LETO XII 1
januar 1986
glasilo szdl občine logatec
Srečno nam bodi novo leto
Z letom 1985 se je izteklo tudi 5-letno srednjeročno obdobje, ki je bilo na družbenem in ekonomskem področju izredno razgibano in zahtevno.
Soočali smo se z dokaj neugodnimi gospodarskimi tokovi in motnjami pri oskrbi z repromateriali in drugimi artikli. Posebno negotovost in zaskrbljenost so pri naših občanih povzročale nenehne podražitve skoraj vseh potrošnih dobrin. Vsa ta nezaželena gospodarska in tržna nihanja so bolj ali manj vplivala tudi na padec življenjskega standarda našega delovnega človeka, posebno tistega, ki živi samo od svojega dela. Najbolj pa so prizadeti upokojenci, katerih realne pokojnine so v stalnem upadanju in nazadovanju. Zaradi ogroženosti življenjske eksistence upokojencev pa jih bo potrebno v čimkrajšem času uskladiti z osebnimi dohodki delavcev Navzlic vsem tem spremljajočim težavam pa vendarle lahko z gotovostjo trdimo, da smo v naši občini v minulem srednjeročnem obdobju na gospodarskem kot na drugih področjih dosegli dovolj uspešen in viden razvojni napredek.
Ob 9-mesečnem obračunu smo dosegli v gospodarskih organizacijah na nivoju občine zadovoljive poslovne in finančne uspehe. Dokaz temu je, da nobena od delovnih organizacij ne izkazuje poslovnih izgub. Enake ali pa še boljše poslovne rezultate pričakujemo tudi ob zaključku poslovnega leta 1985.
Prizadevnost naših gospodarskih organizacij se kaže tudi z uresniče-
vanjem zastavljenih izvoznih ciljev. To dokazuje trend izvoza, ki iz leta v leto narašča. Temu sledi tudi letošnji izvoz, ki bo po oceni po dolarski vrednosti večji od lanskega in tudi večji od načrtovanega. To izvozno usmeritev in rast si naše gospodarstvo želi obdržati tudi v prihodnje, seveda ob nespremenjenih dosedanjih tržnih in ekonomskih pogojih.
Ob vstopu v novo leto, se pričenja tudi novo srednjeročno 5-letno plansko obdobje, obvezujoče za vse gospodarske in družbene subjekte. V to plansko obdobje se vključuje v nadaljnji gospodarski razvoj tudi naša občina.
Zlasti posebno skrb bo potrebno posvetiti nadaljnjemu sodobnemu tehnološkemu razvoju ter povečanju proizvodnih kapacitet v naših gospodarskih organizacijah, ki naj bi mladim ljudem in novim strokovnim kadrom nudile zaposlitev in socialno varnost. Res je, da se trenutno nahajamo v nezadovoljivem gospodarskem položaju, vendar je z veliko volje, optimizma ter vere v naše ustvarjalne delovne množice upati, da bomo v obdobju, ki je pred nami, vse te nevšečne gospodarske tegobe prebrodili in sanirali ter si tako ustvarili boljši življenjski standard. Saj za slabim vremenom, vedno sonce zašije.
V začetku leta 1986 se izteka tudi tretji mandat delegatom občinske skupščine in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. V imenu naše občinske skupščine se zahvaljujem vsem občanom, delovnim organizacijam in delegatom za tvorno
sodelovanje in skupno prizadevanje pri razreševanju zastavljenih ciljev in delovnih nalog. Ob vsem opravljenem delu in trudu smo storili tudi kako nezaželeno napako. To smo voljni priznati in dodati v opravičilo, da niso bile namerne. Vseh nalog in dolžnosti ni bilo mogoče izpolniti zaradi časovnega zamika in iz drugih objektivnih vzrokov, vezanih na materialno finančna sredstva. To se predvsem nanaša na izvajanje izgradnje objektov družbenega standarda iz samoprispevka. Načrtovanega programa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne bo mogoče v celoti realizirati do izteka, to je do 30. 6. 1986, zato bi ga bilo potrebno na osnovi dopolnjenega programa podaljšati še za naslednje srednjeročno obdobje 1986-1991. Za izvedbo te akcije pa se bodo morali naši občani odločati na referendumu in sprejeti ustrezne programe nadaljnje izgradnje objektov druž-
Priprave na volitve 1986
benega standarda po krajevnih skupnostih.
V začetku tega leta so pred nami priprave na volitve v delegatske skupščine občine, republike, federacije in SIS. Za uspešno izvedbo teh nas vse občane zavezuje državljanska dolžnost, da v delegatske skupščine in v druge organe, kadrujemo kot delegate najboljše ljudi, predvsem mlade, strokovno sposobne, ki bodo voljni resnično ustvarjalno delati in nadalje razvijati naš zastavljeni družbenopolitični in ekonomski sistem ter krepiti naš socialistični gospodarski položaj.
S temi željami in cilji stopimo odločno v novo leto. Ob tej priložnosti želim vsem občanom in delovnim ljudem naše občine zdravo, srečno, uspešno in polno osebnega zadovoljstva novo 1986. leto z željo in pozivom za nadaljnje sodelovanje PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LOGATEC Rudi LIPOVEC, l.r.
Ocena volilnih priprav
Sredi januarja so člani občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta na skupni seji ocenili potek priprav na volitve 1986. Na četrte delegatske volitve, ki bodo 13. in 16. marca, se pripravljamo v težkih in zapletenih razmerah.
V pripravah na volitve so najvažnejše kadrovske priprave Te bi morale potekati nepretrgoma od volitev do volitev Tako evidentiranje ne bi bilo le občasno, ampak bi postalo vsakdanji del politične aktivnosti. Tega pa tudi v pripravah na letošnje volitve nismo dosegli, je na seji v uvodu dejal sekretar OK SZDL, tovariš Turk.
Evidentiranje možnih kandidatov so v marsikateri sredini podcenjevali, zato bodo imeli težave v kandidacijskih postopkih.
V številkah izgledajo priprave na volitve konec novembra tako: v krajevnih skupnostih so evidentirali za skupščine SIS 455 možnih kandidatov, od tega 141 žensk in 79 mladih
Za skupščine družbenopolitičnih skupnosti pa je bilo evidentiranih 173 možnih kandidatov, od tega 37 žensk in 42 mladih.
V delovnih organizacijah so evidentirali za skupščine SIS 652 možnih kandidatov, od tega 275 žensk in
163 mladih Za skupščine DPS pa so v teh sredinah evidentirali 415 kandidatov, od tega 142 žensk in 112 mladih.
Skupaj smo v občini evidentirali 1695 možnih kandidatov, kar predstavlja 19,70% prebivalcev občine Med evidentiranimi je 595 žensk (34,4 %) in 403 mladincev (23,3 %).
Pregled evidentiranih možnih kandidatov za opravljanje odgovornih delegatskih funkcij v občini Logatec, ki so jih delovni ljudje in občani evidentirali po objavi prvega pregleda v 9 št. Logaških novic pa do 15. januarja 1986
- predsednik SO: Tomaž SMRTNIK, 00 ZS TOZD Zdravstvo, SO Logatec; TOZD Gostinstvo Logatec;
Andrej LOGAR, 00 ZS Mercator Kmetijska zadruga Logatec, 00 ZS Vzgojni zavod Logatec, VP 9983 Logatec, SO Logatec;
Viktor KRMAVNAR, OŠ 8 talcev Logatec, SO Logatec;
Samo OBLAK, SO Logatec;
Vinko HALOŽAN, SO Logatec;
Roman OSTERC, SO Logatec;
Alojz SAJOVEC, SO Logatec;
Viktor ŠEN, Komisija pri P OK ZKS;
nadaljevanje z 2. strani
NOVICE
2
nadaljevanje s prve strani
- podpredsednik SO: Marjan DE-BEVEC, 00 ZS Zdravstvo;
Jerič DIMITRIJ, 00 ZS Mercator Kmetijska zadruga Logatec;
Tomaž SMRTNIK, 00 ZS Vzgojni zavod Logatec;
Martina COMINO, KK SZDL Naklo Logatec.
- predsednik zbora KS: Jaka NAGODE, 00 ZS Zdravstvo;
Ivan PETROVČIČ, 00 ZS Mercator Kmetijska zadruga Logatec;
Jože RUPNIK, 00 ZS Vzgojni zavod Logatec, TOZD Gostinstvo Logatec, SO Logatec;
Jože LOGAR, SO Logatec;
Slavko ŠINKOVEC, SO Logatec;
Janez SLABE, SO Logatec;
Jože ZORMAN, SO Logatec
- predsednik ZZD: Jože ŠTIRN, 00 ZS Zdravstvo Logatec, OŠ 8 talcev Logatec, SO Logatec;
Zvone PUPIS, 00 ZS Mercator Kmetijska zadruga Logatec;
Janez TURK, 00 ZS Vzgojni zavod Logatec;
Ciril OGRIN, TOZD Gostinstvo Logatec;
Franc GODINA, VP 9983 Logatec.
- predsednik DPZ: Franc GODINA, 00 ZS Zdravstvo Logatec;
Franc JERINA, OŠ 8 talcev Logatec;
Marko KEK, 00 ZS Vzgojni zavod Logatec;
Marjan DEBEVEC, TOZD Gostinstvo Logatec;
Radomir ŽIVOJINOVIĆ, VP 9983 Logatec;
Samo OBLAK, SO Logatec;
Mihael KLEČ, SO Logatec;
Andrej LOGAR, SO Logatec;
Rudi LIPOVEC, SO Logatec:
Metka RUPNIK, SO Logatec;
Bogomir AJDIČ, SO Logatec;
Viktor ŠEN, SO Logatec;
Jakob KOKALJ, SO Logatec.
- predsednik IS SO: Alojz SAJO-VEC, OO ZS Zdravstvo Logatec;
Marko KEK, 00 ZS Zdravstvo Logatec;
Franc JERINA, 00 ZS Mercator Kmetijska zadruga Logatec;
Marjan JERINA, 00 ZS Vzgojni zavod Logatec.
- predsednik izobraževalne skupnosti: Mira RAKUŠ, 00 ZS Zdravstvo Logatec;
Viktor ŠEN, 00 ZS M Kmetijska zadruga Logatec, TOZD Gostinstvo Logatec;
Alojz SAJOVEC, OŠ 8 talcev Logatec, SO Logatec;
Vesna SLABE, 00 ZS Vzgojni zavod Logatec;
Jerina FRANC, SO Logatec;
Nives VIDMAR, SO Logatec;
Majda MELE, preds. Izobraževalne skupščine;
Tomaž SMRTNIK, KK SZDL Naklo Logatec.
- predsednik skupnosti OV: Majda VODOPIVEC, 00 ZS Zdravstvo Logatec;
Rajko RUPNIK, OŠ 8 talcev Logatec, SO Logatec;
Alojz SAJOVEC, 00 ZS Vzgojni zavod Logatec;
Zoran VODOPIVEC, TOZD Gostinstvo Logatec
- predsednik zdravstvene skup-
nosti: Lidija OBREZA, 00 ZS Zdravstvo Logatec,
Ivan KOBAL, 00 ZS M Kmetijska zadruga Logatec;
Ljubo MIHELIČ, OŠ 8 talcev Logatec;
Zoran VODOPIVEC, 00 ZS Vzgojni zavod Logatec;
Rudi LIPOVEC, TOZD Gostinstvo Logatec; SO Logatec;
Marjan GREGORIČ, SO Logatec:
Slavko SIRCA, SO Logatec;
Anton NARTNIK, KK SZDL Naklo Logatec.
- predsednik skupnosti socialnega skrbstva: Majda OSTERC, 00 ZS Zdravstvo Logatec;
Barbara PFAJFAR, 00 ZS M Kmetijska zadruga Logatec, SO Logatec;
Nadja IVANUŠA, OŠ 8 talcev;
Alenka JERINA, 00 ZS Vzgojni zavod Logatec;
Martina COMINO, TOZD Gostinstvo Logatec;
Dušan DE GLERIA, ml., SO Logatec;
Albin ČUK, SO Logatec; Cilka MIHEVC, SO Logatec; PEČEK Zvonka, KK SZDL Naklo Logatec.
