Hudo neurje poškodovalo Kljub odhodu pediatrinje Obletnica tržnice pod gozdne in občinske ceste pacientom ni treba iskati Bohačevim toplarjem v na območju Gete	drugega zdravnika	Nazarjah z grenkim
priokusom
STRAN 7	STRAN 10	STRAN 12
DA naročam se na tiskano izdajo tednika Savinjske novice. Naročnino bom poravnal/a na osnovi računa. Naročilo velja do moje pisne odpovedi.
[me in priimek_
■¿p
Poitnina
plačana
po
pogodbi št. 31/3/5
SAVINJSKE NOVICE
Naslov
Telefon/GSM
Savinjska cesta 4
Datum
Podpis
3331 NAZARJE
EJ c z
cr (¡j
i
iT 01
S TÍ;
» ŠL -i. ^ ™ 3 s o*
i
i? » s rt
n -a ' 3
= D ZF Û
° £>
a/ a ■j-. j
û 'J * ~
£ s« p
zr S ^
n -i fli T*
■Í O
1/1	i;	ö
^	„	if
<	n	o
i '	C-	VI
l/l	w
C	^
i-	3
it	O
z: s;
"at" rt
o»
flf a.
3
jr o» un
bi
<
_
y L/I
- Li
a ®
ï f ä O TT O
? 5 < 5 ^
o
K
f o ti
Ê l Cl
T} c.
3 ä
I
R g'
j? -■ fj ^ t ; d
r> Û, " Vi
Iz vsebine:
Tema tedna:
Dohodkovna neenakost v Sloveniji .
Tretja stran
4
Urad za delo Mozirje:
Brezposelnost upada,
število delovno aktivnih raste............................5
Gornji Grad:
Velik potencial za razvoj verskega turizma .. 8
Rečica ob Savinji:
Prostorska stiska in
prenova ogrevanja na osnovni šoli.................9
Zgornjesavinjski starodobniki:
Atraktivna razstava starodobnih vozil.......... 11
Galerija Štekl:
Kar sta poper in sol za hrano,
so sanje za umetniško dušo...........................15
Velenje:
Na državno prvenstvo z diatonično harmoniko tudi štirje Zgornjesavinjčani......16
(JM)
LJUBE¿NA _
Osrednja knjižnica Mozirje:
Poleti najraje beremo leposlovje....................20
Smučar Nejc Naraločnik:
Mladinska reprezentanca
odskočna deska za napredovanje ................ 21
Neenakost v blaginji otrok se povečuje
Najnovejše UNICEF-ovo poročilo razkriva neenakosti v blaginji otrok v gospodarsko razvitih državah. Slovenija se je najslabše odrezala na področju porazdelitve dohodka, saj imajo najrevnejši otroci od povprečja za skoraj polovico manj razpoložljivih dohodkov. V primerjavi s predkriznim letom 2008 je ta podatek slabši za 6,6 odstotnih točk.
V	raziskavo je bilo zajetih 41 držav Evropske unije in OECD, razvrščene pa so glede na vrzel med blaginjo otrok na dnu in tistimi v sredini porazdelitve. Vrzeli oziroma razlike govorijo o tem, v kolikšni meri otroci na dnu zaostajajo za povprečnim otrokom v posamezni državi. Poročilo države razvršča glede na te vrzeli na štirih ključnih področjih blaginje: porazdelitev dohodka, izobraževanje, zdravje in zadovoljstvo z življenjem.
Danska je z najnižjo neenakostjo med otroki na vrhu skupne lestvice, Turčija in Izrael sta pristala na dnu, Slovenija pa se je uvrstila na 9. mesto, za Estonijo in pred Latvijo.
V	polovici držav, ki jih zajema poročilo, več kot deset odstotkov otrok živi v gospodinjstvih z manj kot polovičnim povprečnim dohodkom, gre torej za najbolj prikrajšane otroke, v tretjini držav, tudi v Sloveniji, pa se je vrzel v dohodku med leti 2008 in 2014 občutno povečala. Na lestvici neenakosti na področju dohodka je Slovenija na 19. mestu med 41 državami.
Kar se tiče izobrazbe, podatki za Slovenijo ne odstopajo od povprečja. V Sloveniji desetina 15-letnikov ne dosega zadovoljivega nivoja znanja pri bralnih zmožnostih, matematiki in znanosti, kar pomeni poslabšanje rezultata za dve odstotni točki glede na leto 2006.
Na lestvici neenakosti na področju zdravja je Slovenija zasedla 16. mesto. Otroci na dnu lestvice za tretjino bolj pogosto poročajo o simptomih slabega počutja. Na drugi strani se opaža zmanjšana neenakost na področju fizične aktivnosti in nezdravega prehranjevanja, Slovenija pa je naredila velik korak naprej tudi pri zmanjšanju vrzeli na področju uživanja sladkorja in sladkanih pijač.
Ocena zadovoljstva z življenjem temelji na podlagi samoocen otrok. V povprečju otroci v OECD ocenjujejo svoje življenje z oceno 8 (na lestvici od 0 do 10), otroci na dnu pa izberejo v povprečju med 2,5 in 3 točke slabšo oceno. Na lestvici neenakosti na področju zadovoljstva z življenjem je Slovenija zasedla 12. mesto.
In kako se dohodkovna neenakost na splošno kaže v Zgornji Savinjski dolini? O tem v tokratni temi tedna.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik
ISSN 0351-8140, leto XLVIII, št. 31, 5. avgust 2016. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik:
Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2016 3
Tema tedna
DOHODKOVNA NEENAKOST V SLOVENIJI
Pri nas porazdelitev dohodka enakomernejša kot drugod
Državni statistični urad je pred kratkim objavil rezultate analize, v kateri ugotavlja, da se je dohodkovna neenakost v Sloveniji leta 2015 zmanjšala za 0,5 odstotne točke in padla na 24,5 odstotne točke. Ta podatek pove, da je Slovenija država z najbolj enakomerno porazdelitvijo dohodka v EU, kar je pomembno za oceno relativne revščine. Pozitivna je tudi novica, da zaposlenost in plače rastejo, prav ta-
ko prejemki gospodinjstev. A Slovenci ostajamo previdni, denarja še vedno ne zapravljamo, ampak ga, kljub nizkim obrestnim meram, vztrajno hranimo na bančnih računih.
V EU VELIKE NEENAKOSTI V DOHODKIH
Statistika porazdelitve dohodka, ki jo je na svoji spletni strani objavil Eurostat, ugotavlja, da obstajajo
velike neenakosti v porazdelitvi dohodka. Povprečje posameznih nacionalnih vrednosti držav članic EU za leto 2014 kaže, da je 20 odstotkov prebivalstva z najvišjim ekvivalentnim razpoložljivim dohodkom prejelo 5,2-krat toliko dohodka kot spodnjih 20 odstotkov.
Slovenija ostaja med evropskimi državami z najnižjo stopnjo dohodkovne neenakosti. Lanskoletni upad je prvi večji upad stopnje
dohodkovne neenakosti po letu 2009, po mnenju nekaterih ekonomistov je to povzročila kriza, saj se količnik zniža, ko se dobički in kapitalski dohodki zmanjšajo.
ALI JE DOHODKOVNA ENAKOST SPLOH DOBRA?
Mnenja strokovne javnosti se tukaj delijo. Cilj vsake družbe naj bi bilo zmanjševanje neenakosti, a vprašanje, kako to vpliva na go-
Naša anketa
Kako se v Zgornji Savinjski dolini opazi neenakost?
Irena Budna, Nazarje
Razlike v premoženju oziroma dohodku mojih znancev sedaj in pred tremi desetletji po moje niso bistvene, je pa občutnejša razlika med premožnejšimi in revnejšimi. V okolju, kjer živimo, vsakdo najprej opazi tiste ekstremno bogate, ki že zaradi svojega premoženja - premičnin, nepremičnin in ostalega razkošja - pritegnejo večjo pozornost. Tiste, ki so revni oziroma živijo pod pragom revščine, le redko kdo opazi, saj se sami ne izpostavljajo. Kdo je kriv za to, da je vedno več brezposelnih in revnih in da je razkorak med bogatejšim in revnejšim slojem tako velik, bi težko rekla. Zdi se mi, da gredo slabo vodenje države in politične zdrahe vzporedno z dogajanjem v gospodarstvu, kar posledično prinese veliko brezposelnosti in revščino na eni ter bogastvo na drugi strani. Kriminala ne bi toliko pripisovala zgolj neenakosti med ljudmi, ampak dejstvu, da nekateri ljudje, tudi ko imajo vse, stremijo po še in na poti do svojega cilja ne izbirajo vedno pravih, legalnih poti.
Slavka Krebs, Ljubno ob Savinji
Zdi se mi, da ni več bogatih, kot jih je bilo, temveč je več revnih. Za tovrstno situacijo so krivi politiki, saj sprejemajo ukrepe, ki vse bolj hromijo gospodarstvo. Zato si tisti, ki malo zaslužijo, pogosto morajo prislužiti dodaten denar, da preživijo. Sicer pa se slab ekonomski položaj odraža v povečanem kriminalu, opaziti je več stresa. Je pa tudi res, da je bolj, ko se zaostruje gospodarski položaj, več ljudi po gostilnah, tudi poraba cigaret se poveča.
Alenka Brezovnik, Radegunda
Danes se razlika med bogatimi in revnimi povečuje: revni so še vedno revni, bogati pa so veliko bolj bogati, kot so bili včasih. Politika povzroča in dopušča bogatenje določenih posameznikov ne po njihovih zaslugah. Na žalost ravno ta dohodkovna neenakost ljudi peha v pasivnost in obup, zamo-rjenost in nemoč, pogosto tudi v kriminal. Ljudje na robu preživetja in obupa iščejo izhod in vse pogosteje ga najdejo; tisti bolj agresivni in močni v kriminalu, šibkejši pa v alkoholu, nezdravem načinu življenja, nemotiviranosti, depresiji. Velik problem vidim pri mladih, ki se za-
dovoljujejo z mobilno tehnologijo, računalniki in »mama hoteli«. Vendar za to niso krivi sami, v veliki meri smo za to odgovorni starši, družba, politika.
Jaka Matijovc, Luče
Med mojimi znanci ne vidim nobene razlike, se mi pa zdi, da so bogati še bogatejši, revni še bolj revni. Ta populacija se povečuje. Krivdo pripisujem predvsem politiki, ki je omogočala in omogoča plačilno nedisciplino, omogoča goljufanje posameznikov, ki lahko odprejo podjetje, ogoljufajo ljudi, ga pahnejo v stečaj in potem odprejo drugo podjetje. Pogrešam čase SDK - službe družbenega knjigovodstva, ki je imela vpogled nad neplačniki in jih je sproti tudi kaznovala. Če želiš v današnjem času preživeti, pogosto moraš poseči tudi po delu na črno. Kar se kriminala tiče, je nesprejemljiva dvoličnost ta, da če reven človek nekaj vzame, nekaj malega, da bi preživel, je kradel, če pa si bogat protipravno prilasti večjo stvar, je to lastninjenje.
Primož Bitenc, Spodnja Rečica
Menim, da je danes vedno več tistih, ki so zelo bogati, in tistih, ki so zelo revni. To pogosto opazim pri svojem delu, saj se ravno pri avtomobilih, ki se pripeljejo v našo delavnico, vidi očitna razlika v standardu ljudi. Za tovrstno situacijo težko rečem, kdo je krivec, verjetno bolj politika kot gospodarstvo. Spodbujanje dodatnih aktivnosti za pridobivanje materialnih dobrin je odvisno od vsakega posameznika in ne od finančne situacije, v kateri je. Zdi se mi, da kriminal ni odvisen od socialnega položaja. Kriminalna dejanja so enako prisotna v vseh slojih, saj tisti, ki imajo že veliko, pogosto želijo še več in za pridobitev dodatnega premoženja uberejo nezakonito pot.
Jože Marovt, Nazarje
Več je bogatih in več revnih, srednjega sloja skoraj ni. Lahko rečem le, da kdor si je s svojim delom prislužil premoženje, naj ga ima, pa ni važno, kako veliko je. Take bi tudi morali spodbujati, saj poskrbijo za zaposlovanje v svoji okolici. A me jezi, da tisti, ki imajo za pijačo in cigarete, nimajo za zvezke in knjige. Nič ne bi bilo narobe, če bi šolske potrebščine kupili sami in ne bi čakali na socialno pomoč. Ljudje bi se morali zavedati, da ni država tista, ki bi morala poskrbeti zanje, temveč oni sami in bi morali malo več varčevati. Prepričan sem, da revščina prinaša več kriminala. Za to je kriva država, ki bi morala ljudi zaposlovati.
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
4 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016
Tema tedna, Aktualno
spodarstvo, s tem ni rešeno. Nekateri ekonomisti menijo, da je neenakost porazdelitve dohodka dobra, saj ljudem daje spodbudo, da izboljšajo svoj položaj z delom, inovacijami ali pridobivanjem novih spretnosti. Pri tem je poudarek na tem, da mora biti neenakost ustvarjena na trgu in ne s političnimi sredstvi. Kot je za Finance izjavil profesor ekonomije na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Anže Burger, »je za gospodarstvo države slabše, če je dohodkovna neenakost posledica od politike zmanipuliranega tržnega sistema, in prav to se dogaja v Sloveniji.«
VEČ NEENAKOSTI PRINAŠA VEČ KRIMINALA IN MANJ ZDRAVJA
Mnogi, nasprotno, ne verjamejo, da večje razlike med bogatimi in revnimi slednje spodbujajo k izboljšanju svojega položaja. Kanadski ekonomist Miles Corak je v svoji primerjavi dokazal, da je v državah, kjer je več dohodkovne neena-
kosti, manj medgeneracijske mobilnosti. Poleg tega strokovnjaki s področja zdravja in sociale menijo, da več neenakosti pomeni več kriminala in manj zdravo življenje ljudi. Revnejši namreč pogosto na nelegalne načine iščejo alternativne možnosti preživetja, se prehranjujejo s cenejšo, nezdravo hrano, ker pa so v stresu, pogosteje posegajo po poživilih, kot sta tobak in alkohol.
Zanimive so tudi ugotovitve profesorja na Fakulteti za javno upravo Univerze v Ljubljani dr. Aleksandra Aristovnika izpred nekaj let. V svoji raziskavi za Eurostat je ugotovil, da zmanjševanje števila javnih uslužbencev pripomore k zviševanju stopnje dohodkovne neenakosti v družbi. V državah z večjim deležem javnih uslužbencev je neenakost namreč praviloma manjša. Manj razvit javni sektor pomeni slabšo dostopnost in kakovost javnih storitev, do slednjih imajo dostop le še bogatejši, kar posledično povzroča višjo stopnjo neenakosti v družbi.
SLOVENCI IMAMO DENAR, A GA NE ZAPRAVLJAMO
V časopisu Finance so objavili, da Slovenci iz leta v leto zaslužimo več, več dobimo tudi od države v obliki pokojnin ali socialnih prejemkov. Po podatkih državnega statističnega urada je leta 2014 dohodek povprečnega Slovenca znašal 8.746 evrov. To je največ do sedaj in za približno 550 evrov (sedem odstotkov) več kot v letu 2008. Kljub temu je kupna moč povprečnega Slovenca v času krize upadla, saj je inflacija v tem obdobju znašala okoli deset odstotkov.
