nam dà dobro letino. Primeroma še precej dobre letine v zadnjih letih so nam še edino pripomogle, da nismo v „napredovanju nazaj" še dalje prišli. Tega zaupanja v ljubega Boga smo pa tudi še zanaprej polni in kakor sedaj na polju vse stoji, kaže, da bode letina primeroma dobra. Bog daj ! Iz Ljubljane. (Družbi sv. Cirila in Metoda) so od 1. do 25. majnika poslali: Slavno hranilno in posojilno društvo v Celovcu po č. g. Podgorcu 50 gld. — Slavna posojilnica v Pišecih po g. J. Vršecu 5 gld. — Moška podružnica v Celju 70 gld., in sicer 21 gld. 50 kr. udnine za 1. 1S97., 48 gld. 50 kr. je pa donesek Celjskega „Sokola“ kot prva polovica pokroviteljnine. — Moška podružnica v Ormožu 22 gld., vmes je 4 gld. 47 kr. kot donesek Mohorjanov, nabran od č. g. mestnega župnika V.Venediga.— Šenklavško-frančiškanska podružnica v Ljubljani čisti dohodek od veselice v »Narodnem Domu“ 401 gld. 27'/2 kr. in po gospej dr. Gregoričevi posebej znesek G3 gld. — Po č. g. Jurju Žmavcu, župniku v Remšniku, 5 gld. ; darovali so gg. : Zavadil, J. Smole, J. Žmavc, J. Bizjak, L. Bizjak, M. Stole in Al. Gugl po 50 kr. in drugi 1 gld. 50 kr. — Iz nabiralnika v gostilni pri „Lipi“ v Trebnjem 3 gld. — G. Marica Novak na Trojanah 3 gld. 50 kr. ; darovali so po kroni gg. : Fr. Konšek, Tom. Petrovec, N. Rus, Jos. Cukjati, Jos. Novak, Linka Moželj in Marica Novak mesto venca na krsto c. kr. kadeta Avgusta Zaplotnika. — Podružnica Ziljska dolina-Vrata po č. g. župniku M. Krejčiju 48 gld. 20 kr. — Gg. Iv. Kra"lct V- Ježevnik, M. Hleb in Iv. Kačič v Šoštanji 4 gld. •, ,„raiyijca Smidova na Gašteju pri Kranju iz nabi-ralnika 10 gld., vmes je svota 1 gld. 63 kr., nabrana na Veliko noe v Medvodah v Mali družbi iz Kranja. — Trnovski Mohorjani v Ljubljani po č. g. kapelanu Fr. Ferjančiču 6 gld. — Za »dva goloba" iz Ceranjevc 50 kr. — Gospa Marija Škrinjar v Trstu 2 gld. 50 kr. — Gospa Matilda Sebenikar na Rakeku iz nabiralnika 10 gld. — G. T. Eržen na Vrhniki 10 gld. — Slavno obrtno podporno društvo v Ljubljani 10 gld. — Gosp. Iv. Jebačin, trgovec v Ljubljani, od prodanega prvega vagona »kave sv. Cirila in Metoda", 100 gld. — G. Štefan Podpac z Jesenic in gospa Josipina Podpac, roj. Zoretova, v Kamniku 10 gld. mesto drugih naznanil, da sta bila dné 23. maja v Ljubljani poročena. — Čast in hvala vsem rodoljubkinjam in rodoljubom, podpirajočim plemenite svrhe naše družbe. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Iz Dunaja. (Nekaj iz jubilejske razstave.) Razstave, katero so priredili večinoma avstrijski obrtniki v proslavo 50 letnice cesarjeve, ima marsikaj zanimivega. Da bi opisoval jedno poslopje za drugim, primanjkuje prostora; zato le nekaj zanimivih slik. — Občudovanja vredno je, kaj človek vse izumi, kako se bori za svoj obstanek in svoje blagostanje. Vedno in povsod se čujejo tožbe, kako revno je življenje in vendar se bori človek z vsemi močmi s smrtjo. Marsikdo si želi smrti — a če pride do resnice, skuša vse, — kar le ve in zna, in upa do zadnjega, da si ohrani življenje. In zdravniki se trudijo podaljšati človeku življenje ; skoraj vsako leto prinese vest, da so izumili kak nov aparat, — ali da so zvedeli kako novo lastnost, te ali one tekočine, katero mislijo uspešno porabiti pri