- predsednik kulturne skupnosti: Rudi ČAMERNIK, 00 ZS Zdravstvo Logatec;
Marcel ŠTEFANČIČ, 00 ZS M Kmetijska zadruga Logatec, 00 ZS Vzgojni zavod Logatec, SO Logatec;
Zdravko NOVAK, OŠ 8 talcev Logatec;
Jakob NAGODE, TOZD Gostinstvo Logatec;
Branka NOVAK, SO Logatec;
Franc MIHEVC, KK SZDL Naklo Logatec;
- predsednik telesnokulturne skupnosti: Drago ARHAR, ml., 00 ZS Zdravstvo Logatec;
Miro ŠEMROV, 00 ZS M Kmetijska zadruga Logatec;
Vojko PREZELJ, OŠ 8 talcev Logatec;
Andrej TOLLAZZI, OOZS Vzgojni zavod Logatec;
Martin KREČ, TOZD Gostinstvo Logatec, SO Logatec;
Miro LESKOVEC, SO Logatec;
Tone ANTIČEVIČ, SO Logatec;
Tomaž SMRTNIK, SO Logatec;
Rafael USENIK, SO Logatec;
Ljubo MIHELIČ, KK SZDL Naklo Logatec.
- predsednik raziskovalne skupnosti: Milan TROBIČ, 00 ZS Zdravstvo Logatec;
Mojca ŠEMROV, 00 ZS M Kmetijska zadruga Logatec;
Jože LOŽNAR, OŠ 8 talcev Logatec;
Marjan MARKELJ, 00 ZS Vzgojni zavod Logatec;
Janez TOMAZIN, TOZD Gostinstvo Logatec;
Marko VRABL, SO Logatec;
Drago ARHAR, ml., SO Logatec;
Jože PETKOVŠEK.-SO Logatec; Franc ŠUŠTERŠIĆ, SO Logatec.
- predsednik skupnosti socialnega varstva: Božo VATOVEC, 00 ZS Zdravstvo Logatec;
Bogomir AJDIČ, OŠ 8 talcev Logatec;
Dominik MURN, 00 ZS Vzgojni zavod Logatec, SO Logatec;
Alojz SAJOVEC, TOZD Gostinstvo Logatec; SO Logatec;
Milka KUNC, SO Logatec;
Jože SKVARČA, KK SZDL Naklo Logatec.
- predsednik zbora delegatov enote SPIZ: Blažo GLAVATOVtČ, 00 ZS Zdravstvo Logatec;
Nuša JENKO, 00 ZS Zdravstvo Logatec;
Pavle SMRTNIK, 00 ZS Vzgojni zavod Logatec;
- predsednik stanovanjske skupnosti: Branko PEČEK, 00 ZS Zdravstvo Logatec;
Janez TURK, 00 ZS Vzgojni zavod Logatec;
Alojz SAJOVEC, KK SZDL Naklo Logatec.
- predsednik komunalne skupnosti: Slavko ŠINKOVEC, 00 ZS Zdravstvo Logatec;
Jaka NAGODE, 00 ZS M Kmetijska zadruga Logatec;
Boris POGAČNIK, 00 ZS Vzgojni zavod Logatec.
- predsednik cestne skupnosti: Jože RUPNIK, 00 ZS Zdravstvo Logatec
Pavle KRANJC, 00 ZS M Kmetijska zadruga Logatec;
Miro RUPNIK, 00 ZS Vzgojni zavod Logatec.
- predsednik skupnosti za zaposlovanje: Albin ČUK, 00 ZS Zdravstvo Logatec;
Majda VODOPIVEC, 00 ZS Vzgojni zavod Logatec;
Bogomir AJDIČ, KK SZDL Naklo Logatec;
Tone LUKANČIČ, KK SZDL Naklo Logatec.
Za družbenopolitični zbor občinske skupščine je bilo evidentiranih 44 možnih kandidatov, od tega 5 žensk in 7 mladih. Na skupni seji so delegati sprejeli tudi dogovor o merilih za oblikovanje družbenopolitičnega zbora, ki bo v naslednjem obdobju imel 15 članov.
EVIDENTIRANI MOŽNI KANDIDATI ZA ČLANE DPZ OBČINE LOGATEC
1. Pavle GOSTIŠA
2. Matjaž KOGOVŠEK
Iz delegatskih klopi
Na 37. seji je občinska skupščina obravnavala in sprejela predlog sklepa o sprejetju prostorskega dela družbenega plana občine za obdobje 1981-1985. Prostorski del družbenega plana je izdelala pooblaščena OZD - »RPC Idrija - TOZD Atelje za projektiranje«. Na skupščini je bilo povedano, da občina prostorskega dela družbenega plana za obdobje 1981-1985 ni imela. Leta 1982 je bil sprejet interventni zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti, ki je občine obvezal, da na novo izdelajo kategorizacijo zemljišč in na podlagi tega ustrezno korigirajo prostorski del družbenega plana. Izdelava prostorskega dela družbenega plana se je zavlekla celo do konca
3. Zdravko KLEMEN,
4. Renato VEBER, '
5. Rado PETKOVŠEK 6 Primož GODINA,
7. Marko KEK
8. Dušan ČERNIGOJ
9. Mihael KLEČ
10. Tilka TRUDEN
11. Jože MILAVEC
12. Stane PARAPOT
13. Ivan OŠTIR
14. Maks ADAMIČ
15. Stanko BLAŽIČ
16. Janez SLABE
17. Alojz JAKŠA
18. Janez LOŠTREK ml.
19. Jože URBANČIČ
20. Elizabeta BRENČIČ
21. Marko VRABL
22. Nada ČAMERNIK
23. Bogomir MLINAR
24. Franc ISTENIČ
25. Samo OBLAK,
26 Zoran VODOPIVEC
27. Jože BRENČIČ
28. Anton VLADIČ
29. Viktor ŠEN
30. Dimitrij JERIČ
31. Ivan POREDOŠ
32. Radomir ŽIVOJINOVIĆ
33. Zinka URBAS
34. Marjan DEBEVEC 35 Jakob KOKALJ
36. Andrej LOGAR
37. Bogomir AJDIČ
38 Rudi LIPOVEC
39 Metka RUPNIK
40. Franc JERINA
41. Franc GODINA
42. Marjan JERINA
43. Cveto KOVAČ
44. Marjan GREGORIČ
Ocena volilnih priprav
Na seji sta obe konferenci sprejeli še sklep o delegiranju delegatov iz SZDL v družbenopolitični zbor občinske skupščine, rokovnik za izvedbo predkandidacijskih in volilnih opravil ter konstituiranje delegatskih skupščin v občini, sklep o oblikovanju in delegiranju v občinsko kandidacijsko konferenco in predlog poslovnika za delo občinske kandidacijske konference.
srednjeročnega obdobja, tako da je občinska skupščina s sprejetjem sklepa pravzaprav legalizirala to, kar je bilo izvršeno. Poudarjeno je bilo tudi, da izdelan prostorski del družbenega plana pomeni dobro osnovo za izdelavo planskih dokumentov za srednjeročno obdobje 1986-1990.
Občinska skupščina je sprejela tudi odlok o uvedbi melioracijskega postopka pod Sekirico. Gre za melioracijo 26 ha kmetijskih zemljišč, ki so sicer v prostorskem delu družbenega plana trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo. Projekt za melioracijska dela je izdelalo vodnogospodarsko podjetje Hidrotehnik Ljubljana.
nadaljevanje na 3. strani
Melioracije pod Sekirico
Socialno varnost bi si morali zagotavljati z delom
Na 11. razširjeni seji OK ZKS Logatec, ki je bila 10. decembra lani so delegati spregovorili o uresničevanju socialne in davčne politike. Čeprav je razprava časovno že precej odmaknjena, zaradi zanimivosti in problematike na tem področju posredujemo kratek povzetek gradiva in razprave na seji.
Inšpektorji kontrolirali prodajalne mesa
V času od 14. novembra do konca decembra 1985 je komisija v sestavi veterinarskega, tržnega in sanitarnega inšpektorja občin Idrija, Vrhnika, Logatec pregledala prodajalne svežega mesa na območju teh občin. Na območju občine Logatec so tri prodajna mesta, kjer se prodaja sveže meso.
Sodobna proizvodnja živil živalskega izvora in promet z njimi ter nanje vezani problemi patologije živali, mikrobne in kemične kontaminacije zahtevajo ustrezen veterinarsko sanitarni nadzor za sprotno odpravljanje vseh nevarnosti, ki ogrožajo zdravje potrošnikov.
Gradivo za razpravo je pripravila delovna skupina. Predhodno so ga obravnavali organi SZDL, sindikata, predsedstvo OK ZKS in aktiv neposrednih proizvajalcev. Glede na to, da je tema zanimiva tudi za mlade, je čudno, da gradiva ni obravnavalo mladinsko predsedstvo.
Razprave so pokazale, da je bil skrajni čas, da se je zveza komunistov lotila tega področja. Naloga je bila sicer v programu medobčinskega sveta ZKS Ljubljana - okolica, vendar je to tudi področje v stabilizacijskih prizadevanjih. V krizi, kakršna je naša, je namreč tako, da so bremena razporejena zelo enostransko Razslojevanje je hitrejše, predvsem družine z nižjimi dohodki živijo v zelo slabih pogojih.
V gradivu najdemo precej podatkov, ki kažejo stanje na področju socialne in davčne politike. Analiza je zajela tri večje delovne organizacije ali 1790 zaposlenih. Delovna skupina je ugotavljala stanje na področju osebnih dohodkov, sklada skupne porabe, blagajne vzajemne pomoči in varstva invalidnih delavcev in delavcev z zmanjšano delov-
Melioracije pod Sekirico
Po štirih letih je bil sprejet nov odlok o najvišji najemnini za poslovne stavbe, poslovne prostore in garaže v občini Logatec, ki v povprečju določa 5-kratno povišanje dosedanjih vrednosti.
Ker samoupravni sporazumi o temeljnih planov občinskih SIS družbenih in materialnih dejavnosti v občini še niso sprejeti, je občinska skupščina financiranje skupne porabe opredelila z dvema odlokoma, ki začasno (do sprejetja SaS) urejata zbiranje prispevkov za posamezne SIS.
38. seja občinske skupščine je Predvidena v začetku meseca februarja. Delegati bodo med drugim obravnavali:
- predlog resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Logatec v letu 1986,
- osnutek odloka o številu delegatskih mest v zborih SO Logatec,
- osnutek programa dela SO Logatec v letu 1986.
Milka Kune
no zmožnostjo. Ugotovljeno je, da dobiva socialna politika vse bolj zaščitno vlogo, namesto da bi prispevala k spodbujanju delavcev za večjo produktivnost, boljše gospodarjenje in doseganju večjega dohodka ter s tem tudi k boljši socialni varnosti. Cilji socialne politike temeljijo na načelu, da si delavec z delom zagotavlja materialno in socialno varnost, zato je potrebno preseči obravnavanje osebnih dohodkov zgolj kot socialnega elementa, so menili delegati v razpravi.
Iz analize izhaja, da po samoupravnem sporazumu o socialnovar-stvenih pravicah prejema pomoči 582 družin v naši občini.
V letu 1985 je bilo danih 1139 so-cialnovarstvenih pomoči. Drugače povedano: 12,5% naših občanov prejema pomoč.
442 družin prejema eno socialno pomoč, 110 družin dve, 30 družin tri ali več. Največ, 5 pomoči, dobiva 1 družina.
Če upoštevamo še invalidske dodatke, dodatke za pomoč in postrežbo, priznavalnine, varstvene dodatke k pokojnini itd, predstavlja to 1479 pomoči, kar pomeni, da 16,4 % vseh naših občanov prejema socialnovarstveno pomoč. Za vse te pomoči se mesečno izdvaja 6.845.185,00 din. Višina letnega uveljavljanja socialnovarstvenih pomoči je tako 82.142.220,00 din.
To pa je podatek, ob katerem se je potrebno zamisliti in se vprašati o upravičenosti teze, da bi delavec sam z delom zagotavlja socialno varnost.
Razprava na konferenci je bila pestra, v njej pa so prevladovala tale mnenja in stališča:
Dejansko socialno ogroženost je potrebno v delovnih organizacijah reševati preko sklada skupne porabe, regresov in blagajne vzajemne pomoči. Dosledno je treba izvajati samoupravni sporazum o socialnovarstvenih pravicah. Pri dodeljevanju socialnovarstvenih pravic je treba dosledno upoštevati celoten prihodek družinske skupnosti ob upoštevanju 3. člena samoupravnega sporazuma o socialno varstveni pomoči. Pristojni organi in službe morajo v najkrajšem času zagotoviti enotno skupno evidenco socialnovarstvenih pomoči. Na področju davčne politike, inšpekcijskih in nadzornih nalog se morajo bolj intenzivno in stalno izvrševati in spremljati aktivnosti v skladu z zakonom in usmeritvami ter stališči ZKS.