Ob višjih prihodkih bi pričakovali, da bodo ljudje več zapravljali. Pa ni tako. Slovenski denar ne kroži, kot bi bilo gospodarstvu ljubo, ampak leži na naših bančnih računih in v vzajemnih skladih. Gospodarska rast v Sloveniji je zato šibka, razlog pa očitno ne leži v revščini njenih prebivalcev, ampak v njihovi varčnosti.
Tatiana Golob
URAD ZA DELO MOZIRJE
Brezposelnost upada, število delovno aktivnih raste
V	prvih šestih mesecih letos je število brezposelnih oseb v Sloveniji prvič po letu 2010 padlo pod sto tisoč. Padanje števila iskalcev zaposlitve zaznavajo tudi na velenjski enoti Zavoda RS za zaposlovanje, ki pokriva tudi območje Zgornje Savinjske doline. Na uradu za delo v Mozirju beležijo upad brezposelnosti, vendar je trend zaposlovanja nekoliko nižji od povprečja v državi. Urad dobro sodeluje z delodajalci v dolini, čeprav prijava prostih delovnih mest za delodajalce ni več obvezna.
BREZPOSELNOST UPADA, ŠTEVILO DELOVNO AKTIVNIH RASTE
V	maju 2016 je bilo na območju urada za delo v Mozirju 5.611 delovno aktivnih prebivalcev. To je skoraj pol odstotka več kot v enakem obdobju lani, toda v Sloveniji je bil ta odstotek v povprečju znatno višji, število delovno aktivnih prebivalcev v državi je namreč poraslo za več kot odstotek in pol.
Konec letošnjega junija so imeli na uradu za delo Mozirje registriranih 841 brezposelnih oseb. V primerjavi z lanskim junijem je to dva odstotka manj brezposelnih. Na nivoju države se je registrirana brezposelnost zmanjšala za dva odstotka in pol. Denarno nadomestilo je prejemala četrtina zgornjesavinjskih brezposelnih oseb. Branka Škulj Nussdorfer, vodja uradov za delo Velenje in Mozirje, ugotavlja, da se pozitivni trendi na trgu dela še naprej krepijo.
PRIJAVA PROSTIH DELOVNIH MEST NI OBVEZNA
Od aprila 2013 naprej velja zakon, po katerem vsi delodajalci niso več zavezani zavodu za zaposlovanje sporočati potreb po zaposlitvah oziroma prostih delovnih mestih. Ne glede na
to z uradom za delo Mozirje aktivno sodelujejo številni tukajšnji zaposlovalci. Tako je urad sodeloval pri posredovanju na prosto delovno mesto kar pri 77 odstotkih zaposlitev brezposelnih.
Največ povpraševanja je bilo po poklicih s področja predelovalnih in storitvenih dejavnosti ter po poklicih v gradbeništvu, gostinstvu in turizmu. Iskani so tudi vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev v mednarodnem prometu.
v,' *
i - Ü IH
i
Branka Škulj Nussdorfer, vodja uradov za delo Velenje in Mozirje, ugotavlja, da se pozitivni trendi na trgu dela še naprej krepijo.
(Foto: Marija Lebar)
MANJ NA NOVO PRIJAVLJENIH
V letošnjem letu se je v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 318 oseb, kar je dober odstotek manj kot lani. Med novo prijavljenimi je bilo med drugim 32 iskalcev prve zaposlitve, 16 oseb, ki so delo izgubile zaradi stečaja ali likvidacije podjetja, 198 takih, ki jim je poteklo delovno razmerje za določen čas, in 28 trajno brezposelnih. Iz evidence zavoda je bilo odjavljenih 357 brezposelnih, od tega jih je 296 našlo zaposlitev.
MLADI, STAREJŠI IN STEČAJNIKI
»Na uradu za delo Mozirje med brezposelnimi še posebej izstopajo nekatere skupine,« ugotavlja Škulj Nussdorferjeva. »Zlasti so to stari do 24 let. Kar nekaj podjetij v dolini je šlo v stečaj, zato so med izpostavljenimi tudi stečajniki in trajni presežki. Tudi starejši od 50 let težko dobijo zaposlitev, imamo pa še kategorijo dolgotrajno brezposelnih, ki so brezposelni več kot 12 mesecev. V izpostavljeno skupino sodijo še osebe z dokončano srednjo poklicno izobrazbo.«
UKREPI AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA
Za lažje vključevanje na trg dela zavod izvaja ukrepe aktivne politike zaposlovanja. V letošnjem letu je bilo v te aktivnosti vključenih 79 oseb z našega območja. Od tega se je devet oseb udeležilo usposabljanja in izobraževanja, 28 jih je bilo vključenih v kreiranje delovnih mest, 42 pa v spodbude za zaposlitev. Kot je povedala Branka Škulj Nussdorfer, so ukrepi aktivne politike v pomoč pri zaposlovanju in usposabljanju zlasti mladih, starejših, dolgotrajno brezposelnih in oseb z nižjo izobrazbo.
Marija Lebar
5 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016
Gospodarstvo
ODELO SLOVENIJA Z NOVIMI PROIZVODNIMI KAPACITETAMI
Nadaljujejo z intenzivnim razvojem in zaposlovanjem
Uspešna evropska družba Odelo Slovenija, podjetje za razvoj, proizvodnjo in trženje avtomobilskih delov s sedežem v Preboldu in proizvodnima enotama na tej lokaciji ter v Črešnjev-cih pri Gornji Radgoni, je zadnji petek v juliju odprlo nove, posodobljene prostore in s simboličnim polaganjem temeljnega kamna pristopilo k izgradnji deset tisoč kvadratnih metrov velikega kompleksa proizvodnih in logističnih površin.
V navzočnosti predsednika Vlade Republike Slovenije dr. Mira Cerarja in ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška so najprej uradno odprli prenovljene proizvodne in logistične kapacitete v Črešnjevcih, nato pa je sledila priložnostna slovesnost v Preboldu.
TEMELJNI KAMEN ZA NOV OBJEKT V PREBOLDU
Prvaka gospodarske politike naše države so na sedežu podjetja v Preboldu spremljali turški lastniki Izzet in Ahmet Bayraktari ter Muhammet Yildiz in direktor podjetja Odelo Slovenija Davorin Dobočnik s sodelavci. Simbolično so položili temeljni kamen za izgradnjo novega proizvodnega objekta. Brez pretiranega poudarjanja uspešnosti družbe ob hkratnem zagotavljanju, da je poslovno okolje v Sloveniji primerno za rast in prilagajanje zahtevnemu globalnemu avtomobilskemu tržišču, je bilo razumeti, da so ključni element uspešne rasti in razvoja vodstveni kadri in delavci v podjetju.
PROIZVAJAJO NAJSODOBNEJŠE AVTOMOBILSKE LUČI
Tovarna v Preboldu je v okviru celotne skupine družb Odelo največja in izkazuje nove možnosti za širjenje proizvodnje ter prodaje najsodobnejših avtomobilskih zadnjih luči, tretjih zavornih luči in smernikov. Na tem področju bodo že v prihodnjem letu začeli z novimi projekti.
ZAPOSLUJEJO VELIKO ZGORNJESAVINJČANOV
V Preboldu trenutno zaposlujejo nekaj več kot 900 ljudi, med katerimi je tudi veliko Zgornjesa-vinjčanov. Širitev proizvodnje pomeni še dodatne zaposlitve. Z investicijo, vredno preko 23 milijonov evrov, v izgradnjo novih prostorov, nove stroje, orodja in opremo, bodo ustvarili pogoje za realizacijo novih projektov.
Premier dr. Miro Cerar je čestital lastnikom in vodstvu podjetja Odelo Slovenija in izrazil zadovoljstvo, ker odpirajo nova delovna mesta. (Foto: Jože Miklavc)
BSH HIŠNI APARATI NAZARJE
Prestižno oblikovalsko priznanje Red Dot tudi za MultiTalent 3
V začetku julija so v muzeju Red Dot Design v Essnu v Nemčiji predstavili letošnje dobitnike priznanj Red Dot. Med prejemniki so tudi hišni aparati Bosch.
Da so mali in veliki hišni aparati Bosch sinonim za dovršenost, priča tudi tokratno število Red Dot Design nagrad. Osvojili so jih namreč kar dvajset, pri čemer ima veliko vlogo funkcionalen dizajn produktov. Med drugim so prejeli nagrade za XXL NoFrost hladilnik z zamrzovalnikom Bosch, indukcijsko kuhalno ploščo Bosch Serie 8, ožemalnik agrumov Bosch VitaStyle Citro, stoječi mešalnik Bosch SilentMixx in kompaktni kuhinjski aparat Bosch MultiTalent 3.
Slednji aparat so razvili v Sloveniji, proizvodnja pa poteka v Nazarjah. Za Bosch MultiTalent 3 so njegovi inovatorji maja letos prejeli zlato priznanje Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, inovacija pa se poteguje tudi za najvišja priznanja na nacionalnem nivoju.
Marija Lebar
Kompaktni kuhinjski aparat Bosch MultiTalent 3
(fotodokumentacija BSH Hišnih aparatov)
SKOKOVITA RAST SE BO NADALJEVALA
Odelo Slovenija si v okviru svojega poslovanja ves čas prizadeva za proizvodnjo na svetovni ravni WCM (World Class Manufacturing), nove proizvodne površine pa bodo še dodatno pripomogle k doseganju visokih standardov proizvodnega procesa. Če so lani povečali prodajo s 65 na 130 milijonov, načrtujejo v prihodnjih letih rast preko 200 milijonov evrov.
POHVALE S STRANI PREMIERJA IN MINISTRA
Priznanje lastnikom in vodstvu družbe je v daljšem nagovoru izrazil tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki je poudaril, da si vlada prizadeva z različnimi spodbujevalnimi ukrepi doseči prav to, kar se v Savinjski dolini že uresničuje.
Po besedah predsednika Vlade Republike Slovenije dr. Mira Cerarja je Odelo podjetje, ki ima vizijo, z vidika nacionalnega gospodarstva pa je najbolj pomembno, da ustvarja nova delovna mesta in v Sloveniji načrtuje nova vlaganja. Kolektivu Odela je ob tem čestital in izrazil veselje, da se vse to dogaja kot plod sodelovanja med tujimi vlagatelji in našimi zaupanja vrednimi kadri.
Jože Miklavc
6 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016
Iz občin
POLETNE NEVIHTE POVZROČAJO NEVŠEČNOSTI IN ŠKODO
Hudo neurje poškodovalo gozdne in občinske ceste
Muhasto julijsko vreme je postreglo s številnimi nevihtami, močnimi kratkotrajnimi padavinami in občasno tudi s točo. K sreči padavin ni bilo toliko, da bi povzročile poplave, je pa toča v nekaterih krajih precej prizadela vrtne in njivske posevke. Minulo sredo je neurje, v katerem se je nad Čreto »utrgal oblak«, prestrašilo prebivalce vasi Potok in Kokarje.
MIREN POTOČEK V NEKAJ MINUTAH RAZBESNELI HUDOURNIK
Močan naliv nad Čreto je povzročil izredno hitro naraščanje hudournika Mostni graben, ki je v nekaj minutah povsem napolnil strugo s temno rjavo deročo vodo. Krajani so lahko le osuplo opazovali hitro naraščanje vode in upali, da ne bo prestopila bregov ter zalila njihovih domov. Ko je manjkalo le še nekaj centimetrov, da bi hudourniška voda prestopila strugo, je k sreči pričela upadati in do razliva ni prišlo.
NAJHUJŠE POSLEDICE NEURJA NA OBMOČJU ČRETE
Hujše posledice neurja je utrpelo območje Črete. Kot so ob pregledu območja ugotovili gozdarji, člani občinskega štaba Civilne zaščite (CZ) in direktor občinske uprave Občine Nazarje Samo Begič, so posledice močnih nalivov predvsem na gozdni cesti do kmetije Krapleto-vih, saj je Mostni graben cesto na nekaterih odsekih močno poškodoval.
Mostni graben je na nekaterih odsekih močno poškodoval cesto do Krapletove domačije.
(Fotodokumentacija Občine Nazarje)
Nanošen material je zasul cesto, sila deroče vode in kamenja je na enem delu uničila betonski prepust, beton se je celo prelomil, drugje na isti cesti je prepust močno zajeden. Občina Nazarje je s pomočjo gasilcev PGD Gorica ob
V Potoku je manjkalo le nekaj centimetrov, da bi hudourniška voda prestopila strugo in poplavila stanovanjske objekte. (Foto: Tatiana Golob)
V letošnjem poletju je podjetje Pavčnik iz Dola pri Hrastniku pričelo z nujnimi sanacijskimi deli na Macesnikovem plazu nad Solčavo. Številna neurja in vremenske nevšečnosti so terjale takojšnje ukrepanje, saj je obstajala nevarnost nadaljnjega plazenja terena.
Kot je povedala solčavska županja Katarina Prelesnik, bi v primeru, da se omenjena dela ne bi izvedla, plaz lahko v prihodnosti ponovno ogrožal Solčavo in prebivalce, živeče na pla-zovitem terenu. Območje po besedah županje ni
V Nazarjah so v minulih dneh začeli s pripravljalnimi deli na državni cesti Nazarje - Gornji Grad, kjer bo urejeno novo krožišče. Zaenkrat zapore ceste niso potrebne, vsekakor pa jih gre pričakovati v nadaljevanju gradnje.
Država bo v centru Nazarij zgradila petkrako krožišče. Poleg ceste proti mostu čez Savinjo se bodo na krožišče navezovale še cesta proti trgovini Tuš oziroma gasilskemu domu, cesta proti novim blokom, cesta proti trgovini Mercator in cesta proti trgovini Sam. Na razpisu je bilo kot izvajalec izbrano podjetje VOC Celje, ki v sklopu
Dreti in članov štaba CZ Občine Nazarje poskrbela za čiščenje in prevoznost ceste, Komunala Mozirje pa je v naslednjih dneh očistila grablje na lokalni cesti Zavodice-Čreta.
ZADRŽEVALNIKI PREPREČILI ŠE VEČJO ŠKODO
V tem tednu Komunala Mozirje nadaljuje z vzdrževalnimi deli na poškodovanih cestah, kot so urejanje bankin, čiščenje jarkov in pre-pustov. Občina Nazarje je o nastali situaciji obvestila izpostavo Agencije RS za okolje v Celju, ki mora opraviti ogled stanje Mostnega grabna in po potrebi očistiti zadrževalnike materiala na potoku.
Občina bo očistila zadrževalnike na Črnem grabnu, tako da bodo v prihodnjih večjih neurjih lahko služili svojemu namenu. Kot je povedal Samo Begič, bi bile brez zadrževalnikov posledice neurja neprimerljivo večje.
Tatiana Golob
dela na plazu
bilo vzdrževano celih deset let: »Poudariti je treba, da za preprečevanje posledic vodnih ujm in za večjo varnost lahko naredimo veliko tudi sami s tem, da dosledno vzdržujemo gozdni red in čistimo odtočne jarke.«
Za izvedbo nujnih intervencijskih del na Ma-cesnikovem plazu je ministrstvo za okolje in prostor Občini Solčava odobrilo 400 tisoč evrov. Dela naj bi trajala vse do sredine letošnje jeseni.
Marija Lebar
krožišča že v teku
omenjenega projekta že ureja novo parkirišče pri trgovini Mercator.
V sklopu omenjenega projekta, ki ga financira država, bo Občina Nazarje sofinancirala ureditev lokalne gospodarske javne infrastrukture. Tako bodo na tem območju prenovili vodovodno napeljavo, zgradili pločnike in uredili kolesarske steze ter namestili novo javno razsvetljavo. Občina Nazarje bo pri sofinanciranju udeležena v različnih odstotkih, od 45 do sto odstotkov, glede na posamezne sklope del.