zdravilstvu. Malokateremu pa je morda znano na deželi, kako skušajo zdaj ohraniti življenje otrokom, ki so par mesecev prezgodaj zagledali luč sveta. Tudi za take otroke imajo posebne naprave, katere je sem ter tja mogoče videti v Danajski razstavi. Mislite si majhno omarico iz poniklanega bakra in železa postavljeno na stojalo iz varjenega železa. Spredaj so steklenaste duri. Otrok je mehko postlan na železni mreži, prosto viseči na 4 kljukah v sredi te omarice. Zrak prihaja od spodaj skoz eno 8 cm. široko cev. Ta zrak se prej sčisti, tako da diha otrok le najboljši zrak v se. Prej da pride zrak v omaro, mora še mimo ene gobe, ki je vedno napojena s čisto vodo, da zrak ne postane presuh. Tudi toplota prihaja po cevih, v katerih je vroča voda in kateri so vloženi pod otrokom. Seveda mora biti toplota za otroka pripravna — ne prevroča, in to kaže poseben toplomer. Da se voda segreje, je posebna priprava na strani zunaj omarice. Iz stropa pa moli 1 m. dolga cev, skoz katero uhaja slabi zrak. Vsako uro se otroci dojijo; le za to niso še izumili nobene naprave, oskrbovati morajo to krepke in zdrave dojice. Tako se ohrani življenje otrokom, ki bi sicer, v prvih urah ali dneh od slabosti zaspali za vedno. Prve take naprave imeli so v Parizu, in Dunajske so napravljene po Pariškem vzorcu. V Parizu dosegli so izborne uspehe in tudi na Dunaji se ubogi — črvički bi skoraj rekel, v teh napravah prav dobro počutijo. Prihodnjič kaj druzega. r. IPolltiénf pregled. Avstro-Ogerska. Državni zbor je bil dné 18. t. m. zopet preložen. Ta novica je prišla nenadno ter je vzbudila med poslanci, ki so večinoma že došli na Dunaj, veliko iznenadenje. Glede preložitve državnega zbora menijo nekateri, da je čisto naravno in da drugega vlada ni mogla storiti ; drugi pa pravijo, da je s tem pokazala vlada veliko svojo neodločnost. — Mnogo so menda na to vplivali dogodki, ki so se godili dné 12. junija v Brnu. V spomin stoletnice, odkar se je v Hodslavieah na Moravskem rodil „oče češkega nàroda“, veliki učenjak, slavni zgodovinar in probuditelj Čehov, Fran Palacky, so se priredile v Brnu slavnosti, h katerim je tudi „Slov. krščansko-ndrodna zveza“ poslala svoje zastopnike. Med slednjimi bil je tudi naš koroški slovenski poslanec preč. g. Lambert E i n-spieler. Nemški pobalini v Brnu so porabili to priliko za demonstracije in so zbrane Čehe ter druge slovanske odposlance žalili in izzivali na nečuven način. Ko se je peljal v mesto praški župan dr. Podlipny, je druhal po ulicah tulila in žvižgala, prišlo je do pretepov in redarstvo je imelo posla z nemškimi prenapetneži. češki poslanci bi bili primorani v državnem zboru interpelovati v tej zadevi in pričakovati bi bilo še večjih razburjenosti). No, kljubu razdivjanosti nasprotnikov se je vendar slavnost vršila na najsijajnejši način. Vdeležencev bilo je nad 60.000, lepa armada, s katero bodo morali prej ali slej računiti tudi moravski Nemci in poturčenci. Druge države. O vojski med Španci in Ame-rikanci dohajajo le redka in še to prav nezanesljiva poročila. — Položaj v Španiji je vedno bolj neugoden za vladne kroge, posebno pa seveda za one, katerim vest kaj očita, da so vzrok tega ali onega poraza v sedanji vojski. Velika večina nà-roda