Da se bodo navedena stališča realizirala, so odgovorni vsi, ki delajo na področju socialne in davčne politike.
bn
Veterinarsko sanitarni pregledi v prodajalnah mesa so zajemali neposredno okolico prodajaln in prodajne prostore s pomožnimi delovnimi prostori, v nadzor pa so bili zajeti tudi delavci (prodajalci) in način njihovega dela, oprema, naprave in pribor.
Tržna inšpekcija je pri svojem delu kontrolirala izpolnjevanje minimalnih tehničnih pogojev poslovnih prostorov, založenost s svežim mesom in kakovost svežega mesa, perutnine in užitnih delov, označevanje le teh s cenami in oblikovanje cen ter minimalne evidence, ki so jih OZD dolžne voditi v blagovnem prometu.
Pri opravljenih pregledih je bilo ugotovljeno, da je založenost s svežim mesom in perutnino dokaj dobra, z užitnimi deli pa slabša. Izbira osnovnih delov je majhna, saj so od svinjskega mesa večinoma naprodaj le stegno, ledja in hrbet oziroma cele polovice, cenejših osnovnih delov, kot so na primer vrat, rebra, pleče in potrebuševina pa v prodajalnah večinoma ni.
Ugotovitve kažejo, da je bilo meso specifično organoleptičnih lastnosti in znanega izvora. V prometu tudi nismo našli higiensko oporečnih živil živalskega izvora.
V pregledanih prodajalnah mesa sta prostor za kupce in prodajni prostor primerna, razen v eni mesnici, kjer sploh niso imeli hladilne vitrine. V eni prodajalni pa obstoječih hladilnih vitrin niso uporabljali za hrambo svežega mesa, ampak samo za užitne dele in drobovino.
Meso v prodaji je bilo v večini primerov pomanjkljivo deklarirano. Ni bila označena kategorija osnovne-
ga dela mesa in ne proizvajalec, oziroma so bile deklaracije med seboj pomešane, tako da niso označevale pravega kosa mesa. S ceno je bilo meso označeno skupaj z nepravilno deklaracijo, oziroma na cenikih na steni v prodajalni. V večini primerov se je v prodajalnah nahajalo že v naprej zmleto meso, ki ni bilo deklarirano Pravilniki o kakovosti pa določajo, da se sme meso klavne živine v prodajalnah mleti samo na zahtevo kupca.
Pri kontroli kakovosti se je tržna inšpekcija omejila predvsem na kakovost svinjskega mesa, saj je v začetku leta 1985 izšel nov pravilnik o kakovosti zaklanih prašičev in kategorizaciji svinjskega mesa.
Po starem pravilniku iz leta 1974 je bil osnovni del svinjski kare I. kategorije Po novem pravilniku pa se deli na ledveni del s filejem - I. kategorija ali brez fileja - II. kategorija in na hrbet - II. kategorija, file pa je uvrščen v ekstra kategorijo Na podlagi pravilnika iz leta 1985 so imeli pravilno shemo o kategorizaciji mesa le v eni prodajalni, pa še ta je bila v srbohrvaškem jeziku in s tiskarsko napako.
Pri kontroli prostorov, pribora in priprav je bilo ugotovljeno, da so higiensko neoporečni. Zaposleno osebje je imelo opravljene predpisane zdravstvene preglede, ki jih morajo opraviti vsi zaposleni v proizvodnji in prometu z živili vsakih šest mesecev.
Delovna obleka zaposlenih je bila v skladu s higienskimi normami. Veterinarski, tržni in sanitarni inšpektorji so izdali za odpravo ugotovljenih nepravilnosti upravne odločbe.
Medobčinski inšpektorat
V skladu z določili 4. in 7. člena pravilnika o podeljevanju priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda in o delu žirije
RAZPISUJE
žirija za podeljevanje priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda pri OK SZDL Logatec
5 PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE ZA LETO 1986
Priznanje OF se podeljuje posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnega pomena, zlasti:
- pri uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh ravneh,
- za doseganje uspehov pri uveljavljanju, krepitvi in razvoju SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil,
- pri uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in pri uveljavljanju in razvijanju temeljnih samoupravnih skupnosti.
Predlog lahko oblikujejo krajevne konference SZDL, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in društva. Vsak predlog za podelitev priznanja OF je predlagatelj dolžan posredovati žiriji za podeljevanje priznanja OF pri krajevni konferenci SZDL, ki mora o predlogu razpravljati in posredovati mnenje žiriji za podeljevanje priznanja OF pri OK SZDL.
Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji posredujejo žiriji za podeljevanje priznanja OF pri OK SZDL Logatec, Notranjska 14, najkasneje do 31. marca 1986. Predlogi morajo biti posredovani na posebnih obrazcih, ki so na razpolago pri OK SZDL Logatec.
ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OF PRI OK SZDL LOGATEC
Bodo brigadirji pomagali tudi v vaši KS?
O soseski S-1 še stanovalci
V Logaških novicah smo prebrali sestavek »Nova stanovanja v soseski S-1« Mislimo, da moramo dodati še nekaj dejstev, ki piscu članka morda niso znana.
Stanovanja v soseski so res ogrevana iz centralne kotlovnice, potrebno pa bi bilo povedati še to, da kotlovnica komajda ustreza svojemu namenu, saj ima vrsto pomanjkljivosti V kurilnico namreč ob najmanjšem dežju vdirata podtalnica in kapnica, dim in voda vdirata v kletne prostore bloka, odvoz pepela ni mogoč, največji problem pa je verjetno premajhen prostor za skladiščenje premoga Vsekakor mora imeti kurilnica (na katero je priključena tudi enota VVZ) na zalogi dovolj premoga tudi za morebitne probleme pri dobavi premoga. Na vse to že dolgo opozarjamo, vendar brez uspeha.
Tudi vest o komunalni opremljenosti zahteva nekaj dodatnih pojasnil. Tisti, ki prihajajo v sosesko na obisk k sorodnikom na Pavšičevo 18, 20 in 22, se verjetno sprašujejo,
kje so vsi omenjeni asfaltni dostopi in urejene zelenice. Pešci in kolesarji morajo namreč preskakovati luže in blato. Namesto omenjenih zelenic je povsod blato, v teh dolgih in temnih nočeh ne premoremo niti ene same ulične svetilke. Nepozna-valci naselja, ki iščejo že omenjene tri bloke, pa si morajo dobesedno poiskati vodiča, ki jih po makadamski cesti, opremljeni z globokimi luknjami, lužami in blatom daleč okoli pripelje na pravi naslov. Cesta je že ob manjšem sneženju brez verig neprevozna.
S težavami smo seznanili tudi IS SO in samoupravno stanovanjsko skupnost, skupnost otroškega varstva, krajevno skupnost in Gradnik z zahtevo, da se čimprej pristopi k reševanju problemov.
S temi dodatnimi pojasnili k objavljenemu članku se oglašamo predvsem zato, ker menimo, da morajo občani Logatca dobiti realnejšo informacijo o stanju v soseski S-1.
Centralni hišni svet soseske S-1
V letu 1985 je potekel prvi samoupravni sporazum o razvijanju prostovoljnega dela v občini Logatec. Sporazum je bil sklenjen leta 1983. V teh treh letih smo spoznali njegove dobre strani in se zato odločili, da bi za novo obdobje sklenili podobnega.
Menimo, da je sporazum nujno potrebno podaljšati, saj le tako lahko opravimo aktivnosti za pripravo in izvedbo MD8 Logaški bataljon. Predsedstvo OK SZDL je potrdilo in sprejelo stališče, da se ta sporazum podaljša. Odbor podpisnikov SaS je na seji, ki je bila 5. 12. 1985 zavzel stališče, da gre SaS v javno razpravo v delovne organizacije, sprejel pa naj bi se v roku dveh mesecev.
S podpisom sporazuma prevzamejo podpisniki naloge na področju mladinskega prostovoljnega dela, zagotavljajo možnosti in osnove za organizacijo in izvedbo lokalnih delovnih akcij, oblik dela, življenja na akcijah ter omogočijo nemotene priprave za odhod mladinske delov-
ne brigade na republiške in zvezne delovne akcije. Krajevne skupnosti bodo v skladu s svojimi načrti razvoja in v dogovoru z IS SO Logatec sodelovale pri izbiri in pripravi delo-višč in naselij lokalnih delovnih akcij, s čimer bodo hkrati tudi soorga-nizator lokalnih delovnih akcij.
Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih se obvezujejo, da bodo za izvedbo programov in drugih aktivnosti na področju prostovoljnega dela prispevali 0,04 % od mase izplačanih povprečnih mesečnih netto OD v preteklem letu. Kot kriterij zaposlenosti se vsako leto jemlje število zaposlenih 31. 12. preteklega leta.
Upamo, da bo samoupravni sporazum za naslednje obdobje sprejet, s tem pa bo omogočen tudi nadaljnji razvoj mladinskega prostovoljnega dela. Center za MPD želi vsem delovnim ljudem in občanom srečno in uspešno leto 1986.
Renato Veber
SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC Tržaška 15 61370 LOGATEC
RAZPISUJE
JAVNI ANONIMNI NATEČAJ ZA OBLIKOVANJE SIMBOLA OBČINE LOGATEC
1. Namen in predmet natečaja je izdelava idejne zasnove razpoznavnih elementov celotne grafične podobe občine Logatec (simbol, značilni napis: Občina Logatec, barve).
2. Sodelujejo lahko vse pravne in fizične osebe, katerih sedež oziroma kraj stalnega bivališča je SFR Jugoslaviji, in sicer z enim predlogom.
3. Razpisovalec bo trem najvišje ocenjenim predlogom podelil naslednje nagrade:
- prvo nagrado v višini 100.000.- din
- drugo nagrado v višini 50.000 - din
- tretjo nagrado v višini 30.000.- din
Nagrade bodo izplačane v neto zneskih. Nagrada zajema tudi odkup avtorske pravice. Prvonagrajenemu avtorju bo zaupana nadaljnja obdelava.
4. Prispele predloge bo ocenila žirija v sestavi:
,- predsednik: Rudi Lipovec - predsednik SO Logatec
- člani: Janez Lenassi - akademski kipar Stane Bernik - umetnostni zgodovinar
Pavel Mihevc - dipl. geograf, predstavnik SO Logatec Franc Godina - dipl. ing. gozd, predstavnik SO Logatec
5. Natečajna dela je treba oddati do 15. marca 1986 (velja datum poštnega žiga) na naslov: Skupščina občine Logatec, Za natečaj za simbole občine Logatec, 61370 Logatec.
6. Razpisno gradivo dobijo interesenti brezplačno po pošti ali neposredno pri razpisovalcu.
7. Žirija bo končala svoje delo do 22. marca 1986.
8. Izid natečaja bo objavljen v dnevniku »DELO«.
Pravljični sprevod obiskal otroke
Srečanje upokojencev DO KLI
Bilo je veselo...
Srečanje upokojencev KLI je bilo ob zaključku preteklega leta nadvse prisrčno in veselo. Zbrali smo se skoraj vsi. Naš Fric je prav duhovito dejal, da ugotavlja, da nihče od »penzionistov ne marodira«
Direktor DO, tov. Godina, nas je podrobno seznanil s trenutno gospodarsko situacijo delovne organizacije in s cilji, ki jih načrtujejo za leto 1986 ter novo srednjeročno obdobje. Na koncu je vsem zaželel mnogo osebne sreče in zdravja v novem letu
Sledil je pester kulturni program, v katerem so nastopale mlade reci-tatorke, harmonikarji in simpatična dramska skupina pionirjev iz OŠ »8 talcev«. Za zaključek programa je s svojim nastopom zelo uspešno vplival na naše razpoloženje naš znani Andrej Žigon.
Povedal je precej iskric, ki smo se jim od srca nasmejali Povedal pa je tudi nekaj takih, nad katerimi smo se globoko zamislili. Zelo pozorno smo na primer prisluhnili tej: »Ali smo posušeni strugi dovolj hvaležni za to, ker je nekoč dajala vodo?«
Te trenutno mračne misli pa je naš Andrej hitro prepodil od nas, saj smo z njim ob spremljavi njegove kitare vsi skupaj zapeli Naše veselo razpoloženje se je stopnjevalo do take višine, da sta vodja TOZD Žaga, tovariš Istenič, in vodja TOZD Drob-
no pohištvo, tovariš Mihelič, komaj prišla do besede in nam tudi onadva zaželela srečno v letu 1986.
Marljivi kuharji so pripravili pogostitev Dovolj, okusno in lepo pripravljene jedi so nam šle slastno v tek. Nato je sledil prijeten klepet in kar verjeti nismo mogli, da je čas tako hitro minil. Toda je že tako: kar je veselo in lepo, hitro mine. Sledili so močni stiski rok, iskrene želje po zdravju in višjih pokojninah, nato pa slovo.