Marija Lebar
SOLČAVA
Nujna sanacijska Macesnikovem
NAZARJE
Gradnja petkrakega
Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2016 7
Iz občin

GORNJI GRAD
Velik potencial za razvoj verskega turizma
Občina Gornji Grad se je skupaj s sedmimi partnerji prijavila na razpis, preko katerega bo izvedla ureditev drugega nadstropja gornje-grajskega župnišča, ki bo namenjeno verskemu turizmu. Projekt bo izveden do konca leta 2018, občina je zanj v proračunu zagotovila dobrih 26 tisoč evrov.
Celoten projekt je vreden blizu devetdeset tisoč evrov, sofinanciran pa bo s strani vladne službe za
razvoj in evropsko kohezijsko politiko (program sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija).
PROJEKT OSMIH PARTNERJEV
S projektom Romarsko stičišče JV Alp, Benediktova in Slomškova pot bo vodilni partner projekta, Mestna Občina Slovenj Gradec, skupaj s partnerji Občino Dravograd, Občino Gornji Grad, Drušlvom Benediktova romarska pot, Samostanom St. Paul (Avstrija), Župni-
V drugem nadstropju župnišča bodo uredili predavalnico, kuhinjo in jedilnico, sobo s skupnimi ležišči, sanitarije in tuš kabini. (Foto: ŠMS)
jo Wolfnitz (Avstrija), Društvom Slomškova romarska pot in Koroškim pokrajinskim muzejem oživil romarske poti z bogato kulturno in naravno dediščino.
Cilj projekta je povečati število obiskovalcev po romarskih poteh in revitalizacija popotniško romarskega turizma, ki je ena najbolj traj-nostnih oblik turizma, saj ljudje hodijo ali se vozijo s kolesi ter pri tem spoznavajo kulturno dediščino, lokalne običaje in ljudi.
UREDITEV PROSTOROV V ŽUPNIŠČU
Občina Gornji Grad bo v okviru projekta uredila drugo nadstropje župnišča. Na dobrih dvesto kvadratnih metrih bodo uredili predavalnico, kuhinjo in jedilnico, sobo s skupnimi ležišči, sanitarije in tuš kabini. Gornjegrajska občina je zadnja leta v turizmu dala poudarek zgodovini, in sicer je benediktinski samostan, ki je bil ustanovljen v dvanajstem stoletju, stična točka za povezovanje z benediktinci iz Šentpaula v Avstriji. Z njimi jih po-
vezuje Benediktova pot, po kateri se Avstrijci vsako leto podajo bodisi peš bodisi s kolesi. Konec avgusta bodo tako pot pričeli v Gornjem Gradu in se po Benediktovi poti podali do Šentpaula.
KATEDRALA PRIVABLJA TURISTE IN ROMARJE
Verski turizem postaja vse pomembnejša veja turizma. Gornji Grad ima bogato versko zgodovino, ki je eden od razlogov za vključitev v omenjeni projekt. Gornjegrajska katedrala je s prihodom župnika Ivana Šumljaka postala dostopna romarjem in turistom, prav tako obiskovalce privabljajo bogate muzejske zbirke.
Po mnenju župana Stanka Og-radija ima Gornji Grad velik potencial, da postane pomemben romarski kraj. V kolikor bo projekt uspešno izveden, bodo prostori v žu-pnišču dobrodošli za romarje, srečanja skupin, oratorije in druga druženja. Upravljavec romarskega zatočišča bo župnija.
ŠMS
ŠMARTNO OB DRETI
PUSTO POLJE
Cesta Nazar e-Gornji Grad spet S prostovoljnim delom obnovili
norma
no prevozna
Podjetje VOC Celje je štirinajst dni pred rokom končalo z izgradnjo novega mostu v Šmartnem ob Dreti, zato je popolna zapora »zadrečke« ceste preklicana. Novi most, preko katerega vodi regionalna cesta, je financirala država.
Zaradi povsem dotrajanega in zato nevarnega mostu čez potok
brv preko Drete
Volažnica je bila že od zgodnje pomladi na tem odseku prepovedana vožnja za težji tovorni promet. Ko je izvajalec začel z deli, so 11. julija objavili popolno zaporo prometa, ki naj bi trajala do 12. avgusta. Obvoz v času zapore je potekal po cesti Nazarje-Radmirje-Gor-nji Grad.
Marija Lebar
Nov most čez Volažnico v Šmartnem ob Dreti (Foto: Meri Gluk)
Zadovoljni krajani po
V Pustem polju za domačijo Stvarnikovih vodi preko Drete 35 metrov dolga brv, ki je bila že močno dotrajana in zaradi tega za uporabnike nevarna. Krajani so s prostovoljnim delom in pomočjo Občine Nazarje brv povsem obnovili.
Občina Nazarje je k obnovi prispevala z nabavo macesnovega lesa in drobnega materiala v vrednosti dveh tisočakov. Delo so izved-
zaključeni obnovi brvi
li krajani sami. Stanko Flere z domačije Stvarnik je ob tem povedal: »Brv je bila zaradi varnosti popravila res nujno potrebna. Krajani smo v skladu z rekom »v slogi je moč« stopili skupaj in opravili delo.« Prenovljeno brv s pridom uporabljajo tako domačini kot tudi obiskovalci. Na drugi strani Drete so namreč skavti iz Krškega postavili kamp.
Marija Lebar
8 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016
Iz občin, Organizacije
OBČINA NAZARJE
Nadzorni odbor predlogo več sodelovanja z drugimi občinami
na razpisih
Člani nadzornega odbora Občine Nazarje so imeli v letu 2015 štiri redne seje, poleg tega so izvedli dva nadzora smotrnosti in namenskosti porabe proračunskih sredstev. O tem je na zadnji seji občinskega sveta poročal predsednik nadzornega odbora (NO) Matej Šekoranja. Poleg poročila za lansko leto so se svetniki seznanili tudi s programom dela NO za letošnje leto.
NADZORNIKI POGREŠAJO VEČ GOSPODARSKIH POBUD
V okviru nadzora namenskosti in smotrnosti razpolaganja s premoženjem Občine Nazarje za obdobje 2010-2014 je NO izrekel pozitivno mnenje o poslovanju občine. Šekoranja je poročal: »Pri nad-
zoru smo dali večji poudarek realizaciji projektov, ki so ključnega pomena za razvoj občine. Nadzorni odbor je predlagal občinski upravi, da bi bilo smotrno še večje povezovanje z drugimi občinami v smislu kandidiranja na državni in evropski ravni s skupnimi projekti. Predvsem pri evropskih razpisih je kriterij izbire velikokrat zasnovan za večje regije in mesta.« Nadzorniki v razvojnih programih pogrešajo več gospodarskih spodbud, kot so podjetniški inkubatorji.
ZA ENERGETSKO SANACIJO OSNOVNE ŠOLE MNENJE S PRIDRŽKOM
Predmet drugega nadzora je bil projekt Energetska sanacija
Osnovne šole Nazarje in vrtca Nazarje za leto 2014. NO je tukaj podal mnenje s pridržkom. Iz poročila je namreč razvidno, da je bilo pri porabi toplotne energije za leto 2014, glede na povprečje porabe pred sanacijo, doseženih le 37 odstotkov prihrankov.
»Planiran cilj 59 odstotkov prihrankov pri porabi toplotne energije ni bil dosežen, vendar smo kasneje od občine dobili poročilo za leto 2015, iz katerega izhaja, da se je prihranek pri toplotni energiji približal planiranemu cilju, in zagotovilo, da ne bo potrebno vračati sredstev, pridobljenih na razpisu,« je povedal predsednik NO.
Ob tem so nadzorniki občini priporočili smotrno ravnanje in pri-
dobivanje več ponudb, tudi za izdelavo projektne dokumentacije: »Nadzorni odbor predlaga, da se v bodoče za vsa naročila v vrednosti od 3.000 do 10.000 evrov brez DDV-ja pridobijo najmanj tri ponudbe.«
LETOS PREGLED ZAKLJUČNEGA RAČUNA IN UPRAVLJANJA S PREMOŽENJEM
Tudi za letos ima NO predvidene štiri redne seje. V programu dela so si zadali pregled zaključnega računa proračuna, nadzor vsaj dveh proračunskih postavk v okviru zaključnega računa in nadzor nad razpolaganjem s premoženjem Občine Nazarje.
Marija Lebar
RECICA OB SAVINJI
SLOVENSKI REGIONALNO RAZVOJNI SKLAD
Prostorska stiska in prenova ogrevanja na osnovni
Zaradi razveseljivo velikega števila novovpisanih učencev se na Osnovi šoli Rečica ob Savinji srečujejo s prostorsko stisko, zaradi katere sta si morala dva zunanja uporabnika poiskati druge prostore. V počitniškem času v šoli poteka prenova centralnega ogrevanja.
KNJIŽNICA ZAČASNO ZAPRTA
Krajevna knjižnica se bo iz šole izselila v drugem tednu avgusta. Nove prostore zanjo so našli v zgornjem nadstropju tako imenovane hranilnice, torej nad Medgen borzo. Knjižnica na Rečici ob Savinji ne bo delovala tako dolgo, dokler ne bodo urejeni novi prostori, kar bo predvidoma sredi septembra. Bralci lahko v tem obdobju uporabljajo matično knjižnico v Mozirju.
DRUŠTVO GAL V TAVČARJEV DVOR
Člani Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal, ki so se tedensko srečevali v eni od šolskih učilnic, so za-
Predstavitev javnega razpisa za spodbude v lesarstvu
časno dobili prostor v Tavčarjevem dvoru, kjer bodo gostovali tako dolgo, dokler se ne uredijo drugi prostori za njihovo ustvarjanje. Verjetno bo to prav tako v zgornjih prostorih hranilnice.
PRENOVA CENTRALNEGA OGREVANJA
Občinska uprava je po sklepu občinskega sveta iskala ponudbe za prenovo centralnega ogrevanja šole. Dobili so dve ponudbi za ogrevanje z lesnimi peleti. Tretji ponudnik je predlagal sanacijo enega od vodov, ki bi naj prinesla dvajsetodstotni prihranek pri stroških ogrevanja.
Dela na omenjeni sanaciji se bodo začela v kratkem. Na občini preverjajo še najugodnejše možnosti za izbiro energenta. Dosedanje ogrevanje osnovne šole s plinom je bilo za občino namreč predrago. Kot pravi župan Vinko Jeraj, bo sanacija končana do začetka novega šolskega leta.
Marija Lebar
Slovenski regionalno razvojni sklad organizira predstavitev javnega razpisa za spodbude za mala in srednja podjetja v lesarstvu, ki je bil objavljen v petek, 29. julija. Predstavitev bo potekala v ponedeljek, 8. avgusta, 13. uri v Domu kulture Nazarje.
SUBVENCIJE NA PODROČJU PREDELAVE IN OBDELAVE LESA
Predmet javnega razpisa Slovenskega regionalnega razvojnega sklada Spodbude za mala in srednja podjetja (MSP) v lesarstvu so subvencije za spodbujanje razvoja novih ali izboljšanih izdelkov in storitev na področju predelave in obdelave lesa.
UPRAVIČENCI MIKRO, MALA IN
SREDNJE VELIKA PODJETJA
Upravičenci so mikro, mala in srednje velika podjetja, ki se kot pravna ali fizična oseba ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo in so organizirana kot gospodarske družbe, samostojni podjetniki po-
samezniki, zadruge ali zavodi ter imajo registrirano glavno ali stransko dejavnost v okviru: oddelka C16 Obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva, ali oddelka C31 Proizvodnja pohištva (razen razreda C 31.03 - proizvodnja žimnic). Upravičenci morajo biti ustanovljeni pred 1. januarjem 2014.
Razpis je objavljen na spletni strani sklada: www.regional-nisklad.si. Rok za prijavo vloge je 29. avgust 2016.
KF
Ali si predstavljate tišino, ki bi nastala, če bi ljudje govorili samo tisto, kar vedo?
Karel Čapek
9 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016
Zdravstvo, Organizacije, Ljudje in dogodki
ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM
Kljub odhodu pediatrinje pacientom ni treba iskati drugega
zdravnika
V prejšnji številki Savinjskih novic smo pisali o tem, da je Zgornjesavinjski zdravstveni dom nenadoma zapustila pediatrinja Svjetlana Divjak. Njena pediatrična ambulanta kljub iskanju novega pediatra ni ostala prazna, saj jo začasno prevzema zdravnik Matjaž Planko, zato staršem otrok ni treba iskati novega zdravnika.
PEDIATRINJA BO ŠE POMAGALA
Direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Darja Es je povedala, da težko komentira odhod pediatrinje, priznava pa, da žal niso mogli uresničiti vseh njenih želja in da so razlogi za njen odhod obojestranski. »Žal mi je za otroke, ki so ostali brez pediatra,« pravi Esova, so se pa po njenih besedah razšli v dobrih odnosih. Divjakova je do prihoda novega pediatra pripravljena v nazarskem zdravstvenem domu opravljati posvetovalnico, preventivne preglede tri-letnikov in preglede šolarjev, Matjaž Planko pa bo v ambulanti skrbel za obolele.
( ~ \ Darja Es: »Pediatrija je poleg družinske medicine in nujne medicinske pomoči ena izmed vej v slovenskem zdravstvu, kjer zdravnikov najbolj primanjkuje. Nekoliko več kadra bo čez dve leti, ko bo specializacijo zaključilo več mladih pediatrov. Problem ostaja v tem, da morajo specializanti opravljati delo v isti območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije še štiri do pet let, kolikor je trajal čas specializacije, preden lahko razmišljajo o zamenjavi delovnega mesta. Ravenska območna enota ZZZS, kamor spadamo, ima trenutno tri bodoče pediatre.«
ZAČASNO NADOMESTILO JE UREJENO
Zdravnik Matjaž Planko je v juniju zaključil specializacijo s področja družinske medicine z zaključnim izpitom. Esova je povedala, da je specializacijo zaključil predčasno in je z velikim zadovoljstvom sprejel službo v Nazarjah, saj se tu odlično počuti. V nazarski zdravstveni postaji je štiri leta opravljal specializacijo pod mentorstvom Andreje Podbregar Marš, zato je v delo že dobro vpeljan.
UREJAJO NOVO AMBULANTO
Za Planka urejajo novo ambulanto, ki bo v prvem nadstropju nazarske zdravstvene postaje, v prostoru nekdanjega zobotehničnega laboratorija. Polovico delovnega časa bo opravljal delo v ambulanti, polovico pa z ekipo nujne medicinske pomoči. Ker je že registriran kot izbrani osebni zdravnik, si lahko že opredeli paciente, kar pomeni, da si ga lahko pacienti izberejo
Direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Darja Es pravi, da tako dobre pokritosti z zdravniki še ni bilo. (Foto: ŠMS)
za osebnega zdravnika. S tem ko je Planko ostal v Nazarjah, so po besedah Esove približali cilju, da bo v Nazarjah dovolj zdravnikov za izvajanje nujne medicinske pomoči.
»Tako dobre pokritosti z zdravniki še ni bilo,« ugotavlja Darja Es in dodaja, da imajo trenutno v nazarski zdravstveni postaji pod mentorstvom Andreje Podbregar Marš, Klemna Pozni-ča in Karmen Fürst kar šest specializantov, vsi, razen enega, pa opravljajo specializacijo s področja družinske medicine. Dobro se vključujejo tudi v delo nujne medicinske pomoči.