sicer sedaj še potrpežljivo prenaša vsa bremena in neugodna poročila z bojišča, toda precejšnji del prebivalstva se je pa že naveličal čakati in je jel kazati svojo nezadovoljnost. Posebno delavni so v tem oziru Karlisti, ki splošno trdijo, da je sedaj prišla njih ura, ko bodo strmoglavili dosedanjo dinastijo in don Karlosa postavili na čelo novi republiki. Posebno neugodno pa vpliva na javno mnenje izjava bivšega guvernerja na Fili-pinah, maršala Primo de Rivera, v sobotni seji se-natske zbornice o zadnjih dogodkih na Filipinah. Primo de Rivera naravnost dolži vlado, da je ona kriva vseh neprilik, ki so se v zadnjih dneh pojavile na Filipinah. Opetovano je zahteval od vlade, naj pošlje na Filipine novih vojnih močij, da se pravočasno zatre upor in se Španci morejo pripraviti na vse slučaje. Vlada se ni hotela ozirati na njegove opomine ter ni poslušala njegovih nasvetov, zato pa je prišla v sedanji nevarni položaj. — Na Francoskem je nastala ministerska kriza. M o v I é a r. Na Koroškem. Orgljarska šola sklene svoj pouk v I. oddelku koncem meseca junija, v II. oddelku sredi meseca julija ter začne prihodnje šol- sko leto s 1. oktobrom. Novinci, ki želijo udeležiti se pouka na orgljarski šoli v prihodnjem šolskem letu, naj se oglasijo še pred koncem sedanjega šolskega leta, da se ložje poskrbi za hrano. Kajti orgljarska šola pri svojih sedanjih pičlih dohodkih še ni v stanu, sama vzdržavati svoje učence, pa jim hoče v tem oziru pomagati, kolikor mogoče. Za prvi oddelek ni treba nobenega predpouka, vendar mora učenec imeti vsaj dober posluh ; za drugi oddelek je treba zadostne vaje v igranju na glaso-virju. Naj bi se jih le prav mnogo oglasilo. — (Duhovske zadeve.) Č. g. Jan. Quitt, prefekt v Marijanišču, bil je 18. t. m. v Gradcu promoviran doktorjem modroslovja. — V Wolfsbergu je prestopila Židinja, Regina Schwarz po imenu, iz izraelske vere v katoliško cerkev. Slovesnost bila je jako lepa. Mnogo ljudstva bilo je prihitelo, biti priča tej slovesnosti. — V Celovcu se je prav slovesno vršila tridnevnica na čast presvetemu Jezusovemu Srcu. Bila je 16., 17. in 18. t. m. zvečer ob 7. uri pridiga v stolni cerkvi, in včeraj procesija v Gospo Sveto, kjer je bila dvojna pridiga, slovenska in nemška, ter dvojna pontifikalna sv. maša. Slovensko pridigo je imel č. g. Št. Bayer, župnik v Pokrčah, nemško pa č. g. vodja duhovnega semenišča v Celovcu, P. Avguštin Schnieder, kateri je imel tudi pridige v stolni cerkvi. * V Beljaku so bile zaradi otroških boleznij šole zaključene. — Dné 12. septembra bo v Beljaku imelo cecilijansko društvo krške škofije svoj letni zbor. Slovesna božja služba bo v cerkvi sv. Nikolaja. — Fabrika za tobak obhaja letos 28. in 29. junija na slovesen način spomin svojega 40 letnega obstanka. — Kmetijska družba koroška se udeležuje jubilejske razstave na Dunaju. In kaj pa je izpostavila na ogled, tako se boš radovedno vprašal. Štiri slike svojih zavodov, sedem letnikov svojega časopisa „Mittheilungen“, spomenico povodom svoje stoletnice in knjigo „Die Alpenwirtschaft in Karn-ten“ in eden zvezek načrtov. Ko Korošec pride do tega oddelka v razstavi, se poparjen pomakne naprej. Kajti njegovo domoljubno srce pri tako „sijajni" razstavi domače „slavne“ družbe čuti vse kaj drugega nego ponos in veselje. — Pod brodom blizu Bilčovsa so našli utopljenca. — Morilec, ki je ob binkoštih umoril nekega hlapca v Otočah pod Celovcem, bil je 14. t. m. od porotnega sodišča z olajševalnimi razlogi obsojen na pet mesecev ječe. Na Kranjskem. Okrožnim zdravnikom v Bohinjski Bistrici je imenovan g. dr. Al. Vacek, zdravnik iz Prage. — Urednikom slovenskega državnega zakonika je imenovan g. dr. Fr. Vidic, su-plent na mariborski gimnaziji. — Dosedanji kan-celar škofijske pisarne, častni kanonik Martin Pogačar, je stopil v pokoj; na njegovo mesto pa je imenovan škofijski tajnik Josip Šiška ravnateljem škofijske pisarne in konzistorijalnim svetnikom. — Na povabilo mestnega župana g. Hribarja je pre-svitli knezoškof dr. Jeglič obiskal dné 6. junija dopoludne ljubljansko višjo dekliško šolo. V lepo okrašenih šolskih prostorih so učiteljstvo in gojenke srčno pozdravile visokega gosta. Na Štajerskem. Kakor poročajo listi, hodi po dravski dolini neka oseba v duhovski obleki okoli, katera pravi, da je misijonar iz Afrike in za misijone pobira milodare. Ker je storila že več sleparij, se pred njo svari. — Pesnik gosp. Anton Aškerc je imenovan mestnim arhivarjem v Ljubljani. — Pri Vuzenici je dné 16. junija zjutraj za-volj posipa, ki je nastal po deževji, prišel brzovlak iz tira. K sreči od ljudij nihče ni bil poškodovan. — Delavsko podporno društvo je imelo v nedeljo, 12. junija v Celju v „Nàrodnem domu“ društveni shod, ki se je zelo lepo izvršil. * Revizorjem in tajnikom „Zveze slovenskih posojilnic" imenovalo je načelstvo gospoda Franjo Jo št-a, dosedanjega večletnega knjigovodjo celjske posojilnice. Posojilnice, katere želč kakih pojasnil ali revizije, naj javijo to naravnost „Zvezi slovenskih posojilnic" v Celju, katerej bode sedaj mogoče vsestransko vstrezati vsakojakim željam njenih članic. Vse nove posojilnice pa vabimo, da pristopijo temu, za naš nàrodno-gospo-darski napredek jako važnemu društvu. Na Primorskem. V Ločniku je bila doslej na praznik presv. Rešnjega Telesa slovenska pridiga. A letos se je pregnala še ta edina slovenska pridiga v letu iz Ločniške cerkve. Nov dokaz lahonske nestrpnosti, a pardon, italijanske Ijubez-njivosti, sem hotel reči. — „Gospodarski List" za tržaško okolico je naslov listu, katerega je pričela s 1. junijem t. 1. izdajati kmetijska in vrtnarska družba za Trst in okolico. List se bode pečal s strogo kmetijskimi zadevami. Po drugih deželah. V Pragi se te dni vršijo sijajne slavnosti v spomin stoletnice rojstva največjega Ceha, ki ga je Češka zemlja imela v tem stoletji, Palackega. Tudi „Mir“ in koroški Slovenci so pri tej slavnosti zastopani in sicer po č. g. Jos. Rozmanu, tajniku družbe sv. Mohorja v Celovcu. jplJP’' I^aro^ajte in razširjajte Podpirajte družbo sv. Cirila in Metoda. Shod Tseli slovenskih velikošolcev in abituri-jentov v Ljubljani se vrši dné 12., 13. in 14. avgusta t. 1. Glavni točki zborovanja sta: slovensko vseučilišče v Ljubljani in občedijaška organizacija med počitnicami. Predsednik pripravljalnega odbora je g. stud. phil. Jožef Reisner, Dunaj Vili., Lederergasse 20, I. 5. Nova cerkvena pesem. Za mašno pesem „0 Bog, daritve tvoje itd.