Za mnoge upokojence je bila to edina zabava za novoletne praznike in zato je bilo naše veselje in hvaležnost še večja.
Hvaležni smo pobudnikom za organizacijo tega srečanja, hvaležni vodilnim in ostalim tovarišem, ki so žrtvovali svoj prosti čas in s svojo prisotnostjo izkazali priznanje nekdanjim delavcem. Hvaležni smo celotnemu kolektivu, ki prispeva sredstva za tako srečanje.
Upokojenci KLI se nikakor ne počutimo kot posušena struga, ki ji nihče ni več hvaležen. Ne počutimo se odmaknjeni in pozabljeni, temveč se nam zdi, da smo nekako še vedno člani te velike KLI-jeve družine
Vsem delavcem KLI želimo mnogo sreče, zdravja in prijetnega počutja na delovnih mestih ter mnogo delovnih uspehov v letu 1986
Tatjana v imenu vseh
Dedek Mraz je za leto dni pospravil svoj koš in odšel počivat. Po tako napornem delu počitek tudi potrebuje.
V naši občini je novoletno praznovanje, kot že vsa leta do sedaj, pripravil odbor za novoletno praznovanje otrok. K pestrosti so prispevale tudi krajevne skupnosti, šole in vrtec, ki je imel ves teden pred novim letom vrata odprta tudi popoldne. V Logatcu so otroci lahko prisluhnili tudi uram pravljic, ki jih pripravlja knjižnica.
Večina krajevnih skupnosti se je odločila za obdaritev otrok ob sprevodu dedka Mraza, kajti ta je s sprevodom obiskal vse večje krajevne skupnosti Sprevod je gotovo nekaj posebnega in prav je, da za pravljično vzdušje, ki ga prinaša, niso prikrajšani otroci iz manjših krajevnih skupnosti V sprevodu je sodelovalo približno 220 otrok. Del sredstev, zbranih po samoupravnem sporazu-
mu, odbor za praznovanje otrok že nekaj let namenja za sprevod Sredstva so tako koristno naložena, kar so ob zadnjem sprevodu lahko videli tudi v Hotedršici, Rovtah in KS Tabor. Pohvaliti je treba vse, ki se že toliko let trudijo, da bi otrokom pripravili čim bolj prisrčno in pravljično novo leto.
Dedek Mraz je s sredstvi, zbranimi s sporazumom, obdaril otroke. Žal so cene igrač tako visoke, da je darilo težko izbrati. Dobre igrače so predrage, da bi lahko prišle v koš dedka Mraza, zato seje bilo posebej težko odločiti za vsebino darila
Še nekaj: k prazničnemu vzdušju naj bi pripomogla tudi zunanja podoba kraja. V krajevnih skupnostih so se potrudili, postavili jelke in lučke. Žal le za kratko. Žarnice so v KS Tabor z jelk izginile komaj dan potem, ko so jih marljivi delavci obesili Na jbrž se niso trudili zato, da bi jih ob-jestneži pobrali, kajne?
bn
Volilna konferenca OK ZSMS Logatec
f1 Mladi so na konferenci obravnavah poročilo o delu OK ZSMS in njenih organov
Bili so enotni, da je mladinska organizacija premalo povezana z ostalimi DPO v krajevnih skupnostih, da so problem prostori za delovanje in da manjka primernih mladincev za vodilne funkcije.
Mladinska organizacija se vse preveč ukvarja s športom, kulturo Za to so društva in klubi. Več pozornosti bi morali posvečati idejnopolitičnemu delovanju v KS in občini. Delegati iz OO so dejali, naj bi KS financirale osnovne organizacije v KS Dotaknili so se bližajočih volitev Pohvalno je, da bo    v KS Vrh nad Rovtami na vodilnih mestih kar dve tretjini mladih
Konferenca pa je bila sklicana predvsem zaradi nadomestnih volitev Volili smo predsednika in člane predsedstva OK ZSMS Dosedanji predsednik Tone Lukančič in člana predsedstva Borut Gostiša in Marko Trček so bili razrešeni.
Novi predsednik OK ZSMS je Pavle Gostiša, člani pa Milojka Cigale, Tone Lukančič in Primož Godina
Vesna Slabe
Hura, počitnice so tu!
Učenci obeh osnovnih šol v naši občini so zimske počitnice začeli
13. januarja Štirinajst dni počitnic bo dovolj za smučanje in sankanje, tudi kakšno knjigo se bo dalo prebrati. Nekateri bodo obiskali prijatelje. Počitnice pa bodo vsi izkoristili tudi za počitek, saj bo drugo polletje naporno. Čas bodo imeli tudi tisti, ki jim v prvem polletju ni šlo ravno najbolje.
Ti bodo malo manj smučali, saj bo treba pogledati tudi tisto snov, ki se je v prvem polletju niso naučili.
In kaj o počitnicah pravijo učenci sami?
Će bo dovolj snega in sonce bom smučala. Ne bo mi treba zgodaj vstajati, zato bom gledala tudi zanimive oddaje na TV.
Marta
K meni bo prišla prijateljica, ki je že dolgo nisem videla. Drugače bom počitnice preživela doma.
Nina
Zjutraj bom spala. Vesela sem, ker se mi ne bo treba učiti.
Urška in Lidija
Z očijem bom hodila smučat na Kalič. Velikobom gledala TV in spala.
Maruša
Počitnic se veselim, ker mi ne bo treba zgodaj vstajati. Upam, da bom med počitnicami naučila smučati tudi sestrico.
Špela
Veliko bom spala in gledala televizijo. Več časa bom imela za potepe in obiske prijateljic.
Maja
Jaz pa se počitnic ne veselim. Zjutraj bom morala spati, jaz pa rada zgodaj vstanem. Pogrešala bom šolo, doma je bolj dolgočasno.
Zala
Dopisniki OŠ »8 talcev«
Zimovanje - žal brez snega
Dvanajst otrok, ki so jih spremljali štirje odrasli, iz pobratene občine Repentabor v Italiji je preživelo pet dni v naši občini
Otroci iz Repentabora imajo za zimske športe zelo malo možnosti, zato so dogovori o zimovanju v Logatcu stari že toliko kot pobratenje. Letos je prvič prišlo do realizacije načrtov. Žal pa je program pokvarilo vreme. V času od 26. do 30. 12. 1985 v Logatcu namreč za smučanje ni bilo dovolj snega. Kljub temu so otroci preživeli v Logatcu in okolici pet lepih, nepozabnih dni. Organizatorja zimovanja sta bili skupščina občine in telesnokulturna skupnost Pri organizaciji sta zelo veliko pomagala delovna organizacija KLI in planinsko društvo. Otroci so prebivali v novem planinskem domu v Novem svetu. V petih dneh so si ogledali delovno organizacijo KLI, obiskali Ljubljano, muzej v Bistri in Pe-
kel, bili v Postojnski jami in Pred-jamskem gradu. Zadnji šolski dan v
letu 1985 so preživeli z učenci OŠ »8 talcev« in med otroki v VVZ Ku-rirček
Ogledali so si sprevod dedka Mraza in pravljico Sneguljičica. Dedek Mraz je otroke tudi obdaril, darilo pa je prispevala KZ Logatec Kljub pomanjkanju snega so se organizatorji potrudili tudi za smučanje. Nekaj več snega je bilo v Rov-tah, tako da so otroci vsaj dva dni preživeli na snegu.
Prave logaške zime otroci sicer niso doživeli, tudi smučanja je bilo premalo Vendar so bili ob odhodu zelo zadovoljni. Poleti bodo naše otroke povabili na počitnice v Repentabor. Take neposredne oblike druženja še najbolj prispevajo k temu, da se vezi med pobratenima občinama utrjujejo
bn
KINO SEKCIJA ZKO LOGATEC
razpisuje ljubiteljsko mesto
UPRAVNIKA KINA
Pogoji:
- najmanj srednješolska izobrazba humanistične smeri,
- poznavanje filma in filmske dejavnosti,
- aktivno delovanje v kulturi v občini.
Razpis velja 15 dni po objavi v Logaških novicah.
Prošnje pošljite na naslov: KINO SEKCIJA, ZKO LOGATEC, p.p. 27, 61370 Logatec Kandidat bo izbran za 4 leta.
Kino sekcija ZKO Logatec
RAZPIS
O PODELITVI SREBRNEGA ZNAKA SINDIKATA ZA LETO 1986
Občinski svetZSS Logatec bo v letu 1986 podelil 5 srebrnih znakov sindikata. Srebrni znaki bodo podeljeni:
- članom sindikata za večletno prizadevno delo v 00 ZSS ali občinski organizaciji ZSS pri uresničevanju delavskih interesov,
- 00 ZSS za večletno učinkovito delovanje pri uresničevanju sindikalnih nalog.
Predlog za podelitev srebrnega znaka vloži 00 ZSS, konferenca sindikata ali občinski svet ZSS.
Pismeni predlog mora vsebovati naslov predlagatelja, osebne podatke kandidata, dosedanja odlikovanja, pregled dosedanjega dela oz. funkcije v ZSS in samoupravnih organih ter utemeljeno razlago za podelitev.
Predlog za podelitev srebrnega znaka osnovnim organizacijam sindikata pa naj obsega naslov osnovne organizacije in utemeljitev predloga z navedbo najuspešnejše opravljenih sindikalnih nalog.
Pismene prijave pošljite na naslov: Občinski sindikalni svet, Notranjska 14, Logatec, najkasneje do 31. marca 1986.
Občinski svet ZS Logatec
Obvestilo nekdanjim članom Društva mladih glasbenikov
V sprevodu dedka Mraza ste lahko videli novo skupino bobnarjev, ki je zvočno poživila sprevod. Skupina bobnarjev in skupina fanfar delata v glasbeni šoli. Pridni so in z veseljem se pripravljajo na nastope. Njihov učitelj je tovariš Markovič. Ker pa bi se za nastope radi tudi primerno oblekli in opremili, so za sodelovanje prosili Društvo mladih glasbenikov Logatec, pri katerem je pred leti delovala skupina bobnarjev. Društvo je priskrbelo bobniče, tudi nekaj oblek. Vendar premalo. Zato naprošamo vse nekdanje člane, ki še imajo doma obleke, da jih prinesejo na društvo ali v katerokoli šolo v Logatcu. Obleke vam doma prav nič ne koristijo, mladim in zagnanim bobnarjem pa bi prišle še kako prav.
Za sodelovanje se vam lepo zahvaljujemo.
DMG Logatec
Nagrade ob razvitju prapora
V začetku decembra so učenci obeh osnovnih šol pisali spise o obrti. Na slovesnosti ob razvitju prapora logaškega obrtnega združenja so bili po trije spisi iz vsake šole nagrajeni s knjižnimi nagradami. Komisija, ki je ocenjevala prispevke, je menila, da bi nekateri, ki sicer niso bili nagrajeni, tudi zaslužili pozornost. V tej številki objavljamo spis, ki ga je napisala Melita Logar iz OŠ »8 talcev«.
Obrt
V današnjem svetu potrebujemo veliko obrtnikov. Njihovo delo je težko in zahtevno, potrebne so pridne roke in močna volja. Vendar pa je ta poklic tudi zanimiv.
Ljudje si ne moremo predstavljati življenja brez miz, vrat, ključavnic in podobnih stvari. Da pa vse imamo, je potreben nekdo, ki to naredi. Tega pa se mnogokrat ne zavedamo. Če bi mi, šolski uničevalci klopi, videli trud ljudi, ki so mize naredili, bi se prav gotovo ne mučili z vrezovanjem bolj ali manj duhovitih verzov. Toda čeprav je delo obrtnikov pestro, se vedno manj fantov odloča za ta poklic. Sama se spominjam, kako je bilo, ko smo letos dobili nova vrata.
Z zanimanjem sem hodila po hiši in opazovala, kako so spretne roke rezale deščice, privijale vijake .. Danes obrtnikom pomagajo razni stroji, naprave, ki jim lajšajo naporno delo. Včasih pa je bilo drugače, veliko težje. In vendar je bilo obrtnikov več. Srčno upajmo, da obrt ne bo izumrla, saj bi bilo škoda tradicije, ki se s tem prenaša iz roda v rod.
Pripadniki JLA obiskali šole
Pripravniki vojašnice Logaški bataljon so za praznik JLA obiskali učence v obeh šolah. Obiski ob dnevu JLA so že tradicionalni, kot je tradicionalno tudi sodelovanje vojakov in starešin z mladino in pionirji na obeh šolah. Nosilci letošnje akcije so bili vojaki, ki jih vodi tovariš Čvorak. Vojaki so letos učencem pokazali, kakšno je delo, ki ga opravljajo pri obrambi naše domovine. Učencem OŠ Edvarda Kardelja so prikazali dan v vojašnici in orožje, ki ga uporabljajo pri svojem urjenju. Učenci in učitelji OŠ »8 talcev« pa so imeli priložnost videti sprejem
fantov v vojsko in obstoječe rodove JLA.