ŠE ZADNJA REFERENČNA AMBULANTA
»Z jesenjo pričakujemo, da bo referenčno ambulanto dobila ljubenska zdravnica Irena Roščic in tako bodo vse ambulante pod okriljem javnega zdravstva v dolini imele referenčno ambulanto. Občina Ljubno je za to uredila prijetne in funkcionalne prostore v prvem nadstropju zdravstvenega doma,« je še povedala Esova.
ŠMS
ŽUPNIJA NAZARJE
Nova župnik in kaplan
Z avgustom se iz nazarske župnije poslavljata tako župnijski upravitelj p. dr. Silvin Krajnc kot tudi gvardijan p. Damijan Vračko. Prvi odhaja v župnijo Ljubljana Šiška, drugi pa k Sveti Trojici v Slovenskih Goricah. Oba bosta na novih lokacijah opravljala funkcijo gvardijana.
P. Damijan Vračko je v Nazarjah služboval devet let. Nazadnje je bil gvardijan, ekonom, voditelj doma duhovnih vaj in hišni duhovnik sester klaris, zato je bil v župnijski cerkvi manj prisoten, p. dr. Silvin Krajnc pa se za razliko od Vrač-
ka poslavlja že po enem letu in se tako uvršča med frančiškane z najkrajšim stažem službovanja v Nazarjah.
Na mesto župnijskega upravitelja prihaja p. Andrej Pollak, dosedanji kaplan v župniji Ljubljana - Vič, ki bo hkrati opravljal tudi funkcijo gvar-dijana, na mesto kaplana pa prihaja p. Tomaž Pinter, dosedanji župnik v župniji Nova gorica -Kapele, ki bo istočasno še duhovni asistent pri sestrah klarisah.
KF
Na parkirnem prostoru za cerkvijo v Gornjem Gradu je na posebnem in s tablo označenem parkirišču za turistične avtobuse že od pomladi kup drv. To moti številne krajane, ki menijo, da je parkirišče označeno z namenom, in da sedaj, ko je katedrala široko odprta obiskovalcem, ni primerno, da na parkirišču za turiste ležijo drva. Glede na to, da si v občini prizadevajo oživiti turizem, bodo v tej smeri morali razmišljati vsi krajani, nenazadnje smo turizem ljudje, ne drva.
NN
10 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016
Organizacije
DRUŠTVO LJUBITELJEV KULTURNE IN TEHNIČNE DEDIŠČINE ZGORNJESAVINJSKI STARODOBNIKI
Atraktivna razstava starodobnih vozil v ljubenski osnovni šoli
Zgornjesavinjski starodobniki so prvo desetletje obstoja društva proslavili s tremi odmevnimi dogodki: s predstavitvijo zbornika Od Krištofovih stezic do asfaltnih cest in 10. mednarodnim srečanjem starodobnikov, o čemer smo poročali že v prejšnji številki, in z razstavo starodobnih vozil, ki bo v prostorih Osnovne šole Ljubno ob Savinji na ogled vse do zadnjega dejanja letošnjega Flosarskega bala.
RAZSTAVLJENI PREDVSEM MOTOCIKLI ...
Na razstavi, ki so jo odprli predzadnji petek v juliju, so prikazani predvsem motocikli, kolesa z motorjem in kolesa, ker za večja vozila v šoli enostavno ni prostora. Postavitev razstavnih eksponatov, označenih po tipih in lastništvu ter urejena v skupine po znamkah vozil, je bila povsem v režiji nekdanjega predsednika in enega od ustanovi-
teljev društva Iva Sovinška. V prostorih »stare« telovadnice in večnamenskega prostora je na ogled 119 razstavnih eksponatov.
... VSEH MOGOČIH ZNAMK IN MODELEOV TER LETNIKOV
Največ je motociklov vseh mogočih znamk in modelov ter letnikov. Najstarejši je DKW E206 iz leta 1924, katerega lastnik je Silvo Atel-šek iz Varpolj. Velika večina razstavljenih vozil je iz voznega parka članov domačega društva, le par ameriških motorjev Indiana ni iz »domače konjušnice«.
POLEG VOZIL TUDI RAZSTAVA SLIKOVNEGA GRADIVA
Poleg vozil je v enem od razredov na ogled tudi lična razstava slikovnega gradiva, ki se je nabralo v društvu skozi plodno prvo desetletje delovanja: od zbornikov in reklamnih plakatov do časopisnih
izrezov in še kaj drugega se najde.
BREZ DOBREGA SODELOVANJA RAZSTAVE NE BI BILO
Po oceni Iva Sovinška je odziv na razstavo zelo pozitiven, velja pa ob tej priložnosti omeniti tudi izje-
men posluh ravnatelja ljubenske osnovne šole Rajka Pintarja za tovrstne »starodobniške« želje, saj bi brez dobrega sodelovanja ne bilo mogoče realizirati druge takšne razstave na Ljubnem ob Savinji.
Franjo Atelšek
Tomosovi motocikli so za obiskovalce najbolj zanimivi.
(Foto: Franjo Atelšek)
TEKMOVANJE STAREJŠIH GASILCEV IN GASILK V MOZIRJU
r» v« v • v«|« v ,	•	**l*l	i
Recicani rešili čast zgornjesavinjskih veteranov
Člani Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Mozirje so zadnjo julijsko soboto pripravili tekmovanje za starejše gasilke in gasilce, ki je štelo za 25. memorial Viktorja Lukšeta. Sodelovalo je dvanajst ekip vetera-
nji, ženske ekipe iz Zgornje Savinjske doline ni bilo.
VAJI S HIDRANTOM IN RAZNOTEROSTI
Tako kot običajno so se ekipe pomerile v vaji s hidrantom in v vaji raz-
Ekipa veteranov PGD Pobrežje ob Savinji, pripravljena za izvedbo vaje.
(Foto: Ciril M. Sem)
nov in šest ekip veterank. V moški konkurenci so nastopile tudi ekipe PGD Grušovlje, Pobrežje ob Savinji in Rečica ob Savi-
58 let. Tekmovanje zahteva od sodelujočih predhodne priprave, saj se na tekmovanju merita tako hitrost kot tudi brezhibnost izvedene vaje.
VETERANKAM PGD POLJE POKAL V TRAJNO LAST
Po končanem tekmovanju je sledila razglasitev rezultatov, ki sta se je udeležila tudi mozirska župan in podžupan Ivan Suhoveršnik in Roman Čretnik. V ženski konkuren-
ci je že tretje leto zapored slavila ekipa veterank PGD Polje, ki je tako dobila prehodni pokal v trajno last. Na drugo oziroma tretje mesto so se uvrstile veteranke PGD Ka-pla-Pondor in PGD Prevalje. V moški konkurenci so z vajama najhitreje in najbolje opravili veterani iz Ko-telj, ki so za sabo pustili gasilce iz Škofje vasi na drugem in Rečice ob Savinji na tretjem mestu.
Primož Vajdl
noterosti. Po pravilih je morala biti starost vsake tekmovalke v ženski ekipi najmanj 48 let, starost vsakega tekmovalca v moški ekipi pa najmanj
Spominska fotografija predstavnikov zmagovalnih ekip z mozirskim županom Ivanom Suhoveršnikom. (Foto: Ciril M. Sem)
11 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016
Ljudje in dogodki, Organizacije
Jezersko-solčavska ovca
V Sloveniji je le enajst avtohtonih pasem domačih živali, torej takih, katerih izvor oziroma prvotno okolje je ozemlje naše današnje države. Najbolj poznan je lipican-ski konj, med gospodarsko in ekološko najpomembnejše pa uvrščamo jezersko-solčavsko ovco.
PRVOTNI DOM NA JEZERSKEM
Kot že ime pove, je njen izvor oziroma prvotni dom na Jezerskem in Solčavskem, deloma tudi na območju Železne Kaple. V teh krajih je bila ovčereja od nekdaj izredno pomembna dejavnost, saj je zagotavljala izrabo površin, ki niso bile primerne za poljedelsko obdelavo.
NASTALA S KRIŽANJEM Z
BERGAMSKO IN PADOVANSKO OVCO
To je gorska oziroma planinska ovca, ki je prilagojena geografskim in klimatskim razmeram gorskega sveta, kot so strmine, revna paša, kratka vegetacijska doba itd. Nastala je z načrtnim križanjem prvotne domače bele ovce z bergam-sko in padovansko ovco, pravzaprav z ovni. Bergamo je mesto v Lombardiji, znano po ovčereji, od tam izvirajo tudi bergamski pastirski psi.
»TEŽKA, VZTRAJNA, ZDRAVA IN GLEDE KRME Z MALIM ZADOVOLJNA«
Tovrstno plemenitenje se je sistematično začelo sredi 18. stoletja, v dobi razsvetljenstva. Že v 19. stoletju je bila pasma evropsko znana in priznana. »V solčavskih planinah se redi od nekdaj težka, vztrajna, zdrava in glede krme z malim zadovoljna ovca. Tamošnji gorjan-
kovnjak. To je bila tudi ena prvih omemb pridevnika »solčavska« v imenu pasme, do leta 1920 so govorili zgolj o jezerski ovci.
SOLZA KOT ZAŠČITNI ZNAK
Spoznamo jo po izrazito izbočenem profilu glave in črni pegi (solza, očala) okoli oči, pod očmi in na koncu ušes. Nekdaj je bil to zaščitni znak pasme, kasneje
Solčavske ovce v gorah
ci so si s časom ustvarili posebno pasmino ovce, katera se prav nič ali malo razlikuje od jezerske,« je leta 1921 zapisal kmetijski stro-
solza ni bila tako pomembna, danes je ponovno zaželena. Dolge in močne noge ji omogočajo gibanje po strmini in v skalovju, ter jo
naredijo višjo od ostalih naših pasem.
RAZŠIRJENA POVSOD PO DRŽAVI
Poleg omenjene pasme so v Sloveniji avtohtone še tri pasme ovac, s tem da predstavlja naša ovca več kot tri četrtine staleža čistopasem-skih ovac. Razširjena je povsod po državi, srečujemo jo po gorskih pašnikih, na kraških planotah in tudi v nižjih legah. Vzrok njene razširjenosti je v tem, da je to mesna pasma, ki daje jagnjeta skozi vse leto (enakomernost donosov), hkrati pa je zdrava in nezahtevna.
»IZVOZNI ARTIKEL« NAŠEGA KMETIJSTVA
Zaradi dobre genske osnove jo radi kupujejo tudi tuji rejci, da izboljšajo rodnost svojih tropov, tako je postala tudi »izvozni artikel« našega kmetijstva. Skratka, jezer-sko-solčavska ovca je pomemben gospodarski in ekološki dejavnik ter hkrati del naravne in kulturne dediščine, česar se premalo zavedamo.
Marijan Denša
SEST LET TRŽNICE POD BOHACEVIM TOPLARJEM V NAZARJAH
Obletnica tržnice z grenkim priokusom
Tržnica Nazarje je v minulih dneh zaokrožila šest let delovanja. Ob tej priložnosti so v soboto dopoldne medse povabili čebelarje iz Čebelarske družine Kokarje in ljudske pevke Lipa iz Šmartnega ob Dreti, ki so nastopile ob harmonikarski spremljavi Tee Štrukelj.
LETOŠNJA ČEBELARSKA LETINA SLABŠA OD LANSKE
V kokarsko čebelarsko družino se vključujejo člani iz celotne občine Nazarje in dela občine Rečica ob Savinji. Kot je povedal predsednik družine Franjo Podrižnik, bo letošnja čebelarska letina v primerjavi z lansko nekoliko slabša, ne glede na to pa so lahko obiskovalci na njihovi stojnici pod toplarjem spoznavali različne vrste medu in
nekatere druge medene izdelke.
OBČINA MANJ PODPIRA TRŽNICO KOT V PRETEKLOSTI
Anica Bider s Trenklnove domačije iz Žlabra, ki je v vlogi »povezovalnega člena« med nazarsko občino in ponudniki kmetijskih pridelkov in izdelkov, je ob obletnici izpostavila, da občina nima več tolikšnega zanimanja za dogajanje pod Bohače-vim toplarjem, kot je to bilo v preteklosti. V prvih letih delovanja je bilo namreč ponudnikom na tržnici kot tudi ostalim kmetijam v občini omogočeno izobraževanje.
NEKATERI PONUDNIKI SI NE POKRIJEJO NITI STROŠKOV
Na tržnici, kot je povedala Bidro-va, sedaj vztrajajo le še tisti, ki ču-
Anica Bider iz Zlabra (levo) pravi, da na tržnici vztrajajo le še tisti, ki čutijo pripadnost kraju. (Foto: Marija Šukalo)
tijo pripadnost kraju, saj nekateri kov ne zaslužijo niti toliko, da bi si med njimi v sobotnih dopoldnevih pokrili stroške. s prodajo svojih izdelkov in pridel-	Marija Šukalo
12 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016
Zgodovina in narodopisje
V porečju bistre Savinje (19)
Piše: Aleksander Videčnik
IZRAZJE SAVINJSKIH SPLAVARJEV (nadaljevanje)
Voda, ki tako rekoč stoji, je »mrtva«. V mrtvi vodi morajo splavarji z vesovniki splav ob straneh poganjati naprej - morajo ga »šlisati«. Kjer voda zastaja ali teče počasi, pravijo da »mou-na« in splavar tedaj tudi »mouna«.
Pa pripeljejo na mesto, kjer voda teče z bliskovito naglico »v šus«; tedaj pač splavar tudi »šusa«; na vso moč mora udarjati z vesov-nikom, da ne »zapelje na gres ali sip«; tedaj dobesedno vse teče po njem.
Spomladi si zasluži savinjski splavar za velikonočni kolač, pa tudi za »streljak«, »želodec«, ki pride o lepi nedelji na mizo. Svojcem in znancem prinese spomine in darila s svoje »rajže« iz južnih krajev, bosanskega tobaka ali kake slaščice; to je za »štrunco«.
PRIČETEK PRODAJE LESA
Sisak ob Kupi, Jesenovac ob Uni, Gradiška, Brod, Brčko, Sremska Mitrovica so znana tržišča; tu se ustavljajo, ko so odšteli v Sisku plov-nino za rečno plovbo in dobili vsak svojo številko. Gospodarji ponujajo in prodajajo blago, v kolikor ga niso pripeljali tudi po naročilu. Nabavljajo sproti potrebni živež, pa vozijo dalje in dalje.
Naša »Mitrovčka rajža« v Jugoslaviji ne konča v Mitrovici ali Rumi kakor nekdaj. Pride Šabac. Prikažejo se v daljavi stolpi in palače, Avala, Ka-limegdan; čuje se zamolklo tuljenje parobrodov; v nedoglednih višavah letajo zrakoplovi; savinjski splavi se bližajo jugoslovanski prestolnici.
Več tednov je trajala vožnja. Na Cukarici pristanejo. Mnogo splavov prodajo tu. Prodane splave morajo splavarji »ven zmetati«; kupec pa prejme kolibico, mizo, stole, vesovnike in, kar je še druge »rištinge« na splavu, kajpada zastonj. Ko je kupčija »na gotovo« sklenjena in splav »ven zmetan«, tedaj šele dobijo splavar-ji svoje plačilo.