“, je zložil znani skladatelj gosp. Valentin Stolcer, učitelj v Razborju pri Slov. Gradcu, 32 napevov, koje je gosp. Matej Hubad, sedanji koncertni vodja na Dunaju, kritično pregledal in popravil. Veščaki hvalijo, da je skladba izvrstna, polna resnega, vzvišenega duha. Partitura s pridejano mašno pesmijo velja po pošti 88 kr. — Tudi se še dobé pri g. V. Stolcerju založene ^Marijine pesmi\ komad po 80 kr., prevzvišenemu knezonadškofu Jakob Missia poklonjena „Sveta maša“ in lahka latinska mrtvašnica od vsake komad po 40 kr. Slovenskim posojilničarjem! O slovenskem posojilništvu se je že veliko govorilo. Ne, govorilo se še ni dovolj, le pisalo se je veliko o njem; z besedo, z živo besedo so se pa slovenski posojil-ničarji še vse premalo oglašali pred slovenskim svetom. Ta okoliščina in to, da bi se vzbudilo pri slovenskih poso-jilničarjih večje zanimanje za vse skupne zadeve slovenskega posojilništva, napotilo je na letošnjem občnem zboru »Centralno posojilnico slovensko*, da skliče leta 1898. ne-kakošen splošen shod slovenskih posojilničarjev ali prvi veliki zbor slovenskega posojilništva. Na tem shodu bi se v prvič v večji družbi razpravljalo o načelih in organizaciji slovenskega posojilništva; kajti marsikaj še ni jasno in dognano v zavodih našega denarnega in zadružnega gospodarstva. V pretres kaže z nova vzeti Raiffeisen-ova in Schulze-Dellitsch eva načela in odobriti kaže naš slovenski posojilnični sistem. Prerešetati kaže na javnem shoda z ene strani prednosti, z druge strani pa neugodnosti zakona z dné 1. junija 1889. Posebno temeljito bi bilo potreba pretresti načrt zadružnega zakona. Kazalo bi znabiti opozarjati na napačnosti in škodljive določbe, ki se nahajajo v pravilih nekaterih posojilnic...... Gledé organizacije posameznih posojilnic in njih razmerja do sosednih sester bi se znabiti sprožil predlog, kje kaže še posojilnice snovati in kje jih ne kaže. Kjer je več posojilnic skupno v enem kraju ali blizu skupaj v enem okraju, bi se nasvetovati utegnilo, kako bi se one združile ali približevale itd. Največja važnost je pa dobra organizacija tistih društev, katera so vzela v svoje varstvo posamezne slovenske posojilnice. Ta društva, oziroma zadruge, so : 1. »Zveza slovenskih posojilnic* (v Celju), 2. »Zveza kranjskih posojilnic*, 3. »Gospodarska zveza* (obé v Ljubljani) in 4. »Centralna posojilnica slovenska* (v Krškem). Ker so pravila prvih treh društev taka, da lahko sega eno društvo v delokrog drugega, treba bi bilo vtej zadevi mirno in rodoljubno besedo spregovoriti, da se ne bi niti enemu društvu krivica godila, marveč nasvetovati, kako bi se zajamčil vsem obstanek in tako naj bi ta društva s »Centralno posojilnico* vred med seboj se podpirala in sporazumno podpore dajala vsem slovenskim posojilnicam in zadrugam n. pr. na ta način, da bi izdajalo skupno svoj časnik, prirejala učne tečaje itd. Na tem shodu bi se sploh nič ne podiralo, nikogar ne sumničilo, nič ne politikovalo. Shod naj bi marveč zidal in družil ter v veliki meri in z jasno ter slovesno besedo pospeševal narodno gospodarstvo po Slovenskem, kolikor se ono razodeva v slovenskih posojilnicah in drugih gospodarskih zadrugah. Celi shod naj bi imel v resnici slovesen obraz. Na tem shodu bi se namreč tudi o tem