Tovariši Tollazzi, Petrovčič in Čvorak so učencem razložili, kakšne so možnosti za vpis na vojaške šole in kakšni so posamezni rodovi JLA. S tem so nakazali tudi možnosti za njihovo nadaljnje šolanje.
Vojaki so nato učencem prikazali preživljenje prostega časa v vojašnici. S predstavitvijo so bili učenci zelo zadovoljni.
Starešine in vojaki ter učitelji pa so dan izkoristili tudi za pogovor o nadaljnjem sodelovanju.
Idriz Ramčič
OBČINSKA KONFERENCA SZDL Logatec
Izvršni odbor
RAZPISUJE
Prosta dela in naloge računovodje družbenopolitičnih organizacij.
Pogoji:
- najmanj srednja izobrazba ekonomske smeri,
- tri leta delovnih izkušenj v knjigovodstvu.
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 3 mesece.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo v osmih dneh po objavi na naslov OK SZDL Logatec, Izvršni odbor, Notranjska 14.
Vrata so odprta
Na programsko volilni konferenci OK ZSMS so bili prisotni tudi predstavniki in mentor OO ZSMS Vzgojnega zavoda Logatec. Konference se niso udeležili samo zaradi konference same, ampak tudi zaradi stvari, ki je za učitelje, vzgojitelje in gojence pomembna, pa vendar kar ne more zaživeti. Gre za povezavo in sodelovanje med zavodom in krajem.
Gojenci so v zavodu iz različnih vzrokov. Velikokrat so to fantje, ki jim je bilo odvzeto tisto, kar nam je v življenju zelo pomembno. Dom, družina, zdravi odnosi. Mar ni to tisto, kar si vsak od nas najbolj želi?
Na konferenci so podali program svojega dela. Gre predvsem za kulturne prireditve, ki se bodo v glavnem odvijale v prostorih zavoda ali bližnji okolici.
Tako so že imeli novoletno predstavo, vabijo pa vas, da si ogledate SUM-MERTIME v izvedbi gledališča GLEJ. Lahko se boste udeležili tudi likovnega piknika z likovnimi umetniki. Celo leto poteka KINOTEKA. Prosili so nas, da vas v njihovem imenu povabimo na prireditve Točne datume bodo sporočili s plakati
Fantje bi radi izpeljali tudi plesni tečaj, a kaj, ko nimajo deklet.
R Veber
S sodelovanjem do kluba
Uspešno sodelovanje med delovnimi organizacijami KLI Logatec, LIKO Vrhnika in Intertrade Ljubljana ter vojašnico Logaški bataljon je ob prazniku JLA dalo novo pridobitev. To je vojaški klub v vojašnici. Za vojake klub pomeni zelo veliko pridobitev.
V klubu vojaki preživljajo svoj prosti čas, berejo, pišejo, igrajo šah, sprejemajo obiske, organizirajo sre-
čanja z mladino iz Logatca, borci, rezervnimi starešinami, prirejajo razstave.
To je le del aktivnosti. Namen kluba je tudi, da mlade ljudi seznanja z zgodovino, naravnimi lepotami in značilnostmi kraja, v katerem služijo vojaški rok.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali pri ureditvi kluba, ki vojakom veliko pomeni Idriz Ramčič
Klub brigadirjev vas vabi
Center za mladinsko prostovoljno delo (CMPD) pri OK ZSMS Logatec vabi vse brigadirje (nekdanje, sedanje in bodoče), da sodelujejo v novoustanovljenem »Klubu brigadirjev«. Spoznali se boste z novostmi v mladinskem prostovoljnem delu, se pogovorili z nekdanjimi sobrigadirji, povedali svoja mnenja o današnjem stanju mladinskega prostovoljnega dela, nam mlajšim kolegom, pa pomagali z nasveti. Ob tem pa prosimo vse, ki imajo kaj gradiva in jim ni več potrebno, naj nam ga posredujejo. Mislimo na biltene, stenske časopise, fotografije, brigadirske uniforme, priznanja. Klub bi z gradivom pripravil razstavo, kasneje pa bi ga uporabili za arhiv CMPD. Material, ki je pri vas doma morda v napoto, je nam še kako potreben.
Klub brigadirjev in njegov pomen
Kot sem že zgoraj navedel, bi se tu izmenjevala mnenja o MPD, ogledovali pa bi si tudi filme in diapozitive, ki jih ima CMPD. V klubu naj bi se shajali brigadirji, ki se nameravajo udeležiti MDA. Saj je za brigado
pomembno, kako se brigadirji med seboj poznajo.
Ta klub pa bi imel še eno nalogo, to je, povezati se s centri za MPD iz sosednjih občin (Vrhnika, Idrija, Cerknica, .), s katerimi bi ob srečanjih izmenjali novosti, ki bi vsem pomagale pri delu, lahko pa bi se dogovorili tudi za skupne akcije Po koncu MDA v letu pa bi se spet srečali in se med seboj seznanili o kvaliteti MDA, kjer so brigade iz posameznih občin sodelovale.
Naš namen je torej, vsaj upam, dober Da pa bi to izpeljali, nam je potrebna vaša pomoč. Vse kar menite, da bi nam koristilo, pošljite na naslov: OK ZSMS Logatec, CMPD, Notranjska 14
Morda vam primanjkuje časa, pa se ne morete oglasiti pri nas? Tudi za to je rešitev Javite nam preko vaših kolegov ali pa po telefonu štev. 741-008, da imate kaj zanimivega, pa se bomo mi oglasili pri vas ob času, ki ga boste določili.
V naprej se vsem zahvaljujemo za pomoč.
Renato Veber
Mladina in vojaki se srečujejo na pohodih
OBVESTILO PLANINCEM
Planinsko društvo Logatec obvešča vse planince in druge občane, da je planinski dom v Novem svetu zaprt od 5. 1. do 7. 3. 1986.
IMATE PROBLEME Z VODOVODNO NAPELJAVO?
Lahko vam pomagam. Opravljam vsa popravila vodovodne napeljave Prevzamem tudi celotno izvedbo nove napeljave Čistim tudi kanalizacijo in tajam zamrznjene vodovodne cevi
Instalaterstvo za vodovod Janez Petkovšek Grajska pot 11, Logatec
Godbo smo imeli tudi v Rovtah
V našem kraju je bila ljudska šola organizirana v prejšnjem stoletju. Šola v Rovtah obstaja od leta 1879 Prvi učitelj je bil župnik Janez Molj, ki je bil pozneje premeščen v Belo peč. Naslednji učitelj je bil Ferdinand Strel, naslednji Janez Žan in četrti Alojz Sežun.
To so bili prvi posredovalci kulturne omike našim prednikom. Za zidavo prve šole je imel največ zaslug Janez Molj, pomagal pa je tudi logaški okrajni glavar Ivan Mahkota.
Program šole ni bil samo učenje splošnih predmetov, ampak tudi vzgoja za delo na kmetijah. Šola je imela šolski vrt, v katerem so učenci gojili sadno drevje. Že tedaj so imeli preko sto večjih in manjših cepljenih dreves. Seveda šole niso obiskovali vsi šoloobvezni, kot bi danes rekli. V letu 1889 je obiskovalo pouk 67 fantov in 55 deklet. Prebivalci tega kraja pa so se preživljali v glavnem s poljedeljstvom in živinorejo. Prisotna je bila tudi trgovina z lesom.
Naši predniki so ob težkem delu v gozdu, na poljih in pri živini želeli tudi razvedrila.
Leta 1909 je »Osreški Jože« (Jože Kune) zbral mlade može in fante, ki so imeli veselje in smisel za glasbo. Nabavili so glasbila in paradne obleke. S pridno vadbo so se pokazali prvi uspehi. Jože Kune je vodil godbo tudi na Logu pri Brezovici, občasno sta obe godbi tudi skupno nastopali.
Godbeniki so imeli napisana pravila, v katerih je bilo v devetnajstih
členih opisano vse, kar je bilo potrebno za delovanje društva. V pravilih je tudi naziv godbe in dogovor o igranju na prireditvah.
Igrali so v glavnem na veselicah in prirejali koncerte, sodelovali so tudi na procesijah. Narodna godba, kot so se uradno imenovali, je redno vadila v godbenem domu, ki so ga zgradili na mestu, kjer stoji danes gasilski dom.
Naši predniki so skrbeli za svoj kulturni razvoj v času, ko za to ni bilo gmotnih možnosti. Pustili so nam lep primer, kaj se da z vztrajnostjo in dobro voljo doseči.
Prepričani smo, da smo tudi danes lahko ponosni na naše kulturne ustvarjalce.
V naši KS uspešno delujejo razne kulturne skupine:
- nonet kmečkih žena,
- moški pevski zbor,
- dramska skupina in drugi. Uspešno   deluje   tudi športno
društvo, ki ima 150 večinoma zelo delavnih članov, ki delujejo v raznih sekcijah.
V tem času se borimo za boljše pogoje dela naših kulturnikov in mladine.
Lahko samo občudujemo glasbenike, ki smo jih opisali. Čas, ko so delovali, je bil kulturi manj naklonjen.
S tem zapisom želiva mlajši rod bežno seznaniti s kulturnim delom naših prednikov
Bojana in Slavko Šinkovec
Pregledali smo markacijske znake
Pri obhodu in pregledovanju markacijskih znakov od Logatca do Kališ nas je pot zanesla tudi v Kališe. Pot vsi poznate. Kališe so najbližja sprehajalna točka za Logačane in okoličane z ureditvijo planinskega doma v Novem svetu, pa so občani pridobili še eno izletniško točko.
Iz vpisne knjige, ki se nahaja pri vhodnih vratih v skrinjici, je razvidno, da so Kališe znane.
Lani so dom obiskali planinci iz petnajstih društev Slovenije, Hrvaške in Srbije. Nekaj pohodnikov moti to, da je dom v zimskem času zaprt. Drugih pritožb ni bilo.
Ker vpisna knjiga ni vzdržala vandalskega početja, smo knjigo zamenjali.
PD Logatec Markacijski odsek
Kotiček za nasvete
Vam, gospodinje, bo namenjen kotiček, ki ga začenjamo z novim letom. Od tu in tam so na uredništvo prišle želje, da bi v časopisu našli prostor tudi za preproste stvari, ki nas včasih jezijo, velikokrat razveseljujejo. Jezimo se, če smo najboljši prt popacali in ga ne moremo oprati, veseli nas, če smo ugotovili, katero sredstvo preganja škodljivce na balkonskem cvetju, ali predelali še čisto dobre hlače, ki Jih je vaš malček prerasel. Prostor bomo našli tudi za kak dober recept In še kaj. Pa ne mislite, da morajo sodelovati samo ženske. Tudi moški znajo narediti marsikaj koristnega.
Da bo kotiček res vaš, nam ga pomagajte oblikovati. Želimo si čimveč vaših pisem, predlogov, želja. Naš naslov pa poznate:
Logaške novice, Notranjska 14, Logatec
Kaj pripraviti gostom?
To vprašanje povzroča nemalo težav pravzaprav vsem gospodinjam. Že v naprej se bojimo večjih obiskov, praznovanj, ker vemo, da nam bosta priprava in strežba vzeli ogromno časa Še potem, ko gostje odidejo, ostane za gospodinjo veliko dela. Gostiteljica ponavadi niti nima časa biti z gosti, saj je veliko dela v kuhinji.
Danes vam predlagamo, kako lahko dobro postrežete goste in se ob tem tudi same sprostite. Predlog nam je pomagala oblikovati prijazna tovarišica iz Krpana.
Pogostitev gostov doma v obliki bifeja ima številne prednosti.
Vse jedi lahko pripravimo že prej in jih naložimo v servirne posode. Gostje si strežejo sami. Potrebujemo mizo, ki jo pogrnemo s primernim prtom. En del mize določimo za pribor, posodo, kozarce, prtiče, začimbe, omake. Večji del mize pa obložimo s pripravljenimi jedrni. Stranska mizica ali okenska polica služi za odlaganje uporabljene posode. In kaj vse lahko pripravimo?
Središče so različno obložene mesne plošče: narezek iz suhomesnatih izdelkov, hladna svinjska mrežna pečenka, goveji peklan jezik z bučnim oljem in čebulo, šunkini zvitki muslin (stepena smetana, nariban hran, sol, poper).