KO JE KUPČIJA SKLENJENA
Splav je torej »ven zmetan«. Tedaj se savinjski splavarji s svojimi splavarskimi sekiricami, s svedri, z enakomerno dolgo bisago, tudi s kakim burnusom in s kako staro čutaro, vsi v oguljenih platnenih raševinah, samozavestno po elegantnih Terazijah sprehajajo v kraljevski prestolnici, gledajo in občudujejo, pa so ponosni.
V gostilni »Kod treh šešira« srkajo »smede-revčana«; zadonita v Devovi harmonizaciji narodna »Po Dravci, po Savci, po beli Donavi«, pa tudi ona, ki jo je Jože Lipold, splavarski pevec, pesnik in župnik na Rečici ob Savinji zložil in leta 1849 objavil v »Drobtinicah«:
Hit! Hit!
Hiti le terte vit', sneg se že zlo tali, Vode s planine nam jadrno dol zruši; Bomo vezali - urno peljali; Bratec le hit!
Glej! Glej!
Vezovnek zdelan glej, rivc že na viš moli; Flosarski stol se na fažeh že košati: Deske so suhe - Ko zimske muhe; Le terte daj!
Čuj, čuj!
Ti le klopnice in stropnice preč odštej, Jaz bom dvanajšce in late podergnil zdaj, Trame in lese - Tudi ponese, Le kar osnuj!
Jur! Jur!
Zdaj le odrini; kok olje bo smučalo, Da le kje sprednik opiknil na kleč ne bo; Zadnik zaveraj - Dobro upiraj, Humplaj po žnur!
Zdaj! Zdaj!
Žegen Šentjanžev, zdravica naj vsim velja, Sveti Miklavž nam na vodi pomoč naj da, Jukali, peli - Bomo veseli: Le brž naprej!
MNOGI VOZIJO ŠE DLJE ...
Po vodi skozi velikanski most, ki se vpenja čez Savo, morajo po dne ali ponoči od 1. do 2. ure, ker je v ostalem času za ladje in parnike promet na Donavi ustavljen. Ta del vožnje ni lahek; pol Save je navadno zasedene od ladij in vlačilcev. Ko se spustijo iz Save pod njenim mostom v Donavo, morajo »trdo« in oprezno voziti, da pridejo brez vsake nezgode mimo.
Donava se širi kakor širno morje in savinjski splavarji so tu pravi mornarji. Z motorji ali z ljudmi potegnejo splav po Donavi navzgor v Zemun ali po Tamišu v Pančevo; dva svetilnika jim v temi noči kažeta pot in smer.
Po široki Donavi vozijo dalje v Smederevo in v druge kraje ob naši Donavi tja do Bele crkve. Nekoč so vozili tudi skozi Železna vrata do Vidina in do romunskega mesta Kalafata.
SPLAVARJI SE VRAČAJO DOMOV
Na železnici imajo polovično ceno (popust) in z njo se vračajo z dolge »rajže« nazaj v do-
mači planinski svet gori blizu koroške meje. Več tednov, navadno 3 do 5 tednov, so bili od doma; so delali, trpeli, uživali, zaslužili. Sedaj stoje v prijazni Ljubiji blizu Mozirja na glavni cesti pred lično cerkvico in kapelico sv. Miklavža, njihovega zaščitnika in priporočni-ka. (Na žalost so kapelico porušili, ko so širili cesto. Op. A. V.)
Niti eden od vračajočih se splavarjev ni šel tod mimo, ne da bi se ustavil in prekrižal. Sv. Miklavž, ves bel in ves prijazen, s škofovsko palico v roki in z zlatimi jabolki na knjigi, jih je gotovo vesel. Govori s temi besedami, ki so zapisane na leseno ploščico pod nabiralnikom: »Kdor v mojo čast položi tukaj dar. Nesreče branil bodem ga vsikdar!«
Nekdaj so padali tudi zlatniki v nabiralnik; pa tudi sedaj deset- ali dvajsetdinarski novci niso redki. Rad da vsak, kar more. Obenem pa pravi in zagotavlja: »Na vodi srečo nam izprosi Miklavž sveti! Ki za čast smo tvojo bili vneti.«
Očenaš, ki ga vsak savinjski splavar moli pred sv. Miklavžem v Ljubiji v zahvalo za srečno prestano vožnjo in vrnitev, je komaj slišno pobožno šepetanje. Zahvalna pesem, glasna, vesela, a nikdar preglasna, nikdar prešerna, zadoni pol ure pozneje v splavarski krčmi ob Savinji.
V pojasnilo. Kapelica je stala med dvema kostanjema, ki še danes stojita ob cesti pred ljubijsko cerkvijo. Vsekakor ni bilo pametnega razloga za rušenje kapelice, danes bi se kaj takega gotovo ne zgodilo. Čas, v katerem so rušili tako zanimiv kulturno-zgodovinski spomenik, pač ni bil naklonjen verskim »zgradbicam« te vrste. Škoda!
NEKAJ O STARI CERKVI SV. RUPERTA
Daleč nazaj so zgradili malo cerkvico blizu Savinje in jo posvetili sv. Rupertu. Ta je bila izpostavljena visokim vodam. Po izgledu sodeč in obdobju, ko je bila zgrajena, domnevamo, da je šlo za molilnico, žal pa ni zanesljivih podatkov, da bi lahko zapisali kaj več o tem božjem hramu.
c-\
PROŠNJA NAŠIM BRALCEM
Da bi ohranili spomin na lep običaj zahvale splavarjev po vrnitvi »z rajže«, prosimo za sodelovanje. Potrebovali bi slike splavarske kapelice in stare cerkve sv. Ruperta. Če imate katero od slik, nam jo posodite, da jo prekopiramo, zelo hvaležni bomo! V_y
13 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016
Oglasi
ii
47. LUČKI DAN - PROGRAM PRIREDITEV
6. - 14. avgust 2016
¥
Sobota, 6. avgust 2016
7.00 Planinski pohod na Lučkega dedca (2023 m) v
organizaciji Planinskega društva Luče. Zbirno mesto na avtobusni postaji v Lučah, organiziran prevoz do planine Podveza k, 5 - 6 ur hoje, ob povratku malica v Planici. Obvezne predprijave najkasneje do četrtka, 4. avgusta 2016. Info in prijave: PD Luče - 041^577-783, TIC Luče-031/546-267
Ponedeljek, 8. avgust 2016
15:00 Otvoritev teniškega turnirja za moške in ženske pri Okrepčevalnici Logar v Krnici, finale v soboto, 13. avgusta
2016. Info in prijave: ŠRD Log, Monika-031/411-460
Sreda, 10. avgust 2016
15.00 Turnir mešanih dvojic v odbojki na mivki pri
Okrepčevalnici Logar v Krnici, nfo in prijave: ŠRD Log, Monika - 031/411-460
18.00 24-urni plezalni maraton na skalni osamelec Igla -
pleza Samo Supin.
20.00 Pripovedovalski večer s Kulturno-umetniškim klubom Potovke v Juvanovi hiši.
21.00 Večer »Stand up komedije« Gašperjem Bergentom pri Baru Igla.
Četrtek, 11. avgust 2016
10.00 Srečanje prostovoljk in prostovoljcev projekta Starejši za starejše v organizaciji Pokrajinske zveze DU Celje na osrednjem prireditvenem prostoru.
19.00 Osrednja proslava ob občinskem prazniku s podelitvijo občinskih priznanj v kulturni dvorani. 21.00 Koncert a cappella skupine Bassless ob občinskem prazniku na šolskem igrišču, v primeru slabega vremena na osrednjem prireditvenem prostoru.
22.00 Javno opazovanje nočnega neba med 22. in 24. uro
na Turistični kmetiji Zgornji Zavratnik v izvedbi Astronomskega društva Javornik.
Petek, 12. avgust 2016
8.00 2-dnevni planinski pohod »Po mejah Občine Luče« v
organizaciji Gorniškega kluba Luče, zbirno mesto na avtobusni postaji v Lučah, zaključek pohoda v soboto na Volovljeku, 10 ur hoje/dan. Info in prijave: G K Luče, Tonč -031/333-776 16.00 Nogometni turnir veteranov pri Gričarju, Info in prijave: Beno - 031/396-639
18.00 Rokometna tekima »stari - mladi« na šolskem
igrišču. Info in prijave: ŠD Raduha, Marjan - 031/772-487
20.00 Modna revija; Kolekcija Timoteja Rosca jesen-zirna 2016/2017 v Šotoru podjetja Biomasa na Produ. 21.00 Ročk žur Luče s skupinami Zaklonišče prepeva, Kačji pastirji, Kobra Rockshow in Ročk Heroes na osrednjem prireditvenem prostoru.
Sobota, 13. avgust 2016
8.00 Turnir v malem nogometu za moške na šolskem
igrišču. Info in prijave: ŠD Raduha, Jure - 041/493-090, Tomi -041/503-810
10.00 Ustvarjalne delavnice za otroke na zgornji vasi pri kmečki tržnici, v primeru slabega vremena v kulturni dvorani.
Info in prijave: KUD Raduha, Adrijana-031/229-494
10.00 Turnir v namiznem tenisu v šolski telovadnici. Info in prijave: NTK Savinja, Patrik-051/632-618
10.00 Turnir v balinanju pri Okrepčevalnici Logar v Krnici. Info in prijave: ŠRD Log, Monika - 031/411-460 13,00 »Vlcersko tekmovanje« in prikaz kiparjenja z motorno žago na osrednjem prireditvenem prostoru -Hočevarjevi njivi. Info in prijave: SaGD, Toni - 041/755-378
16,00 Turnir v ulični košarki na košarkarskem igrišču. Info in prijave: ŠD Raduha, Jože - 041/944-177
17.00 Družabno popoldne z ljudskimi pevci in godci ter vlcerske igre pri vlcerski bajti v organizaciji Društva upokojencev Luče.
18.00 Sveta maša z rogisti v čast zavetniku lovcev sv. Hubertu v farni cerkvi ter otvoritev lovske razstave v lovskem domu.
19,00 Humoristični skeč mladinske sekcije KUD Raduha
na zgornji vasi pri kmečki tržnici, v primeru slabega vremena v kulturni dvorani.
20.30 Druženje z žalik ženami in lučkimi potovkarni pri
Juvanovi hiši.
21.00 Zabavni večer z ansamblom Ognjeni muzikanti na
osrednjem prireditvenem prostoru.
Nedelja, 14. avgust 2016
7.00 Jutranja budnica po vasi v izvedbi Godbe Zgornje Savinjske doline.
9.00 Pritrkavanje iz farnega zvonika in streljanje z možnarji pri Streljarnici.
10,00 Sveta masa s procesijo v čast farnemu zavetniku sv. Lovrencu vfarni cerkvi.
11,00 Prireditev »Od štanta do štanta« po vasi - ohranjanje tradicije, izročila in starih običajev, predstavitev domačih društev, ustvarjalcev in rokodelcev, pokušina in prodaja domačih jedi in pijač.
16:00 In-line hokejski turnir v organizaciji Hokejskega društva Luče na šolskem igrišču. Info in prijave: HD Luče, Evgen - 040/457-847
17:00 6. Festival narodno-zabavne glasbe Luče 2016-gostje večera Ansambel Saša Avsenika na osrednjem prireditvenem prostoru.
Lepo vabljeni!
14 Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2016
Kultura
OKROGLA MIZA O ODNOSIH MED LJUDMI NA LJUBNEM OB SAVINJI
V današnji družbi »preživijo« tisti, ki se zavedajo lastne
identitete
Kulturno društvo Ljubno ob Savinji je zadnjo sredo v juliju pripravilo okroglo mizo na temo Jaz in ti danes - odnosi med ljudmi v sodobni družbi. Osrednja gostja dogodka je bila motivacijska govornica Neven-ka Nena Duatanec.
LJUDJE SE BOJIJO SVOJE DRUGAČNOSTI
Gostja se je v svojem uvodnem nagovoru dotaknila človekove identitete, strahu pred mnenji drugih ljudi in usmerjanja lastnega življenja. Kot je povedala, se nekateri ljudje bojijo svoje drugačnosti, bojijo se narediti napako, strah jih je svojega neznanja. Zato se velikokrat ne upajo izpostaviti pred javnostjo in bolj upoštevajo mnenje drugih kot svoje.
»RAJE SEM SLAB ORIGINAL KOT DOBRA KOPIJA«
Duatančeva je poudarila, da se takšni ljudje v sodobni družbi ne znajdejo najbolje, saj so osebe, ki nimajo lastne identitete v življenju, nesrečne. Zato zagovarja razvijanje lastne identitete, saj v sodobni družbi »preživijo« samo tisti, ki vedo, kdo so, in se zavedajo samega sebe. Kot pravi sama, je raje slab original kot dobra kopija.
V razpravi so se odprle različne zanimive teme, ki so se dotaknile tako vzgoje otrok kot partnerskih odnosov na osebni in družbeni ravni. Predstavljen je bil tudi bralni krožek Ljubno, ki ga obiskujejo pripadniki različnih generacij, od mladih do starejših. Mojca Gluk je opisala nekaj knjig, ki so jih člani krožka prebrali in o njih
debatirali. Prebrane knjige so se nanašale tudi na teme, o katerih je bilo govora na okrogli mizi.
Za glasbene vložke na dogodku so poskrbeli Zala in Ožbej Gluk na kitari in klarinetu ter Mojca Kumprej
na citrah. Kljub maloštevilnemu občinstvu je bil pogovor zanimiv in poučen, k čemur je največ pripomogla gostja okrogle mize s svojimi bogatimi življenjskimi izkušnjami.
Erika Prislan
Nevenka Nena Duatanec je z udeleženci okrogle mize delila svoje bogate življenjske izkušnje. (Foto: Erika Prislan)
RAZSTAVA SILVE ROS V GALERIJI STEKL V GORNJEM GRADU
Kar sta poper in sol za hrano, so sanje za umetniško dušo
Zadnji petek v juliju je v gornje-grajski galeriji Štekl prekipevala ženska energija. Ne le zaradi večjega števila žensk v prostoru kot moških, temveč zaradi svojstvene energije, ki jo je s sabo prinesla Silva Ros. Odprtje razstave njenih likovnih del je s projekcijo njenega plesa popestril še en umetnik, kipar Zlato Rudolf, ki je v Šteklu razstavljal v lanskem letu.
OD PLESALKE DO SLIKARKE
Silva Ros je dolgoletna plesalka modernega izraznega plesa. Svo-
jo likovno pot je začela v letu 2010, ko je na razstavi Urbana plastika na Ljubljanskem gradu postavila instalacijo Ples kamnov.
V Gornjem Gradu se predstavlja s slikami in kipci. Umetnine je v lesene okvirje iz starih oken, vrat in ohišje starega šivalnega stroja umestil Zlato Rudolf, ki za likovna dela Rosove pravi, da iz njih izžareva ženska duša.
SANJE SO DEL ŽIVLJENJA
Rosova je naslov razstave Poper, sol in sanje pojasnila s tem,
Silva Ros (v sredini) v družbi domačink Mije Repenšek in Irene Poličnik
Sestre Lamprečnik so odpele nekaj pesmi in si vsakokrat prislužile glasen aplavz.
da sta za dobro hrano potrebna poper in sol, za umetniško dušo, kot je sama, pa sanje. Povedala je, da je tokrat na ogled postavila še neobjavljene slike iz enega prvih obdobij njenega ustvarjanja. Svojo ustvarjalno pot je začela v Ljubljani in jo nadaljevala na pariški akademiji za glasbo in ples. Prihaja z Jesenic, sedaj pa živi na Dolenjskem. Ples, fotografija, slikarstvo in kiparstvo so za Silvo Ros samo mediji za komunikacijo in izražanje različnih odtenkov življenja.