posvetovali, kako bi slovensko posojilništvo v svoji skupnosti praznovalo letos 50 letni jubilej našega presvetlega cesarja. V tej zadevi niso namreč do zdaj naše posojilnice še ničesar ukrenoti mogli; nekatere so še preslabotne, druge so pa v narodni nameri že veliko žrtvovale. Podpisana »Centralna posojilnica slovenska* torej namerava resno sklicati: prvi shod slovenskih posojilu ičar j e v, in to v belo Ljubljano prve dni meseca avgusta. Predno pa stori potrebne korake, mora v to svrho vendar v smislu sklepa občnega zbora za mnenje poprašati prvič svoje zadružnice, drugič pa tudi vse ostale naše posojilnice. Naj nam one poročati blagovolé: Ali želč takov shod? Ali naj se skliče v Ljubljano? Kdaj? S kakošnim dnevnim redom? Koliko zastopnikov utegnejo odposlati? itd. Krško, meseca junija 1898. Načelstvo »Centralne posojilnice slovenske*. LiOterljske srečke od 11. junija 1898. Dunaj 22 1 46 11 76 Gradec 79 61 70 43 33 Tržne cene v Celovcn dne 16. junija. Ime blaga na birne na hektolitre gld. | kr. gld. | kr. pšenica — — — — rž 5 26 6 57 ječmen — — — — oves 2 92 3 65 bejda . ... 5 10 6 37 turšiea (sirk) 4 05 5 06 ošeno (kaša) 7 50 9 37 fižol — — — — repica (krompir) 1 — 1 62 deteljno seme — — — — grab — — — Sladko seno je po 1 gld. 90 kr. do 2 gld. 10 kr. kislo 1 gld. 20 kr. do 1 gld. 80 kr., slama po 1 gld. 20 kr. do 1 gld. 60 kr. meterski cent (100 kil), rrišen Špeh je po 72 kr. do 76 kr. kila, maslo in puter po 1 gld. do 1 gld. 10 kr — Vprežne vole plačujejo mesarji po 125 do 150 gld. Dražbe. (Kratice: vi. Št. = vložna številka; d. ob. = davčna občina.) Sodišče Celovec. Dražba Krenovega posestva Simona Smoleja v T ribi j ah je prenesena na dan 29. avgusta. (1857 gld.) Dné 3. sept. ob 11. uri, izba št. 85., Weberlova kmetija J. Punčarta pod Križno goro, vi. št. 15, d. obč. Št. Martin. (10.016 gld.) Dné 25. avg. ob 11. uri, izba št. 85. Božičeva bajta Janeza Kanduta v Ragivesi, h. št. 9, vi. št. 119, d. ob. Gospa sveta. (770 gld.) Dné 27. avg. ob 11. uri, izba št. 85. Pirkerjeva kmetija Jan. Pradučnika v Vabči vasi, vi. št. 22, d. obč. Vabča vas pri Čanjčah. (5789 gld.) Dné 30. junija ob 11. uri, soba št. 85. Posestvo Jan. Moswigerja p. d. Pežla v Kajžicah vi. št. 6, d. ob. Bilčoves. (1381 gld.) Sodišče Itožek. Dné 24. junija ob 11. uri, posestvo Neže Kreiner p. d. Lukele na Gori, vi. št. 19, d. ob. Tmara vas. (2158 gld.) Sodišče Pliberk. Dné 29. julija in 2. sept. kmetija Neže Močivnik p. d. Hanzman v Podkraju vi. št. 14. (1682 gld.) Dné 24. junija od Vjll. do Valil, ure, v izbi štev. 2. Perničeva kmetija iz zapuščine J. Gutovnika, vi. št. 13, d. ob. Šmarje ta. (1855 gld.) Naznanila. Sprejmem mladega, LSf nLsdt želi mešane trgovine izučenega, slovenskega in nemškega jezika zmožnega trgovskega pomočnika. Ponudbe M. Keršič t Podkloštrn (Arnoldstein). Franc Sadnikar, trgovec z železjem v Celovcu (Burggasse štev. 7) priporoča po najnižjih cenah grobne križe, trpežno pozlačene, v raznih velikostih. Raznovrstno železo, kovane šinje za kola, podvozi, pnše za kola, žlajfc, coklje, sploh železo razne debelosti in širo-kosti za vsako potrebo. Lopate, krampe, motike, sekire, capine. Žage z najboljega jekla. Pile za žage, razna orodja za hišo in rokodelce. Kovanja za