Kisla zelenjava in solate: cveta-ča z vinaigretsko omako, kisle gobice, vložena paprika, kisle kumarice, vložena šalotka, krompirjeva solata z majonezo, radič ali motovileč z jajci.
Glavna mesna jed: pečenega purana s kostanjem ali pečeno gos s pečenimi jabolki, lahko se odločimo za srnin hrbet z brusnicami ali pomarančami ali pa za dolenjske kepe in tatarsko omako.
Zalogaji: pommes chips, smoki, slane arašide, pražene mandeljne, ocvrte suhe slive.
Sladice: sadne solate, sadne kupe, medene rezine, topljeno čokolado, marmorni šarkelj.
Ponuditi moramo tudi več vrst kruha in izbrati primerno pijačo.
BI RADI ZNALI KLEKLJATI?
Krajevna skupnost Naklo organizira začetni tečaj klek-Ijanja. Tečaj se bo začel 7. 2. 1986.
Prijave sprejema KS Naklo, Notranjska 14, do 5. februarja 1986. Pohitite s prijavo, ker Je število tečajnikov omejeno.
Vse podrobnejše informacije dobite na krajevni skupnosti.
O koruzi na Logaškem
Sicer jo poznamo tudi pod Imenom »turščica« ali po logaško »turšca«, v Lazah pa kot »formentin«. Naj je ime tako ali drugačno, vemo, da je zrnje velikega pomena za prehrano ljudi in živali. Od starih Logačanov sem slišal, da je koruzni močnik steber Kranjske dežele. Kuhali so ga povsod na Logaškem. Lepo ie poslušati narodno Desem: Žaančkov mu bom skuhala, z ocvirki zabelila, ko bo ocvirke dol pobral, še mlekca bom prilila.
Koruza zahteva dobro, s hlevskim gnojem pognojeno in spočito zemljo, najboljša je ledina. V času rasti zahteva vestno in natančno obdelovanje. Je zelo dovzetna za pomladansko pozebo (slana), zato jo sadimo šele v začetku maja. Ko prikuka iz zemlje, jo že čakajo vrane ter jo pulijo iz zemlje, zato je potrebno njivo zavarovati s strašili, prepresti s prejo, dokler rastline nekoliko ne zrastejo. Med koruzo, ki je bila nekoliko redkeje posajena, so posadili tudi fižol, ki je zelo lepo obrodil. Danes tega ne počno več, ker obdelovanje poteka strojno. V času zorenja so se zoreči koruzi zopet približale vrane, ki jih je bilo treba zavračati s strašili.
Obiranje pridelka je odvisno od letine. Če je koruza lepo dozorela se trga od sredine septembra dalje, slabo dozorelo pa se prebira in se pušča zelene stroke do oktobra. Zelo pomembno je spravljanje pridelka v suhem vremenu, ker se mokri storži na kupu v skednju lahko vnamejo: Koruza postane grenka, in to se občuti še pozneje na koruzni moki. Staro pravilo je, da morajo biti koruzni klasi dozoreli, suhi ter nasuti v kupe, ne več kot 70 cm visoko.
Slačenje (lickanje) koruze je najzanimivejši del procesa, ki je potreben za dobre žgance. Posamezni gospodarji so se dogovorili med seboj, kateri večer naj organizirajo slačenje, kot ga v Logatcu imenujemo. Tako se je to opravilo odvijalo le pri eni, dveh ali treh hišah v vasi na isti večer. Gospodar je vabil sosede, in to vse od dedkov in babic do otrok. Dekleta so komaj čakala, fantje pa še bolj, saj so prišli še od drugod
Umetnost slačenja je razložil gospodar: vsakemu slečenemu storžu naj se pusti po tri srednje slačke, ne pretrde in krožno razporejene, predolge štulce pa je treba z nožem odrezati. Tako pripravljene storže so metali v košare, nezrele ali pol prazne pa je bilo treba popolnoma sleči. Te smo imenovali »otinke« in smo jih metali v kot na kup. Uporabili so jih za takojšnjo živinsko krmo. H košaram so se vsedli možje in fantje, ki so znali plesti kite. Otroci so jim podajali, tako da je šlo delo hitreje od rok. Trdno spletene kite so bile približno 1,5 m dolge, iz na-gajivosti pa so nekateri pletli po 3 m ali pa še daljše kite, s katerimi je bilo naslednji dan veliko sitnosti pri obešanju pod napušč. Posamezni ple-tilec je en večer spletel tudi 15 kit.
Mislim, da nič ne lažem, če trdim, da so sodelovali pri petju vsi sosedje, od prababic in dedkov. Naj navedem nekaj pesmi, ki sem si jih zapo-
mnil: Marija z Ogrskega gre Fantje se zbirajo ..., Stara mama, oj ne šivaj .. ., Snoč so se pa fantje stepli ..., Če študent na rajžo gre ..., Mati zakliče pridne deklice Dekle je po vodo šla .., Lejte že sonce zahaja ..., Tam v tistih starih časih ..., Pesem od moje žene Po jezeru ..., Otok bleski.. , Stoji, stoji Ljubljanca .... in še in še druge. Če je bila zraven še harmonika, je bilo petje še lepše. Fantje so se smukali okoli deklet in nagajali, mame in babice pa so tako početje strogo nadzirale ter ob pravem času s primernimi vzgojnimi ukrepi krotile mlado prevročo kri.
Med slačenjem koruze je bila po^ vedana tudi marsikatera zgodba za dobro voljo in razpoloženje. Naj jih navedem nekaj:
Ribničan je vozil suho robo v Logatec in še naprej v Vipavsko dolino. Od Kale naprej so se začeli več ali manj strmi klanci, tako da je konjiček omagal in je moral tudi Ribničan sam porivati voz. Bolj proti vrhu, na najbolj strmih klancih, ni šlo več, zato je začel prositi: »Marija pomagaj, sv Elija pomagaj, sv. Martin pomagaj.« Ker še vedno ni šlo, je molil: »Vsi svetniki pomagajte!« Tako je z veliko muko dospel vrh Hrušice. Najprej je šlo po ravnem, potem pa se je začela cesta spuščati proti Vipavi Ribničan je imel slabo zavoro in ga je gnalo bolj in bolj navzdol. »Pol svetnikov naj gre preč« je zaprosil. Ker pa še ni bilo bolje, je zaklical: »Vsi svetniki preč!« Tako je srečno privozil v Vipavsko dolino.
Starejši možaki so vedeli povedati o Ajdovski deklici, ki je bila baje tako velika, da je z eno nogo stala na Strmici, z drugo pa vrhu Hrušice. Ajdovski zid, ki ga je videti še danes, je menda zložila ta deklica, pomagali pa so ji Ajdje, ki so bili velikani, imeli pa so samo eno oko na čelu.
Borovničan, Logačan in Rovtar so tekmovali, kdo bo hitreje molil. Bo-
rovničan je molil: ».. ki je v nebesa zlajzu « Logačan je molil: » ... ki je nebesa šel« Rovtar pa je bil najhitrejši: »... ki je v nebesa skaču!«
Vrstile so se še druge zgodbe: o ženitovanjih, plesih, Ameriki in izseljencih, o težkih časih lakote in kuge.
Ko je velikanski kup koruznih storžev skopnel, so nosili fantje in dekleta slačke in otinke iz skednja, dekleta so takoj pometla, gospodinja pa je našla v zadnjem kotu ple-tenko mošta in košaro medenih hrušk ter vsakemu odrezala kos kruha. Niso še vsi pomalicali, ko je godec že zaigral. Mladina je zaplesala in tako prišla na svoj račun Takrat so bili najbolj znani godci: Lovreč Franc, Hodnik Janez in Viktor, Anzelcov Vinko in še drugi, ki pa so bolj občasno prijeli za meh kot so rekli harmoniki. Plesalo se je tudi do ene ure čez polnoč, včasih še dalj. Družabnost se ni nikjer lepše razvijala, kot ob takih priložnostih.
Koruzo v kitah so obešali običajno pod napušč pri hišah, večkrat tudi v kozolce v »štant« ali na drogove. Otinke so sušili v skednjih in so se najprej pokrmili živini Sušenje zunaj je trajalo, dokler ni zapadel sneg. Takrat pa so pritisnili ptiči vseh vrst in je bilo treba viseče kite zaščititi ali pa umakniti v notranje prostore, kjer se je začelo »robkati«.
Robkanje turšce so običajno opravili v kmečki hiši za pečjo, ob zimskih večerih. Vsak dan so že zjutraj prinesli nekaj novih kit k peči, da se je poostrila, zvečer pa so narobka-no zrnje nasuli na vrh peči, da se je dokončno posušilo. Nekateri kmetje so imeli sušilnice za koruzo, pri nas pa so jo manjši otroci mešali na peči tako, da jo je bilo včasih polovica na hišnem podu. Kmetje so računali, naj bi dale tri kite mernik zrnja. To je v glavnem tudi držalo. Nekateri so imeli ob dobri letini tudi čez 100 kit Pri nas doma jih je bilo nekoč 87 kit, kar je bil hišni rekord Umetnost robkanja koruze je bila tudi po svoje zanimiva. V eno roko si stisnil že orobkan storž, s katerim si drgnil po polnem, ki si ga držal v drugi roki Zrnje je padalo v mendr-go ali drugo podstavljeno posodo. Nekateri so imeli posebne robkače iz železnega, nazobčanega kolesa, ki je gulil koruzne storže Seveda je
bilo treba malo popraviti za njim. Teh pripomočkov je bilo zelo malo in jih ni bilo moč dobiti
Meni se je zdelo to klasično robkanje tako, kot opisuje pisatelj Josip Jurčič v »Zimskem večeru na kmečki preji«, vendar v skromnejši obliki. Ob večerih se je zbralo razen domačih še nekaj gostov, sosed, stric in včasih še kdo Na klopi je bila postavljena mendrga, ob njej so sedeli na eni strani oče, na drugi sosed ali stric. Otroci smo sedeli na posebni klopi ali stolih in robkali v mendrgo ali drugo posodo, če nas je bilo več. Kadar je bil oče pri volji, je povedal marsikaj zanimivega, pa tudi sosedje in drugi so marsikakšno rekli.
Prav posebej odbrane koruzne storže, predvidene za seme, so sušili v kašči nad oknom in ne pri peči. Ta koruza se je robkala šele na pustni torek, ker je bil tak star običaj.
Še nekaj zelo koristnega smo dobili od turšce, slačke-razslačke Te
so nabirali otroci in stare ženice Najlepše in zelo mehke, 1 cm široke pramene, so odbrali za polnitev blazin. Še boljši so bili slački od potrganih kit, ker so bili že lepo zviti in nakodrani Vse so najprej oprali, potem posušili in nazadnje napolnili blazine.
Lepo suho zrnje je dala gospodinja v mlin. Za žgance je bila bolj ostra moka, za močnik bolj mehka, vmes pa je primešala še malo ječmena Če je bila dobra letina, so zo-bali koruzo tudi konji (zmleto v šrot), prašiči so imeli debelejši »špeh« (slanino), kure pa so nesle bolj rumena jajca!
Ivan ČERNE
Velika tekma malih v KS Tabor
V nedeljo, 19. 1. 1986 popoldan, je bila na Zahribu v KS Tabor tekma v veleslalomu za najmlajše. Pripravili in vodili so jo elani TVD Partizan-Tabor Za malico je poskrbela krajevna skupnost.
Ob bodrilnem aplavzu staršev so se v smučarskih veščinah, ki so jih pridobili v smučarski šoli, pomerile deklice in dečki od petega leta do četrtega razreda osnovne šole. Bilo je padcev, rdečih noskov, nasmejanih obrazov in sploh pravo tekmovalno vzdušje. Vsak tekmovalec je po tekmi dobil čaj in pol klobase. Za uvrstitve do 5. mesta so bile podeljene diplome. Prvi trije v vsaki kategoriji so dobili še medalje, čeprav lesene, medalje pa le so.
Spet seje pokazalo, da ima »Bloški smu čar« dostojne naslednike.