SREČANJE STARIH PRIJATELJIC
Poleg osrednje gostje so svojo nadarjenost z obiskovalci delile sestre Valerija, Polona in Petra Lamprečnik, ki so odpele nekaj pesmi in si vsakokrat prislužile glasen aplavz. Silvo Ros sta v galeriji s pripovedjo o skupnih srednješolskih dneh presenetili domačinki Mi-ja Repenšek in Irena Poličnik, ki sta z njo obudili spomine na skupna leta v Ljubljani. Razstavo je odprla predsednica gornjegrajskega kulturnega društva Tatjana Bezovšek.
Tekst in foto: ŠMS
Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2016 15
Ljudje in dogodki, Organizacije
S prireditvami obogaten vikend na Solčavskem
Zadnji julijski vikend so se na Solčavskem v okviru tradicionalnih 24. Solčavskih dni zvrstili številni razvedrilni, kulturni in športni dogodki. Z njimi je Center Rinka v sodelovanju z društvi in posamezniki prikazal karakter območja Logarska dolina - Solčavsko, njihovo identiteto in smer razvoja.
MŠ
Finančno jamstvo za pokrivanje stroškov zaprtega odlagališča
Svetniki Občine Gornji Grad so kot prvi sprejeli izjavo o seznanitvi z višino finančnega jamstva in odgovornostjo zagotavljanja izvirnih nalog občine za zaprtje in izvajanje ukrepov po zaprtju odlagališča nenevarnih odpadkov Bočna - Pod-hom. S podpisom izjave je občina potrdila, da je seznanjena s tem, da je zavezana k izvajanju ukrepov do dokončnega zaprtja odlagališča.
ŠMS
Ovčerejsko društvo Raduha ob 20-letnici izdalo publikacijo
Ovčerejsko društvo Raduha je v počastitev 20. obletnice delovanja pripravilo izredni občni zbor, na katerem so predstavili publikacijo, v kateri so opisali delovanje društva v minulih dveh desetletjih. Veliko zahvalo so ob tej priložnosti izrekli pokojnemu profesorju dr. Francu Zagožnu, ki je bil član društva vse od njegovih začetkov.
PV
Ribiška družina Ljubno ob Savinji -zgodba o uspehu
Ribiška družina Ljubno ob Savinji v 60. letu svojega delovanja odlično deluje in kot vse kaže, bo letos presežen rekord v prodaji ribolovnih dovolilnic. Zlasti se povečuje obisk ribičev iz tujine, kar ima posredno pozitivni učinek tudi na lokalni turizem. Ljubenski ribiči so zelo aktivni tudi na področju naravovarstva in vzreje potočne postrvi.
ST
Konec tekmovalne kariere Andreja Marovta Helešiča
Kolesar Andrej Marovt Helešič z Ljubnega je po letošnjem maratonu Alpe uradno končal svojo tekmovalno kariero. Prvi zmagovalec omenjenega maratona je na letošnji tekmi dokazal, da se lahko še vedno lahko kosa z mlajšimi, toda odslej bo vozil kolo le še za svoje veselje.
ŠMS
Več o teh temah v prihodnji številki Savinjskih novic.
POLFINALNO TEKMOVANJE ZA 36. ZLATO HARMONIKO LJUBECNE V VELENJU
Na državno prvenstvo z diatonično harmoniko tudi štirje Zgornjesavinjčani
V soboto, 30. julija, so na Velenjskem gradu priredili prvo polfinalno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne. Slednjega mnogi smatrajo kot državno prvenstvo z diatonično harmoniko. 28 nastopajočih v Velenju je pred tem že dokazalo svoje znanje na enem od petih četrt-finalnih izbornih nastopov (eden od teh je potekal v Nazarjah), velenjski polfinale pa je predstavljal odskočno desko do finala, ki bo na Ljubeč-ni 28. avgusta.
TOMAŽ GUČEK NAVDUŠEN NAD NASTOPI HARMONIKARJEV
Prireditev sta organizirala Kulturno-umetniško društvo Ljubečna in organizacijski odbor Mestne občina Velenje, ki ga je vodil nekdanji svetovni prvak te glasbene zvrsti in sedanji glasbeni peda-
Tanja Podkrižnik iz Primoža pri Ljubnem ob Savinji
TANJA PODKRIŽNIK PO ŠE ENO VRHUNSKO UVRSTITEV NA LJUBEČNO
Tanja Podkrižnik se je občinstvu v Velenju predstavila s svojo glasbeno biografijo: »Prihajam iz Primoža pri Ljubnem ob Savinji. Harmoniko igram šest let, moj učitelj in mentor je Primož Zvir. Moj zadnji in največji uspeh je zmaga na Av-senikovem tekmovanju, kjer sem prejela že štiri zlata priznanja. Na Ljubečni sem doslej dosegla tri zlata priznanja ter eno srebrno. Na tekmova-
Klemen Lamprečnik iz Šmartnega ob Dreti
gog Robert Goter, program pa je vodila televizijska producentka in voditeljica Darja Vrhovnik. Nastope tekmovalcev je ocenjeval vsestranski glasbeni strokovnjak Tomaž Guček, ki je bil navdušen nad kakovostjo nastopajočih, zato je vsem prižgal zeleno luč za napredovanje v finale.
NAŠI ADUTI SO KOLENC, LAMPREČNIK, BRUNET IN PODKRIŽNIKOVA Tudi štirje tekmovalci iz Zgornje Savinjske doline so se odlično odrezali. V kategoriji juniorjev (do 10 let) je nastopil Amadej Kolenc iz Šmartnega ob Dreti, v kategoriji I (11-14 let) Klemen Lamprečnik iz istega kraja (oba sta učenca Andreja Raka), v starostnem razredu II (15 do 18 let) pa sta tekmovala Adam Brunet iz Nazarij in Tanja Podkrižnik z Ljubnega ob Savinji.
Druga skupina polfinalistov si bo vstopnico za zaključno prireditev poizkušala priigrati 10. avgusta na Ljubečni. V finalu konec tega meseca bo absolutni zmagovalec prejel pokal, podeljena pa bo tudi nagrada za najbolj izvirno odigrano ljudsko skladbo, plaketa Avgusta Stanka.
Amadej Kolenc iz Šmartnega ob Dreti
nju Alpe-Adria sem bila najboljša v svoji kategoriji in si s tem priigrala zlato priznanje. Bila sem tudi prejemnik zlatega priznanja na tekmovanju za pokal Savinjske, prejela sem nagrado za najboljši venček ljudskih viž na tekmovanju pokala narodnih noš v Kamniku ter dosegla zmago v svoji kategoriji na isti prireditvi.«
Tekst in foto: Jože Miklavc
16 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016
Ljudje in dogodki, Čestitke
FLOSFEST NA LJUBNEM OB SAVINJI
Festival presežkov tudi letos privabil več kot tri tisoč
obiskovalcev
Pretekli vikend je Ljubno ob Savinji živelo z glasbo, mladimi in največjim festivalom v Zgornji Savinjski dolini - Flosfestom. Dobrih tri tisoč obiskovalcev je v petek in soboto zvečer uživalo ob nastopih glasbenih gostov na prireditvenem prostoru v Vrbju, mladina pa je sobotni dan izkoristila še za družabne igre.
MAGNIFICO JE CAR
V petek zvečer so okrog tisoč dvesto obiskovalcev zabavali Pop
design in Crvena jabuka, v soboto, ko je bilo obiskovalcev skoraj dva tisoč, pa so na oder stopili MI2, Magnifico in DJ. Oba večera so publiko ogrevale predskupine. Najbolj je na letošnjem Flosfestu navdušil Magnifico, ki je s svojimi hiti in šarmom osvojil ljubensko občinstvo.
VEČERA GLASBENIH HITOV Dobro zabavo so pripravili tudi ostali nastopajoči: MI2 s hitom Greva v toplice, Pop design z uspešni-
Najbolj je na letošnjem Flosfestu navdušil Magnifico.
V obeh večerih se je v Vrbju nabralo dobrih tri tisoč ljubiteljev glasbe, ki so uživali ob nastopih glesbenih gostov.
cami iz njihovih najboljših časov in pevcem Miranom Rudanom, Crve-na jabuka pa s svojimi največjimi uspešnicami Nekako s proljeca, Zovu nas ulice in To mi radi.
NAJMLAJŠI A NAJBOLJŠI Po besedah predsednice Kluba zgornjesavinjskih študentov (KZSŠ) Katje Stradovnik je bil obisk v okviru pričakovanj, vreme lepo, ekipa organizatorjev dvodnevnega dogodka pa najmlajša do sedaj, a najbolj zanesljiva v vseh 14 letih Flosfesta. Na svoj račun so prišli tu-
di tisti, ki so želeli sobotni dan preživeti v druženju.
DRUŽABNE IGRE Z LEPIMI NAGRADAMI
Ker je veliko mladih obiskovalcev šotorilo v bližnjem kampu, so v soboto pripravili družabne igre, na katerih so se v raznih »disciplinah« pomerile ekipe. Nagrade so bile privlačne, saj so bile v obliki potovanj in izletov. Dan je bil prijetno izkoriščen, druženje pa dobra osnova za večerno glasbeno dogajanje.
ŠMS, foto: arhiv KZSŠ
3. TROT ZUR V GORNJEM GRADU
Ljubitelji rocka prišli na svoj račun
V petek, 22. julija, so člani Turističnega društva Gornji Grad tretjič organizirali Trot žur. Kot protiutež Čebelarskemu prazniku je bil večer pred tem namenjen mladim vseh starosti. Številne obiskovalce so
namreč privabile štiri nastopajoče skupine: Šank Rock, Up N' Downs iz Mozirja, Kobra rock show iz Celja in Night Flight iz Velenja.
Velenjska skupina Šank Rock je kljub premoru zvezda stalnica na
slovenski glasbeni sceni. Njihove številne uspešnice, ki so jih izvedli v Gornjem Gradu, so več kot zadovoljile obiskovalce.
Tudi mlada mozirska zasedba Up N' Downs je vedno bolj prepoznavna in trenutno predstavlja al-
bum Vse kar sem pozabil. Lani so postali so zmagovalci 49. Gitarija-de Zaječar po oceni publike. Skupino sestavljajo brata Erik in David Zavolovšek, Martin Oblak, Lucija Hrastnik in Andraž Stropnik.
ŠMS
Mlada mozirska zasedba Up N' Downs je vedno boljša in bolj prepoznavna.
17 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016
Oglasi

www.fotoknjiga.net
Ohranite
n_
spomine
počitnice
m	• •	•	•
Spomini nimajo cene. Slika pove več kot tisoč besed.
WWW.
Kolikokrat ste že »poslikali« zanimiv in prijeten dogodek, digitalnih fotografij pa nikoli več pogledali? Fotografije v svoji fizični pojavni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izumreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spomine poskrbeti sami.
Fotoknjiga je storitev, ki bi jo lahko opisali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Govorimo o tematski knjigi, v katero so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čisto sami oblikujemo kar preko spleta.
KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET?
Omenjeno storitev ponuja za mnoge že znana spletna stran Fotoknjiga. net. Sistem Fotoknjiga.net deluje torej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna namestitev programske opreme. Storitev je brezplačna, uporabnik plača le stroške tiska fotoknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fotoknjiga.net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času.
PREDNOSTI FOTOKNJIGE
Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo-toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom - malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne?
Naročnik: Savinjske novice d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje
18 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016
Fotoknjiga v primerjavi s klasičnimi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozadji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu.
KOMENTARJI FOTOGRAFIJ
Kdor je že kdaj urejal običajen fotoalbum, dobro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekaterih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V foto knjigi je to enostavno. Pod vsako fotografijo lahko napišete kratek komentar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni.
S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS
Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na računalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo-toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo-toknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo
■net
fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum.
KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA?
Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Če pa izdelanim predlogam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen.
Fotoknjigo ustvarjate na internetu,zato ni potrebna instalacija nobenega programa. Otročje lahko boste dosegli izredno lepe rezultate tudi brez oblikovalskega znanja.
Ljudje in dogodki
ANA REBERNIK Z REČICE OB SAVINJI
Pri devetdesetih na tekočem z vsemi aktualnimi dogodki
Člani rečiškega društva upokojencev so sredi julija obiskali svojo članico Ano Rebernik z Rečice ob Savinji, ki je praznovala okrogli jubilej, 90-letnico. Predstavnikom društva se je pridružil tudi podžupan Občine Rečica ob Savinji Drago Poličnik.
Ob izrečenih dobrih željah tako s strani upokojencev kot občine se je slavljenka razgovorila o času, ko je aktivno soustvarjala utrip kraja. Sedaj čas preživlja ob hčerki Ani Nu-ši in pastorki Eriki, pogosto pa jo obiščejo hčerka Zvonka in vnuki ter pravnuki. OTROŠTVO NA DOBROVČEVI
DOMAČIJI Kljub temu, da jo, kot pravi sama, noge ne ubogajo več toliko kot včasih, je Ana Rebernik še vedno iskrivega pogleda in bistrih misli. Ob najinem pogovoru jo spomin popelje v otroštvo na Dobrov-čevi domačiji, kjer je rasla s petimi brati in sestrami. Kot komaj triletna punčka je izgubila mamo. Skrb za družino sta tedaj prevzela oče in ded, gospodinjska dela pa sta prepustila njeni najstarejši sestri.
Po končani osnovni šoli je morala oditi »s trebuhom za kruhom«. Sprva
je bila za pestunjo pri Turnških, nato je delala na eni od avstrijskih kmetij. Po vrnitvi v domači kraj se je dodatno izobraževala in se potem zaposli-
ca s hčerko Eriko. Bila sta si všeč, rodila se je ljubezen, ki sta jo okronala s poroko. »Prav Erika je tista, ki me je izbrala za mamo in tako olaj-
vključi Ana Nuša, ki že nekaj več kot desetletje živi z materjo, ter nadaljuje: »Mama je bila vedno bolj podjetna, oče pa je bil njeno nasprotje.«
Poleg službe je Ana skrbela tudi za manjšo kmetijo. Mož je bil namreč zaradi službenih obveznosti veliko zdoma. Pri gradnji hiše je veliko težaškega dela postorila kar sama.
»Treba je bilo varčevati, sicer pa denarja ni bilo nikoli veliko, zato je bilo treba z njim skrbno ravnati,« se spominja Rebernikova, ki se je preizkusila tudi v vodenju trafike na Rečici. »Ko se je mož upokojil, je vodenje prevzel sam, jaz pa sem se ukvarjala s kmetijstvom in družino. Imela sem dobrega moža, bolezen mi ga je vzela pred več kot dvema desetletjema.«
»REŠUJE GOSPODARSTVO«
Danes Ani čas teče drugače. Hčerka Nuša hudomušno doda, da čez dan »večkrat rešuje gospodarstvo«. Devetdesetletnica namreč še vedno spremlja televizijske dnevnike in posluša radijska poročila ter tako ostaja informirana o aktualnih dogodkih.
Marija Šukalo
Ana Rebernik je še vedno iskrivega pogleda in bistrih misli.
(Foto: Marija Šukalo)
la na takratni rečiški občini na odseku za kmetijslvo. Zelo rada se spominja mladostniških dni, ko so ob nedeljskih popoldnevih »vasovali«, se družili in plesali, enkrat na eni drugič na drugi domačiji, odvisno od razpoloženja in družbe.