okna in vrata. Kovane in čevežnaste žeblje. Raznovrstna kuhinjska posoda z vlitega in kovanega železa. Strelovode(Blitzableiter) v ognju pozlačene. — Dalje priporočam vlite kotljc v raznih velikostih, železne peci in štedilna ognjišča (Sparherde), decimalne vage itd. — K seči ali košnji in žetvi priporočam sloveče bistriške kose in srpe ter prave bergamaške kamne (oslé) za brušenje taistih. Na zeljo razpošiljam od kr ižev tudi cenike in obr ise poštnine prosto vsakemu, kdor se zanje oglasi. < Andrej Grohar, črevljar v Celovcii, Frohlihove ulice št. 10., rodom Slovenec s Tolminskega, se priporoča svojim rojakom, kakor tudi čast. duhovščini v izdelovanje vseh vrst elegantnih in trpežnih črevljev. > > Ì > > Na prodaj je Butačevo posestvo na Tračji, v Tinjski fari, s 27 birnji posetve, s potrebno travenčino in goro. Teč se poizve pri posestniku L. Lušin-u p. d. Butaču, pošta Tinje. VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO) na zahtevanje tako) zaslon). «IG. HELLER. DUNAJ r % PBATEESTIUSSE M 49. -9 Preprodajala) se Iščejo. jj Feliks Toman, £ ?j kamnoseški mojster in podobar v Ljubljani, Tj ReseJjeva cesta št. 26, D prva slovenska tvrdka s stroji na par, ima bogato zalogo j nagrobnih spomenikov, Y| prevzame vsako stavbeno Kamno-"Tl sešito delo in se p. č. duhovščini pri-4% poroča za izdelovanje altarjev, podob, prižnic, obbajilnikov. Krstnih jj kamnov itd. po najnižji ceni. Potrebne ti Ts načrte izdeljuje brezplačno. ^ Dva učenca iz poštene hiše in z dobrim šolskim spričevalom, vneta in sposobna za uk, se sprejmeta v trgovino zmešanim blagom in deželnimi pridelki na Štajerskem. Ponudbe naj se pošiljajo na uredništvo „Mira“. | Za poi*:il>0 satlja. Za px*iclelovaiije Arina. ‘s|0$ t j litislialnice “ i s stalno delujočim dvojnim tiskalom in uravnavo stiskanja »Herkules*. Jamčimo za naj-^ višjo zmožnost, do 20 odstotkov višjo, kakor pri vseh drugih stiskalnicah. \ Popolne naprave za pridelovanje mošta, stalne in za prevažanje. Stiskal-^ niče in mlini za pridelovanje sadnih sokov. Sušilnice za sadje in ze-^ lenjad, lupilce in rezalnice, najnovejše samodejne patent-hrizgalnice za grozdje ^ in rastline „Sypbonia“, izdelujejo in prodajajo z garancijo kot posebnost v najnovejši, najbolj izvrstni in priznano najboljši sestavi Stiskalnice [no delujočim dvojnim tiskalom in uravnavo stiskan jo zmožnost, do 20 odstotkov višjo, kakor Sadni in grozdni mlini. Stroji za obiranje sadja. PH. MAYFARTH & Comp. c. kr. izključlj. privilegirana tovarna poljedelskih strojev, livarna in plavž na par. Dunaj, II. Taborstrasse št. 76. Obdarovani z nad 390 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami. | Obširni ceniki in mnoga prisnalna pisma se delijo zastonj. — Zastopniki in prekupci strojev se iščejo. \ OOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCK Vozite se po„orožnem kolesu AL_ Da nedosegljivo lahko tečejo in da se zato človek ne utri je glavna prednost koles (biciklov) orožne tovarne Steyr. g Največja tovarna te vrste na svetni 3 Zastopnik : C. A. Steisiinger, Gradec, O OOOODOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODOOOOOO Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštrn. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.