Rezultati in uvrstitve:
Deklice 5-6 let: 1 Marta Govekar. 2 Katarina Gostiša, 3 Katja Nagode, 4 Anita Ur šič, 5. Bojana Rupnik, 6. Andrejka Tomazin, 7. Tanja Čuk, 8 Katarina Lampe, 9 Alenka Nagode, 10. Sonja Petek;
Dečki 5-6 let: 1 Blaž Godina, 2 Uroš Šparemblek, 3. Miha Nagode, 4 Tadej Rupnik, 5. Gašper Galič, 6. Gašper Pečkaj;
Deklice 1.2. razred: 1 Mojca Gostiša. 2 Mihaela Govekar, 3 Špela Galič, 4 Breda Lampe, 5. Janja Povhe, 6 Tina Godina;
Dečki 1. 2. razred: 1. Vasja Rupnik, 2. Uroš Godina, 3. Davor Jerina, 4. Robi Rudolf, 5 Matej Nagode, 6. Franci Mihevc, 7 Matej Brus, 8 David Ćuk, 9 Miha Pečaver, 10. Sebastjan Tommec. 11. Marko Tomazin;
Deklice 3. 4. razred: 1 Sabina Govekar, 2 Bojana Jerina, 3 Mateja Ambrožič, 4 Nina Pfajfar. 5 Mirjam Arh, 6 Lidija Šantelj;
Dečki 3. 4. razred: 1 Vinko Vidmar, 2 Simon Pečkaj, 3. Primož Mivšek, 4. Boštjan Gostiša, 5 Janez Gostiša, 6 Miha Gostiša, 7. Aljoša Turk. 8 Klemen Šantelj, 9. Igor Povhe TVD Partizan - Tabor
Na podlagi 25. člena zakona o javnem obveščanju (Ur. list SRS štev. 7/73, 83, 84, 86, 89, 239 in 240. člena statuta občine Logatec (Ur. list SRS štev. 3/78 in 5/82, pravilnika o izhajanju in izdajanju občinskega glasila, sprejetega na seji predsedstva OK SZDL Logatec 16 6. 1980, in v skladu z družbenim dogovorom o financiranju glasila Logaške novice, podpisanim dne 27. 2. 1975
- Skupščina občine Logatec,
- Izobraževalna skupnost občine Logatec,
- Kulturna skupnost občine Logatec,
- Zdravstvena skupnost občine Logatec,
- Telesnokulturna skupnost občine Logatec,
- Skupnost otroškega varstva občine Logatec,
- Skupnost socialnega skrbstva občine Logatec,
- Raziskovalna skupnost občine Logatec,
- Samoupravna skupnost za zaposlovanje občine Logatec,
- Samoupravna stanovanjska skupnost občine Logatec,
- Samoupravna komunalna skupnost občine Logatec,
- Samoupravna skupnost za ceste občine Logatec,
- Skupnost za požarno varnost občine Logatec,
- Kmetijsko zemljiška skupnost občine Logatec,
- KLI Logatec - TOZD Drobno pohištvo,
- KLI Logatec - TOZD Stavbno pohištvo,
- KLI Logatec - TOZD Žaga,
- KLI Logatec - TOZD ESO,
- KLI Logatec - DSSS,
- KTL - TOZD VALKARTON Logatec,
- KONFEKCIJA Logatec,
- KMETIJSKA ZADRUGA Logatec,
- GG - TOK Gozdarstvo Logatec,
- GG - TOZD Gozdarstvo Logatec,
- GRADNIK Logatec,
- Petrol - TOZD Motel LOM Logatec,
- INTEGRAL - TOZD Gostinstvo Logatec,
sklenejo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o zagotovitvi materialnih pogojev za redno izhajanje Logaških novic, glasila OK SZDL Logatec za obdobje 1986-1990
1. člen
Podpisniki tega sporazuma se obvezujejo, da bodo zagotavljali potrebna sredstva za redno izhajanje glasila OK SZDL Logatec Logaške novice.
2. člen
S tem samoupravnim sporazumom zagotavljamo sredstva za redno izhajanje Logaških novic, in sicer za 11 številk letno. Vsaka številka bo imela povprečno 10 strani formata C-3. Logaške novice so namenjene vsem delovnim ljudem in občanom občine Logatec. Vsa gospodinjstva jih prejemajo brezplačno. Logaške novice bodo obveščale o vseh pomembnih dogajanjih v naši občini, predvsem pa o:
- družbenoekonomskem položaju občine,
- samoupravljanju v TOZD in samoupravnih interesnih skupnostih,
- delu družbenopolitičnih organizacij in društev,
- delu, uspehih in problemih na področju družbenega standarda in dela krajevnih skupnosti.
3. člen
Objava oglasov, reklamnih prispevkov, zahval in prispevkov, objavljenih po naročilu, ter objava delegatskih gradiv so zaračunana skladno s cenikom, ki ga sprejme uredniški odbor glede na stroške za izdajo časopisa.
4. člen
Podpisniki se obvezujejo, da bodo nakazovali dogovorjena sredstva mesečno v višini 1/12 letnega zneska na žiro račun OK SZDL Logatec, Logaške novice št. 50110-678-54042
5. člen
Zbrana sredstva po tem sporazumu se bodo uporabljala izključno za financiranje Logaških novic v skladu z letnim finančnim načrtom in s sprejeto temeljno vsebinsko zasnovo glasila.
6. člen
Organizacije združenega dela se zavezujejo, da bodo v letu 1986 odkupile mesečno naslednje število izvodov po 80,00 din
	stev. izvodov mesečno	Mesečni prispevek din	Letni znesek
KLI Logatec - TOZD ESO KLI Logatec - TOZD Žaga	188	15.040	180.480
	95	7600	91 200
KLI Logatec - TOZD DP	467	37.360	448320
KLI Logatec - TOZD SP	336	26.880	322.560
KLI Logatec - DSSS	139	11.120	133440
Kmetijska zadruga Logatec	60	4.800	57600
KTL - TOZD VALKARTON Logatec	402	32.160	385.920
KONFEKCIJA Logatec	182	14.560	174 720
GG - TOK Gozdarstvo Logatec	30	2.406	28.800
GG - TOZD Gozdarstvo Logatec	39	3.120	37440
GRADNIK Logatec	148	11.840	142.080
Petrol - TOZD Motel LOM Log.	830	6.640	79.680
Integral - TOZD Gostinstvo Log.	31	2.480	29.760
Skupaj:	2200	176.000	2112.000
7. člen
Družbenopolitična skupnost in samoupravne interesne skupnosti bodo v letu 1986 prispevale naslednja sredstva:
SKUPŠČINA OBČINE Logatec
1 100.000-
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI:
Izobraževalna skupnost
Kulturna skupnost
Zdravstvena skupnost
Telesnokulturna skupnost
Skupnost otroškega varstva
Skupnost socialnega skrbstva
Raziskovalna skupnost
Samoupravna skupnost za zaposlovanje
Samoupravna stanov, skupnost
Samoupravna komunalna skupnost
Samoupravna skupnost za ceste
Skupnost za požarno varnost
Kmetijska zemljiška skupnost
18.000,-90 000.-
180.000.-60.000-
120000-60 000-30.000 30 000
180.000 90.000-30000-60.000-60.000,-
Skupaj:
1.170.000-
8. člen
Izdajateljski svet bo z vsakoletnim finančnim načrtom valoriziral znesek v 5. in 6. členu tega sporazuma z revalorizacijskim količnikom, ki ga bo določil izdajateljski svet na podlagi povečanih cen za tiskanje in ostalih stroškov v zvezi z izdajanjem Logaških novic
9. člen
Podpisniki delegirajo po enega delegata v odbor podpisnikov, ki vsaj enkrat letno obravnava finančno poslovanje Logaških novic.
10. člen
Izdajateljski svet bo predložil odboru podpisnikov in OK SZDL poročilo o porabi zbranih sredstev ob zaključnem računu, najkasneje pa do konca meseca marca za preteklo leto.
11. člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga sprejme večina podpisnikov, uporablja pa se od 1 januarja 1986 dalje
Podpisniki:
1. SKUPŠČINA OBČINE Logatec
2. IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST
3. KULTURNA SKUPNOST Logatec
4. ZDRAVSTVENA SKUPNOST Logatec
5. TELESNOKULTURNA SKUPNOST
6. SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA
7. SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA
8. RAZISKOVALNA SKUPNOST
9. SAMOUPRAVNA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE
10. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST
11. SAMOUPRAVNA KOMUNALNA SKUPNOST
12. SAMOUPRAVNA CESTNA SKUPNOST
13. SKUPNOST ZA POŽARNO VARNOST
14. KMETIJSKO ZEMLJIŠKA SKUPNOST
15. KLI LOGATEC TOZD ESO
16. KLI LOGATEC - TOZD ŽAGA
17. KLI LOGATEC - TOZD DP
18. KLI LOGATEC - TOZD SP 19 KLI LOGATEC - TOZD DSSS
20. KMETIJSKA ZADRUGA
21. KTL - TOZD VALKARTON
Kaj in kako alpinisti
Nove knjige v naši knjižnici
Pomena besed znanega italijanskega alpinista Bonattija sem se prav zavedel šele, ko sem to občutil na lastni koži.
Ljudje, od katerih bi to najmanj pričakoval, so nas (Alpinistični odsek) obsodili nedelavnosti, ker smo celo leto hodili v hribe, kjer so nekateri žrtvovali ves dopust drugi počitnice, za konzerve in avtobuse pa porabili štipendijo ali kako drugače prisluženi denar. Ker smo spali pod milim nebom, pod stenami in smo si čaj kuhali sami in ker vse to počnemo za lastni užitek! Ker smo pri gradnji planinskega doma sodelovali le dvakrat. Nedelavni smo, ko dvakrat na teden treniramo v telovadnici, ko ob slabem vremenu visimo v Črnem kalu, Ospu, Močilniku. Turncu ... Ja, povsod nas je dosti in ob tem hodimo še v službo in študiramo, zraven pa se primerjamo z ljudmi, ki od alpinizma živijo.
Od sedmih alpinistov, ostali so pripravniki in tečajniki, sta dva člana ljubljanske gorske reševalne postaje Imamo dva inštruktorja alpinizma, ki skrbita za vzgojo in novosti, enega, ki je na osnovi kategorizacije športnikov dosegel republiški razred, povrhu pa še kopico kvalitetnih vzponov, o katerih si pred dvema letoma še sanjati nismo upali.
Plezamo prostovoljno in kot take nas potrditev javnosti ne zanima preveč (nekateri so za smučanje, drugi za nogomet). Vsak zase ve, kaj mu določeni vzpon pomeni, upoštevaš pa mnenje somišljenikov.
Danes se kar tekmuje, kdo bo o sebi napisal več dobrega. So primeri, ko se majhne stvari precej napihnejo Vsak se bori, da bi za seboj imel čimveč pristašev in s tem tudi materialno ozadje Vse skupaj je veliko več kot - informacija. Smo tudi ljudje, ki se nam tak način upira, pa nas resničnost uči drugače. Da se o nas čisto nič ne sliši, tudi ne bo držalo. V ponedeljkovem Delu že vrsto let izhaja rubrika »Alpinistične novice«, kjer uspemo prebrati tudi o dejavnosti naših članov.
Nekaterim je ocenjevanje dela in nedela posamezne sekcije dolžnost. Na osnovi tega se delijo sredstva. Drugi si to pravico jemljejo sami Ostanete še vi, ki bi si tudi mislili svoje, če bi bili informirani Kriteriji so različni, po naših - alpinističnih, pa to, da smo nedelavni, ne bo držalo.
In kje smo v preteklem letu plezali? Preko 30 tur pride na posameznika.
Zimo smo izkoristili za plezanje po zaledenelih slapovih, predvsem v Tamarju jih je veliko Ko se peljete proti Kranjski gori na levi strani ceste, malo pred vasico Gozd-Martu-Ijek, pozimi vidite nekaj manj kot 200 m visok slap Lucifer. Izredno lepi slapovi so še v Prisojniku, Skoč-niki v Belem potoku, slap Ogrlice malo od poti na Presedljaj, slapovi
nad Jezerskim z zelo zahtevnim slapom v Vodinskem vrhu. Vse to, do slapov v borovniškem Peklu, smo preplezali (z vrvmi, kupljenimi z družbenim denarjem). Plezali smo smeri VI. težavnostne stopnje - januarja nad Korošico, februarja v Dolgem hrbtu. Smeri, ki jih ne preplezaš v enem dnevu. Poleg tega redni treningi, alpinistična šola, dežurstva na smučiščih Stari vrh in Soriška planina.
Sneg je izginil in ne poznam alpinista našega odseka, ki za spomladansko vplezavanje ne bi bil v Pak-lenici, kjer smo bili še poleti in jeseni. Tudi tam sostene visoke do 350 m in težavnost po želji, le da vidiš morje. Plezali smo v Triglavu, samo primer: Peternelova smer skupaj v Čopovim stebrom - prosta ponovitev, 1000 m VI+, nekje menda še nekaj težje Sledijo Doklova špica, Ste-nar, Špik, čez mejo plezanje v Divji kozi, Mangrtu, v Ostenju nad Jezerskim, v Dedcu, Vežici, Vršičih, Planjavi, Ojstrici, Brani, Turski gori... Nekaj napornih, a lepih dni smo preživeli v italijanskih Dolomitih, v skupini Sella. Tudi v centralnih Alpah v gorah nad švicarskim Zermattom so v snegu ostale naše sledi.