PASTORKA JO JE IZBRALA Pri sedemindvajsetih je spoznala kasnejšega moža Toneta, vdov-
šala njegovo odločitev,« se spominja Ana. V zakonu sta se jima rodili še Ana Nuša in Zvonka. Ana Nuša si je družino ustvarila v Celju, Zvonka v Lačji vasi.
PODJETNA IN AVTORITATIVNA
»Imeli sva krasno otroštvo. Oče se je z nama igral in naju razvajal, mama pa je imela vlogo avtoritete v družini,« se v pogovor
6. POHOD PRIJATELJSTVA OD LJUBNEGA DO OKONINE
Prijetnega vzdušja ni zmotil niti dež
V nedeljo, 24. julija, je Savinjsko gozdarsko društvo v sodelovanju s turističnim društvom Naš kraj, društvom upokojencev, Klubom zgor-njesavinjskih študentov, planinskim društvom, Sadjarskim društvom Franca Praprotnika Mozirje in gasilskima društvoma Okoni-na in Radmirje pripravilo tradicionalni Pohod prijateljstva, katerega trasa je potekala od Ljubnega do Okonine.
NAMEN POHODA JE POVEZOVANJE
Po besedah vodje poti Alojza Gluka je namen pohoda povezovanje občanov, krajanov, zaselkov in naselij ter promocija sprehajalnih poti in medgeneracijsko druženje. Temu primerna je vedno tudi trasa pohoda.
OGLED LOKALNIH NARAVNIH ZNAMENITOSTI
Udeleženci so krenili izpred občinske stavbe po tematski poti ob Ljubnici do kmetije Mlaker. Tam so si ogledali Mlakerjev skorš, edino tovrstno poznano odraslo drevo v naši dolini. Od tu so pohodniki pot nadaljevali mimo kmetije Fužir do Rajserjevega grabna, katerega posebnost je voda iz žveplenega izvira. Na poti preko Grileve pustote je pohodnike ujel dež, ki pa vzdušja ni pokvaril, le spodbudil je prijateljsko pomenkovanje ob »vedre-nju« in različnih tekočih »zadevah«.
ZAKLJUČEK Z GOLAŽEM
Čeprav pohodniki niso uspeli priti do Grilovih v predvidenem času, jih je gospodinja pričakala z vročim golažem in sladkimi dobro-
tami. Za še bolj prešerno razpoloženje je poskrbel harmonikar. Po daljšem postanku so udeleženci krenili skozi gozd do Juvanja in mi-
mo Založnikovih do gostišča Prodnik, kjer se je druženje zaključilo ob pokušini tolkca.
Tekst in foto: Marija Šukalo
Namen pohoda je povezovanje občanov, krajanov, zaselkov in naselij ter promocija sprehajalnih poti.
19 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016
Organizacije, Ljudje in dogodki
FLOSARSKI BAL NA LJUBNEM OB SAVINJI
Za zaključek 17-dnevnega praznovanja Modrijani
Na Ljubnem ob Savinji bo ta vikend potekal zaključek 56. Flosarskega bala. Sobota bo rezervirana za športno dogajanje in večer z Mam-bo Kingsi, v nedeljo pa bo na prizorišču v Vrbju tradicionalno flosarsko popoldne, ki se bo zaključilo z nastopom ansambla Modrijani.
ZADNJI VIKEND ZA ŠPORT, KULTURO IN ZABAVO.
Že od 22. julija dalje je v občini Ljubno živahno in slavnostno zaradi tradicionalnega Flosarskega bala, ki letos poteka kar sedemnajst dni. Zadnji vikend bo zaznamovan s športom, kulturo in zabavo.
Tudi letošnji Flosarski bal ne bo minil brez udiranja flosa. (Foto: Marko Sampl)
OD RIBOLOVA DO SMUČARSKIH SKOKOV
Sobota je skoraj v celoti rezervirana za športne dogodke - od ribolova, nogometa in odbojke do tekmovanja v smučarskih skokih. Tekmovalnost v sebi bodo lahko obiskovalci v večernih urah sprostili na prireditvenem prostoru Vrbje, kjer bo nastopila skupina Mambo Kings.
NAMESTO POVORKE PRIKAZ SPRAVILA LESA PO RIŽI
Nedelja bo tudi letos narodopisno obarvana, vendar so se organizatorji - Turistično društvo Naš kraj s preostalimi društvi in posamezniki -odločili, da po nekaj letih etnografsko povorko zamenjajo s prikazom spravila lesa po riži, zato vabijo obiskovalce v Vrbje že ob 15. uri.
VRHUNEC PRAZNOVANJA Z ANSAMBLOM MODRIJANI
Po tekmovanju v kiparstvu z motorno žago, udiranju in spustu flosa po reki Savinji, flosar-skem krstu s Flosarskim društvom Ljubno ob Savinji in koncertu okteta Žetev bo napočil čas za vrhunec letošnjega Flosarskega bala - večer z ansamblom Modrijani.
NG
OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE
Zgornjesavinjčani poleti najraje berejo nezahtevno leposlovje
Smo na višku sezone dopustov, ko si ljudje privoščijo čas za sproščanje. Statistika Osrednje knjižnice Mozirje kaže, da med sprostitvene aktivnosti Zgornjesavinjčanov spada tudi branje. V lanskem letu je bilo v knjižnico včlanjenih 24 odstotkov vseh prebivalcev naše doline, ki so si knjige najbolj sposojali prav v poletnih mesecih, in tako je tudi letos.
ODRASLI POLETI NAJRAJE BEREJO NEZAHTEVNO LEPOSLOVJE
Moški najpogosteje posegajo po kriminalnih in zgodovinskih romanih, radi pa berejo tudi strokovno gradivo s področja zgodovine in politike. Ženske si najbolj pogosto izposojajo ljubezenske romane, še vedno so priljubljene biografsko obarvane zgodbe, prav tako erotične romance. Slednje najraje prebirajo mlajše bralke, med starejšimi najstniki pa so priljubljene biografije uspešnih športnikov. Širše gledano lahko ugotovimo, da odrasli poleti najraje berejo nezahtevno leposlovje.
NAJBOLJ POGOSTO IZPOSOJENI AVTORJI
Najbolj pogosto izposojeni avtorji med bralci, ki obiskujejo Knjižnico Mozirje, so Nicholas
Sparks, Nora Roberts, Julie Garwood, Sandra Brown, pri slovenskih avtorjih pa lahko izpostavimo Ivana Sivca, Draga Jančarja, Ferija Lainšč-ka in Terezijo Justinek.
Med knjigami tujih avtorjev je bil v Knjižnici Mozirje v juniju in juliju najbolj pogosto izposojen zgodovinski roman Morska katedrala Lide-
fonsa Falcones de Sierra, med domačimi naslo-
( ' \
Osrednja Knjižnica Mozirje je lani imela nekaj več kot 3.800 aktivnih članov, ker pa se pogosto dogaja, da nekdo vzame knjige še za svoje otroke ali stare starše, je bralcev dejansko več, kot govori omenjena številka. Lani je knjižnica dobila 307 novih članov, leto pred tem pa 286.
	v_J
vi	pa so si bralci največkrat izposodili avtobio-grafijo Barbare Pešut z naslovom Prvi polčas -slastne četrtine.
Kot poudarjajo v Knjižnici Mozirje, najbolj iskane knjige niso vedno najbolj izposojene. Med najbolj iskanimi slovenskimi izdajami so med drugim prejemnik nagrade Kresnik Miha Mazzi-ni s knjigo Otroštvo, Figa Gorana Vojnoviča, še
vedno sta zelo iskana naslova Cavazza Vesne Milek in To noč sem jo videl Draga Jančarja. Knjige s trenutno najdaljšimi vrstami rezervacij pa so Psi slovenskega avtorja Erosa, Ogenj, rit in kače, niso za igrače Milene Miklavčič ter Brez tebe Jojo Moyes.
KMALU ZAČETEK 12. BRALNE ZNAČKE ZA ODRASLE
Bralci pri iskanju dopustniškega čtiva radi prisluhnejo priporočilom knjižničarjev. Slednji so Zgornjesavinjčane že pričeli vabiti k 12. sezoni branja v okviru projekta Bralna značka za odrasle. Na seznamu tridesetih knjig lahko bralci izbirajo med slovenskimi in tujimi avtorji, poskrbljeno je tako za zahtevnejše bralce kot tiste, ki raje prebirajo lahkotnejše zgodbe. Seznam knjig je za vse bralce na voljo v krajevnih knjižnicah Osrednje knjižnice Mozirje in na spletni strani knjižnice.
V lanskem letu je priznanja bralne značke za odrasle prejelo 126 bralcev, knjižničarji pa si želijo, da bi v vsaj takšnem številu aprila naslednje leto uspešno zaključili že 12. Bralno značko za odrasle.
Tatiana Golob
20 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016
Šport
SMUČAR NEJC NARALOČNIK V EMINENTNI DRUŽBI
Mladinska reprezentanca odskočna deska za napredovanje
17-letni smučar Nejc Naraločnik z Ljubne-ga ob Savinji si je letos s svojimi dobrimi rezultati prislužil povabilo v mladinsko C reprezentanco, ki je odskočna deska za napredovanje. Zanj je to še toliko bolj pomembno, ker sedaj trenira organizirano, pod vodstvom strokovnjakov. Mladinci se namreč že od konca zimske sezone skupaj fizično pripravljajo na novo sezono, v kratkem pa bodo odšli trenirat na ledenike. Njegov matični klub še naprej ostaja Beli zajec.
Poleg tega mu je uspel veliki met s podpisom delne sponzorske pogodbe s proizvajalcem smuči Fischerjem. Njegove smuči so se v prostorih podjetja, kjer jih smučarji prevzemajo, znašle v istem prostoru kot smuči za Ivico Kos-telica in Alexandra Choroschilowa. Eminentna družba mu je velika spodbuda za delo.
POLETNE PRIPRAVE
Kondicijske priprave smučarjev potekajo ves čas. Delajo pod strokovnim vodstvom, kasneje bodo trenirali tudi pri Andrei Massiju. V avgustu gredo prvič na sneg. Oktobra in novembra bodo šli trenirat na Norveško, takrat se bodo tam začele prve FIS tekme.
Oče Uroš, ki je bil doslej z Bojanom Napotni-kom Nejcev trener, je mnenja, da bo ob dobrem delu v reprezentanci lahko še bolj dokazal svoj talent. Starši so zelo zadovoljni, da je postal član slovenske reprezentance, saj so morali
Nejc Naraločnik z Lindsey Vonn na olimpijskih igrah mladih. (Fotoarhiv NN) doslej večino financirati sami, sedaj pa so stroškov vsaj delno razbremenjeni.
Predvsem je pozitivno, da imajo v ekipi tudi psihologa, ki skrbi za psihično pripravljenost smučarjev. Nejc v veleslalomu kaže dobre rezultate na treningih, na tekmah pa mu nekako ne uspeva. Tu bo pomoč psihologa najbolj pomembna.
MLADI OLIMPIJEC
Nejc je lani zaradi poškodbe kolena in operacije zamudil dobršen priprav. Kljub temu
mu je šlo na tekmovanjih zelo dobro in se je uvrstil v ekipo za olimpijske igre mladih v Lil-lehammerju. V superveleslalomu je zasedel osmo mesto, medtem ko je v slalomu po sedmem mestu v prvem teku v drugem teku odstopil.
Olimpijske igre so bile na enakem nivoju kot za odrasle, udeleženci pa so imeli možnost druženja z najboljšimi smučarji na svetu. Kljub temu, da so se tekmovanja in treningi kar vrstili in je bilo zelo naporno, je bil Nejc navdušen in bo z veseljem na olimpijado še šel, če bo le priložnost.
TRETJI NA SVETU V SMUKU
Po lanskih FIS rezultatih je bil Nejc tretji najboljši smukač na svetu med svojimi letniki. V smuku in superveleslalomu je postal državni prvak, čeprav je edini trening smuka opravil pred tekmo na Krvavcu. Strahu pred hitrostjo nima, v oči pa je padel tudi reprezentančnemu trenerju Petru Penu, ki je Nejca povabil na trening hitrih disciplin z moško reprezentanco.
V šoli razumejo njegovo pogosto odsotnost, ima status športnika in glede tega ni težav. K sreči ima mladi smučar kar nekaj podpore tudi med sponzorji, saj brez njihove pomoči ne bi šlo. Oprema, prevozi, treningi, smučarske karte, vse to namreč nanese preveč, da bi družina sama zmogla vse.
ŠMS
ODBOJKARSKI TURNIR NA LJUBNEM OB SAVINJI
Stare gare osvojile ljubenski turnir
V okviru Flosarskega bala je ljubenska osnovnošolska dvorana v petek, 29. julija, gostila turnir v odbojki za ženske. Ker je čas po-
letja in so številne ekipe na dopustih, so se turnirja udeležile le tri ekipe. Ekipe so se med seboj pomerile po nače-
lu vsak z vsakim, na dva osvojena niza do petindvajsetih točk. V prvi tekmi so bile z rezultatom dve proti ena v nizih igralke KLS Ljubno 1 boljše od ekipe KLS Ljubno 2. Druga tekma je potekala med odbojkaricami KLS Ljubno 2 in Stare gare, kjer so bile z rezultatom 0:2 boljše slednje.
Tako so se za prvo mesto v zadnji tekmi pomerile odbojkarice ekipe Starih gar in prve lju-benske ekipe, kjer so z rezultatom dve proti nič slavile prve ter posledično tudi osvojile turnir.
Čeprav so na turnirju sodelovale le tri ekipe, se je zbralo lepo število gledalcev, ki so lahko uživali v zanimivih in napetih odbojkarskih predstavah.
Primož Vajdl
Gledalci so lahko uživali v zanimivih in napetih odbojkarskih predstavah.
(Foto: Primož Vajdl)
Savinjske novice št. 31, 5. avgust 2016 21
Šport, Oglasi
MEDNARODNI ATLETSKI MITING NA ŠVEDSKEM
STREETBALL TURNIR V GORNJEM GRADU
Mihalinčeva najhitrejša v teku na 200 metrov
Mozirjanka Maja Mihalinec se je pred odhodom na olimpijske igre v Riu podala na Švedsko. Tam je članica velenjskega atletskega kluba v sredo, 24. julija, sodelovala na mednarodnem atletskem mitingu v Karlstadu in v teku na 200 metrov s časom 23,32 premagala vso konkurenco.
»Imela sem precej težav pri izhodu iz zavoja v ciljni del, kjer mi je zmanjkovalo moči. Prav v zavoju je namreč pihal močan veter, čeprav
TURNIR V MALEM NOGOMETU V GORNJEM GRADU
Zmagovalni pokal odnesli Mozirjani
Športno društvo Gornji Grad je organiziralo turnir v malem nogometu, na katerem se je pomerilo dvanajst ekip. Lepo vreme in dobra udeležba sta bila dovolj za športni praznik na gornjegrajskem igrišču, s katerega je najbolj zadovoljna odšla ekipa Elektra Ugovšek iz Mozirja, ki je osvojila zmago.
Lepo vreme in dobra udeležba ekip sta bila dovolj za športni praznik.
(Foto: ŠMS)
Zmaga je šla v roke Zicerjev
se je v ciljnem delu pokazalo, da je pihal v hrbet. Z doseženim izidom sem zadovoljna, saj sem po prihodu z evropskega prvenstva v Amsterdamu nekoliko več trenirala in sem imela zelo težak trening tekmovalne imitacije na 200 metrov,« je po tekmi povedala Mihali-čeva in poudarila, da je bil omenjeni nastop priložnost, da je pridobila občutke o svoji pripravljenosti pred olimpijskimi igrami v Braziliji.