Alpinizem ni izrazito množična dejavnost, ki bi polnila dvorane in stadione, je pa vrh gore množičnega planinstva. Nismo in nočemo biti nekaj zase, saj smo tudi mi planinci, mogoče le z visoko šolo. Nekoliko bolj se nagibamo k športu, zaradi posebnosti dogajanja in prostora pa je prisotna še vrsta duševnih vrednot.
Torej nobenih tekmovanj, nobenih točk, ki bi polnile stolpce časopisov, vseeno pa kaj več tudi o nas v kakšni drugačni obliki - kdaj drugič.
Martin Brus
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta, starega očeta, brata in strica
STANISLAVA ROKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali. Posebej se zahvaljujemo sosedom, družini Doles, Marku Kavčiču, dr. Vodopivcu, predsedniku ZZB za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljeni obred.
Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
STROKOVNE KNJIGE:
Slovenska krajevna imena
S. Južnič: Politična zgodovina 20 stoletja
M. Kos: Srednjeveška zgodovina Slovencev
P. Kuret: Glasbena Ljubljana
Otrok in knjiga
LEPOSLOVJE:
Knjižna zbirka Prešernove družbe:
Prešernov koledar 1986
I. Sedej: Sto znanih slovenskih umetniških slik
P. Škrinjar: Grenko brinje
M Likar: Ljudje pravijo o zdravju
M. Mikeln: Zmaga vojvodine Kranjske
V. Mal: Baronov mlajši brat
T. Peršak: Sledi
T. Svetina: Ukana 4.
Mineva štirideset let
B. Zupančič: Veter in ceste
M. Kundera: Neznosna lahkost bivanja
R. Gari: Stiska kralja Salomona
M. Denunziere: Luiziana
M. Denunziere: Mrtvi rokav
A Maurois: Temno hrepenenje
R Chamberlin: Grešni papeži
V Nabokov: Ada ali strast
S Belovv: Dekanov december
I. Shaw: Na življenje in smrt
B. Malamud: Novo življenje
W Faulkner: Krik in bes
I. B. Singer: Suženj
KNJIGE ZA OTROKE
M. Prosen: Astronomček Tonček
Roža čudotvorna - antologija pesništva za otroke
J W Grimm: Bratec in sestrica
Krivopetnice in Zlatorog
Z. Glogovac: Jurček na igrišču
Z Glogovac: Jurček na travniku
M Golar: Bobi v laškem ujetništvu
Čez vodico čez rečico
J. S. Veltistov: Elektronik - deček iz kovčka
x
ZAHVALA
Ob boleči izgubi očeta in starega očeta
JOŽETA ISTENIČA
»Petrovcovega ata«
se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti ter nam izrazili sožalje. Hvala za pomoč sosedu Janezu Brenčiču, tovarišu Černe-tu za poslovilne besede in gospodu župniku za poslovilni obred. Otroci Bogdan, Jože in Nuša
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dobrega tasta in starega očeta
MATIJE TRČKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala dr. Zoranu Vodopivcu, Gasilskemu društvu, odboru ZZB, sosedom In najbližjim, ki so nam priskočili na pomoč ter gospodu župniku za pogrebni obred.
Vsem hvala za izrečeno sožalje In darovano cvetje.
Snaha Nežka ter vnukinje Urška, Špelca in Alenka
vabimo vas
Filmski spored za februar
4francoska komedija OPERACIJA BANZAI, režija C. Zidi, glavne vloge Coluche, V. Mairesse.
Pustolovska zgodba v eksotičnem okolju z znamenitim komikom Coluschom, ki smo ga spoznali že v fllmin, kjer so na primer gadje maturirali.
6ameriški spored risank LARIFARI ZAJČEK, r. Daviš, Perez
12 risank priljubljenega zajčka, ki ga poznamo že z malega zaslona.
7.-9.angleški zgodovinski LEGENDA O ZLATEM VITEZU, r. S. VVicks, gl. vi, S. Connerv, M. DKeefe.
Bolj pravljična zgodba o vitezih iz časov kralja Arturja.
8-9.ameriška drama DO ZADNJEGA DIHA, J. mcBride, gl vi. R. Gere, V. Kapriskv.
Nova Inačica znamenitega Godardovega filma z istim naslovom o potepuhu in kriminalcu, ki pa ima svoj svet s svojo »moralo« In •poštenostjo«.
11.angleška komedija LOKALNI JUNAK, B. Forsvth, gl. vi. B. Lancaster, P. Riegert.
Moderna zgodba o gradnji rafinerije na Škotskem, kjer se bijejo interesi velike naftne družbe In krajanov,
14- 16.francoska komedija PO PRVI LJUBEZNI, r C Pino-
teau, gl. vi. C Brasseur, B. Fossey, S. Marceau.
Po uspehu prvega dela filma ČAS PRVE LJUBEZNI so Francozi posneli drugega. Vleki ima zdaj 15 let, ljubezen postaja »resnejša« stvar.
15- 16 angleška drama SREČEN BOŽIČ, GOSPOD L A W-
RENCE, r. N. Oshima. gl. vi. D. Bovvie, T. Contl, R. Sakamoto.
Edinstven film o spopadu dveh svelov, ki se v posebnih pogojih vojnega ujetništva v japonskem taborišču med zadnjo vojno odraža v skrajnostih. V filmu je ponovno odlično zaigral rocker David Bovv/e Omenimo še znamenitega japonskega režiserja Nagiso Oshima, ki ga poznamo predvsem po razvpitih filmih ONIBABA in KRALJESTVO ČUTIL
18.ameriški vvestern PAST V MONTANI, r. P. Schamoni, gl. vi. H. Krueger, P Schamoni, S. Boyd.
Hardy Krueger igra v tem westernu enega od iskalcev zlata, ki je skrit v grobovih Montane. Westerni so danes redki, priznati pa moremo, da je tudi dobrih malo. Na žalost tudi slednji sodi mednje.
21.-23.hongkonški pustolovski SUPERNERED NORE MISIJE, r. E. Tsang gl. vi. C. Mak, S. Hul.
Karale film kot mnogi drugi, vendar je vredno omeniti pravo pokopališče avtomobilov, ki ostane po zadnji sceni v filmu.
22-23.ameriška grozljivka GROZLJIVI VIKEND, r. S. Miner, gl. vi. D. Kimmel, P. Krotka.
Tretji film Iz serije PETEK. 13. Grozljivo grozenl
25francoska kriminalka CATHERINE CHERIE, r. Y. Frank, gl. vi. B Cabre, A. Wilson.
Mlado pevko podpira ugleden pisatelj. Ko se dekle zaljubi v vrstnika, pridejo na dan mračna nagnenja starega pisatelja. Pol do zločina je odprta.
28-2.ameriški pustolovski JEZDEC SKOZI ČAS, r. W. Dear, gl. vi. F. Ward, B. Bauer.
Udeleženec motoclkllstlčne dirke se nenadoma znajde sto let v preteklosti na divjem zahodu. Slučajno je »zašel« v območje znanstvenih poskusov s časovnimi premikanji. Vse mogoče kombinacije smo že videli, motorista na divjem zahodu pa najbrž še ne!
1.-2-ameriška komedija ZADNJA AMERIŠKA DEVICA, r. B. Davidson, gl. vi. L. Monoson, D. Franklin.
Zgodba o mladih, o neuslišani ljubezni, odpovedovanju In žrtvovanju. Naslov lahko zavede, saj ne gre za klasičen erotični film.
Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Branka Novak, tehnični urednik Miro Leskovec, lektor Irena Lipovec. Številka žiro računa 50110-678-87486. Tisk Šolski center tiska in papirja, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št 421 -1/72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.
KULTURNA KRONIKA
PIHALNI ORKESTER MILICE V LOGATCU. - Bralcem smo dolžni še zapis o kulturnih dogodkih iz lanskega decembra. Med njimi velja gotovo izdvojiti koncert Pihalnega orkestra milice iz Ljubljane, ki je v Narodnem domu koncertiral 12. decembra Koncert so omogočili Pihalni orkester Logatec, Postaja milice in občinska kulturna skupnost. Pihalni orkester milice deluje že 37 let, v tem času pa se je razvil v enega vodilnih tovrstnih skupin v Jugoslaviji. Danes obvlada obsežen repertoar, ki ga sproti dopolnjuje s koncertnimi priredbami. V Logatcu smo slišali skladbe Wooda, Sheiba, Verdija, Schefferja in Učakarja. Hvaležna publika je izsilila tudi dva dodatka. Orkester je vodil dirigent Milan Matičič. Koncert je bil eden mnogih, ki jih je imel pihalni orkester po Sloveniji v okviru evropskega leta glasbe.
VELIKA ŽELJA IZPOLNJENA. - Konec lanskega leta je na odru dvorane v KS Tabor oživela VELIKA ŽELJA v izvedbi dramske skupine OŠ Edvarda Kardelja, ki deluje to šolsko leto pod mentorskim vodstvom Rudija Čamer-nika. Mladim gledališčnikom želimo še veliko uspeha pri njihovem nadaljnjem delu, predvsem pa veliko volje in vztrajnosti.
bn
Dopisniki iz osnovnih šol
Ptice pozimi
Ptice so priljubljene živalice, ki uničujejo škodljivce. Njihov kljunček se venomer trese, ker tako lepo žv-rgolijo. Ko pa pride zima, selivke odlete, klateži pa ostanejo pri nas in si s težavo iščejo hrano.
Ptice so pozimi zelo uboge. Čivkajo in premrle skačejo po sadovnjaku okrog hiše. Vrabci, siničke, ščinkavci in še veliko drugih ptičkov si v snegu in ledu išče hrano. Veliko jih tudi pogine zaradi mraza in ker so brez hrane.
Pticam je treba pozimi pomagati, ker nimajo hrane in zavetja. Pomagamo pa jim lahko na več načinov. Postavimo jim ptičje krmilnice-hiši-ce. V krmilnice potem natrosimo zrnja ali pa obesimo ptičjo pogačo.
Pticam lahko pomagamo tudi bolj enostavno. Na okenske police natrosimo zrnja, potem pa lahko iz sobe gledamo ptičke.
Pri naši hiši je veliko ptic. Imamo sadovnjak in pozimi, ko ptice stradajo, natresemo na okenske police zrnja. Iz sob lahko opazujemo, ptičjo lakoto. Na hiši, v žlebu, so si vrabci naredili gnezdo Nismo jim ga razdr-
li, zato pa sedaj lahko opazujemo, kako letajo iz žleba na okenske police po hrano. Nam so ptice priljubljene, zato jih ne bomo podili. Želimo tudi, da bi kakšna lastovka na hiši naredila gnezdo. Mogoče ga bo. Nič se ne ve.
Ptice moramo imeti radi. Pozimi jih hranimo, to pa nam poplačajo po zimi, ko nam tako lepo zapojo.
Aleš Vavken, 5b OŠ Edvarda Kardelja
Če bom vojakinja
Nekdaj oči moj je bil vojak in je puško nosil na ramah, straiil domovino, za katero vsi skrbimo.
Tudi jaz bi rada tja k vojakom šla. Puško bi dobila, domovino bi branila. Potem bratca bi učila, kako je lepa naša domovina.
Maruša Klopčič, 4.b OŠ »8 talcev« Logatec
Strelsko tekmovanje v počastitev dneva JLA
Strelska družina Logatec je v počastitev 22. decembra - dneva JLA organizirala tekmovanje v streljanju z zračno puško.
Streljanje je bilo 23 12. 1985 v OŠ »8 talcev«, udeležilo pa se ga je 40 tekmovalcev
Rezultati:
PIONIRJI: 1. Marjan Brus - 121 krogov, 2 Peter Gostiša - 114 krogov, 3 Tomaž Skvarča - 74 krogov.
MLADINCI: 1. Marjan Jerina - 140 krogov, 2. Rajko Mivšek - 130 krogov, 3. Tomaž Kogovšek - 88 krogov.
ČLANI: 1. Jože Pasarič - 175 krogov, 2. Danijel Krivec - 165 krogov, 3. Rajko Žakelj - 161 krogov
EKIPE: 1. Strelska družina Logatec - 483 krogov, 2. Obrtno združenje Logatec - 457 krogov, 3. JLA I. - 320 krogov, 4 Mandrge - 312 krogov, 5. JLA II. - 295 krogov, 6. Gorenja vas - 287 krogov, 7. Klanec -245 krogov, 8. G. Logatec I. - 244 krogov, 9. G. Logatec II. - 128 krogov.
Matic Cimperman