Marija Šukalo
V soboto, 23. julija, je na športnem igrišču v Gornjem Gradu v organizaciji tamkajšnjega športnega društva potekal košarkarski turnir trojk. Med sabo se je pomerilo se-
dem trojk, zmagali pa je ekipa Zi-cerji iz Ljubljane. Na drugem mestu so jim sledili Kekci, tretji pa so bili člani ekipe LinFis d.o.o.
ŠMS
Le-ta se je za las izmuznila domačinom, ekipi ŠD Gornji Grad, ki je osvojila drugo mesto, tretji so bili Vrhničani Salko team. Pokala sta poleg najboljših treh ekip prejela tudi najboljši strelec Žiga Volkar iz Salko teama in najboljši vratar, domačin Miha Mekiš.
ŠMS
Turnirji v »ulični« košarki so poleti zelo priljubljeni. (Foto: šMS)
TURNIR V MALEM NOGOMETU NA GNEČU
Gozdarji boljši celo od Pokemonov
V nedeljo, 24. julija, je Športno društvo Gneč na tamkajšnjem igrišču organiziralo turnir v malem nogometu, ki se ga je udeležilo deset ekip.
Po napetih tekmah, polnih preobratov, sta se v prvem polfinalu pomerili ekipi Gozdarji in Šentilj, kjer so v finale napredovali prvi. V drugem polfinalnem obračunu so
Pokemoni premagali Lukovico.
V tekmi za tretje mesto so zmagali Šentiljčani, v finalu pa so na koncu slavili Gozdarji. Zmagovalci so imeli v svojih vrstah tudi najboljšega strelca Maria Purnata, medtem ko je pokal za najboljšega vratarja prejel David Magrič iz ekipe Pokemoni.
Primož Vajdl
22 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016
Informacije, Kronika, Zahvale, Oglasi
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
KNJIŽNICA MOZIRJE
STROKOVNA LITERATURA:
Bajt, Drago: Kar je Sonce za Luno, to je Rusija za nas : kaj je socialistični realizem, Gathen, Katharina: A te lahko nekaj vprašam? : 101 otroško vprašanje o človeku, spolnosti, odnosih (z odgovori brez zadrege!), Kozina, Ana: Anksioznost in agresivnost v šolah, Remini, Leah: Zgaga : kako sem preživela Hollywood in scientologijo, Dale, Cyndi: Duhovna moč empatije.
MLADINSKA LITERATURA:
Bijsterbosch, Anita: Vsi zehamo, Uspenskij, Eduard: Stric Fjodor, pes in maček, Muck, Desa: Čudežna bolha Megi in hrček Marjan, Jakob, Jure: Morje, Ban, Tatjana: Moja mala sestrica, Martín, Santiago: Ljudožerci, Ban, Tatjana: Njami!, Ban, Tatjana: Posadimo fižolček in se z njim poigrajmo.
Bremena v življenju
te niso zlomila,
a bolezen iz tebe
vso moč je izpila,
za tabo ostala
je velika praznina,
ki z našim spoštovanjem
in mislijo na tebe se bo polnila.
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v 78. letu starosti zapustil dragi mož, ati, stari ata in tast
Ivan REMIC
12. 4. 1938 - 17. 7. 2016 iz Mozirja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala osebju doma upokojencev Polzela, gospodu Fonziju za opravljen pogrebni obred, praporščakom, pevcem za odpete pesmi, gasilcem PGD Mozirje, g. Bizjaku, g. Veneku za ganljive besede slovesa in pogrebni službi Morana.
Hvala tudi vsem tistim, ki ste ga imeli radi in se ga boste spominjali.
Žalujoči: žena Marija, sin Božo in hčerka Andreja z družinama
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
• PLANINCI V TEŽAVAH
Logarska dolina: 29. julija so bili policisti obveščeni, da je prišlo na planinski poti proti slapu Rinka v Logarski dolini do gorske nesreče. Aktivirana je bila gorska reševalna služba. Planinka je hodila po poti od pentlje proti slapu Rinka. Po 200 metrih je zavila s poti v strugo reke Savinje in pot nadaljevala po strugi. Med potjo ji je zdrsnilo na skali in je padla, pri tem pa si je poškodovala roko.
Klemenča jama: 30. julija je planinec sestopal s Klemenče jame. Na planinski poti je stopil na skalo, kjer mu je zdrsnilo in je padel, pri tem pa si je zlomil nogo. Aktivirana je bila gorska reševalna služba. Reševalci GRS Celje so poškodovanega oskrbeli na kraju nesreče in ga prenesli do reševalnega vozila, s katerim je bil prepeljan v bolnišnico.
Čas hitro, prehitro beži in kar ne moremo verjeti, da te že 10-to leto med nami ni. Praznina je velika in v srcu bolečina. Spočij si svoje utrujene roke in izprosi milost za nas vse.
V SPOMIN
Martinu ZAGOZNU
3. 9. 1926 - 4. 8. 2006
Hvala vsem, ki se v molitvi in s prižgano svečko spomnite nanj.
Vsi tvoji
www.savinjske.com
23 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016
06534707
		
1	Za razvedrilo	
Cvetke
V STALNI PRIPRAVLJENOSTI 1
Gornjegrajski gasilci so organizirali moderno opremljeno in izkušeno ekipo, ki bo dežurala na prireditvah. Preizkusili so jo na Čebelarskem prazniku, kjer se je odlično obnesla. Pacient v vozilu je preživel, šoferji in zdravstvena ekipa tudi. Že sprejemajo rezervacije za prihodnjo sezono.
V STALNI PRIPRAVLJENOSTI 2
Pravijo, da če si dober, si dober, in gornjegrajska gasilska ekipa »sfolga vse«. Ker pacientov niso imeli, je modra halja prišla prav za zagon traktorčka. Na poteg ga je dežurni »zdravstvenik« po nekaj poskusih uspešno »zalaufal«, zato že razmišljajo o širitvi dejavnosti na reševanje visoko tehnoloških težav.
ENKRAT PUMPEZ - ZA VEDNO PUMPEZ Jože Marovt - Pepč, Petrolov upokojenec: »Ne me slikat, ker sem brez uniforme! Veš, me je tako prijelo, da bi ga kar natankal!«
Fotograf: »Ne sekiraj se, a si pozabil, da si že v penziji in tvoji šefi niso več na Petrolu!«
24 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016
Križanka, Informacije
(2¿o2oí6
oqp
klepetava ŽENSKA
morska riba
ugandski
polîtik
(AMIN)
(rita)
sestavil: peter udir
razpoka v skali,
Škraplja
perzija
ameriški
igralec (redford)
kamnita plošča. skril
Članica
mladinske organizacije
red, ureditev
avstrijska tiskovna agencija
vrečica za zbiranje denarja v cerkvi
sol sečne kisline
področje z emirjevo oblastjo
ep vergila
mednarodna oznaka za nemčijo
krvni sorodnik
v gr. hit. boginja miru
uspavalo
slovenska igralka in pevka (ribiči
republika
v ruski federaciji
članica htaj-višje znanstvene ]n umetniške ustanove
miloš kovač ič
v gr mit. bratje s1lena
prečni drog v kozolcu, letev
KRAVJI IZTREBEK
parni dihalni organ pri večini vodnih
Živali
pritlikavec
vladar v arabskem okolju
gorata pokrajina na jz saud. arabije
kem element, up. se za razkuževanje vode (cl)
vzidana peč z odprtim kuriščem
mongolski vladar
slovenska
pevka (dremelj)
teliček
litina. ulitek
slovenski koreograf (otrin)
naša strupena kača
grSka
boginja nesreče
vedenje, ravnanje
plamen, požar
ulla olsson
pred in. zoran
vrtna rastlina s SLtLIČASTIMI USTI, IRIS
čistina na
gori
cestno vozilo
enota za merjenje osvetljenosti
živalski krog
Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Slovarček:
A LIRA - vedenje, ravnanje; DIAL - uspavalo; KEŠE - pritlikavec;
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno);
KAMČATKA, OTOŽNOST, BOL, OREL, DAMJAN, NA, KOLI,
BARON, OMIKRON, KES, ANT, POGREZ, SADIST, AKROPOLA, INTIMA, NRAV, LEVANTA, AN. KOL, PENATI, MATI, ATENA, TROCKIZEM, RACIN, ATRAKCIJA
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 32. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

25 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
	ob 19.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji
	Svečana proslava ob prazniku Občine Ljubno
	ob 20.00. Solčava
Petek,	Prireditev ob praznovanju praznika Občine Solčava
5. avgust	ob 20.30. Vrbje, Ljubno ob Savinji Srečanje z ljudskimi godci
	ob 21.00. Pred domom kulture v Velenju
	Koncert glasbene skupine Trainbox
	ob 7.00. Luče
	Planinski pohod na Lučkega dedca (2.023 m)
	ob 9.00. Bohačev toplar - tržnica Nazarje Filcanje z ovčjo volno
	ob 9.00. Ribiški dom Ljubno ob Savinji
	Binetov memorial
Sobota, 6. avgust	ob 9.00. Foršt, Ljubno ob Savinji Nogometni turnir za pokal flosarja in memorial Srečka Solarja
	ob 9.00. Šport center Jakop, Ljubno ob Savinji
	Turnir v odbojki na mivki in turnir v tenisu
	ob 9.30. Smučarsko-skakalni center Ljubno ob Savinji
	Tekmovanje v smučarskih skokih za pokal flosarja
	ob 20.00. Vrbje, Ljubno ob Savinji Flosarski večer z Mambo Kingsi
	ob 15.00. Vrbje, Ljubno ob Savinji Prikaz spravila lesa po riži
	ob 15.15. Vrbje, Ljubno ob Savinji
	Tekmovanje v kiparstvu z motorno žago
Nedelja, 7. avgust	ob 16.30. Vrbje, Ljubno ob Savinji Udiranje in spust flosa ter flosarski krst
	ob 17.30. Vrbje, Ljubno ob Savinji Koncert Okteta Žetev
	ob 18.30. Vrbje, Ljubno ob Savinji Flosarski večer z ansamblom Modrijani
	ob 13.00. Dom kulture Nazarje
Ponedeljek 8. avgust	Predstavitev javnega razpisa Slovenskega regionalnega razvojnega sklada Spodbude za MSP v lesarstvu
	ob 15.00. Okrepčevalnica Logar v Krnici Otvoritev teniškega turnirja
	ob 15.00. Okrepčevalnica Logar v Krnici Turnir mešanih dvojic v odbojki na mivki
	ob 18.00. Igla
	14-urni plezalni maraton
Sreda, 10. avgust	ob 20.00. Juvanova hiša v Lučah
	Pripovedovalski večer s Kulturno-umetniškim klubom Potovke
	ob 20.30. Velenjski grad
	Stand-up komedija s Tadejem Tošem
	ob 21.00. Bar Igla, Luče
	Večer stand-up komedije z Gašperjem Bergantom
	ob 10.00. Luče
	Srečanje prostovoljk in prostovoljcev projekta
	Starejši za starejše
	ob 19.00. Kulturna dvorana Luče
Četrtek,	Osrednja proslava ob prazniku Občine Luče
11. avgust	ob 20.00. Šolsko igrišče v Lučah Koncert a cappela skupine Bassless
	ob 22.00. Turistična kmetija Zgornji Zavratnik, Luče
	Opazovanje nočnega neba z Astronomskim društvom
	Javornik
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	STEKLARSTVO TAMŠE
Vsa obdelava stekla, okvirjanje slik, darila... www.steklarstvotamse.com, gsm 031/305-532
Jaka Tamše s.p., Savinjska c. 12, Mozirje.
◊	HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI
Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	AVTOVLEKA BIDER
Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504.
Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji.
ŽIVALI - PRODAM
Prašiče, najboljše pasme za do-pitanje na večjo težo, Fišar; gsm 041/619-372.
Prodam bikce in telice (Is), težke 180 do 200 kg, možna dostava; gsm 031/233-599. Prodam bikca sivega, starega 14 dni in limuzin, težkega 250 kg; gsm 041/800-845. Prodam bikca, težkega 110 kg; gsm 031/228-217. Prodam telice, breje 8,5 do 9 mesecev, pašne, siment. in sivorj. V račun vzamem manjše telice; gsm 041/324-377.
Prodam teličko čb, staro 14 dni;
gsm 041/783-625.
Prodam kravo sivko, brejo 3 tele;
tel. št. 58-33-272.
Prodam več telet za nadaljno rejo;
gsm 041/727-843.
Prodam bika in teličko ls, težka po
200 kg; gsm 041/976-153.
Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje, in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745.
DRUGO - PRODAM
Po simbolični ceni prodamo dekliško šolsko torbo za 1. triado; gsm 041/324-409.
Prodam stružnico prvomajska tnp 200/2000. Stružnica je brezhibna, odlična; gsm 041/574921.
Prodamo mladi krompir; gsm 031/815-238.
Prodam ali menjam 13 silažnih in 6 suhih bal. Možna menjava po dogovoru; gsm 041/465-744.
ŽIVALI - PODARIM
Podarim 8 tednov starega me-šančka med cane corso in nemškim ovčarjem; gsm 040/211628.
VOZILA - KUPIM
Kupim traktor univerzal, zetor, IMT, ursus, štore, lahko tudi v okvari; gsm 030/419-790.
NEPREMIČNINE
Ugodno prodam 87 m2 veliko stanovanje v Mozirju; gsm 030/284699.
Oddam poslovni prostor, 30 m2, namenjen za pisarniško dejavnost; gsm 041/765-201. Kupim vikend, starejšo hišo, gospodarski objekt ali zemljišče; gsm 040/727-552.
Manjše stanovanje v bližini Mozirja, primerno tudi kot vikend, oddam; gsm 070/777- 281.
ŽIVALI - KUPIM
26 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016
Oglasi
27 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016
Ideja
barvne črte v modnih odtenkih
S svinčnikom označile rahle črte, nato pobarvajte vsako drugo barvno črto. O 5 mm čez rob pobarvane črte na vsako stran zalepite trak © pobarvajte črto do sredine traku. Takoj ko se barva posuši, lepilni trak odstranite in dobili boste profesionalno pobarvane ravne črte.
Sam Nazarje
t: 03 83 92 760 e: naz@sam.si
sam

' 23 mesnico barv 1	Sam Nazarje
»	trgovini ban*	,
»	Kupon vetja oa	i


golte
sloveni/a
ncrtli mountain rtiott
Odgovorite na nagradno vprašanje in izpolnjen kupon pošljite ali prinesite na naslov: Savinjske novice. Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, do torka, 9. avgusta 2016. Izžrebali bomo srečneža, ki bo dobil kosilo za dve osebi v hotelu na Golteh s prevozom z nihalko.
Nagradno vprašanje:
Kje se lahko igrajo in uživajo otroci na Golteh?
a)	na bazenu
b)	na drsališču
c)	na otroškem igrišču
Moje ime in priimek:
Moj naslov:
Med pravočasno prispelimi pravilnimi odgovori na nagrddno vprašanje iz 50. št. Savinjskih novic (supanje) smo izžrebali Jožeta Pečovnika iz Podveže 20, Luče, ki p-ejme darilni bon za kosilo za dve osebi v hotelu na Golteh s prevozom z nihalko. Nagrajenec prevzame rngrado osebno v uredništvu Savinjskih novic najkasneje d3 19. avgusta 2016.