Spremili smo k večnemu počitku našo drago tovarišico. Umrla je 17. februarja 1917 v Novi cerkvi. Rojena je bila 6. januarja leta 1880. v Št. Rupertu na Dolenjskem. Starše je izgubila že v nežni mladosti. Skrbel je zanjo njen stric, polkovnik Josip Sattler, ki je bil osirotelim otrokom vse. V počitnicah je pohitela rajnka navadno k njernu na solnčni jug, v znameniti Dubrovnik. Učiteljišče je dovršila leta 1901 v Ljubljani, kjer je pozneje tudi obiskovala tečaj za nieščanske šole. Službovala je najprej v Loki pri Zidanein mostu, v Jurkloštru in Teharjih, nazadnje od leta 1905. pa v Novi cerkvi pri Celju, kjer se je tudi poročila leta 1910. Njen mož, učitelj Rudolf Zupanek je odšel že precej v začetku vojne na severno bojišče in je zdaj že dve leti v ruskem ujetništvu, zadnje leto v Taškentu, gub. Turkestan v Sred. Aziji. Rajnica je zapustila dva Ijubezniva otroka; Marjan je izpolnil šesto leto, Milan tretje leto. Za njo žalujeta tudi brat in sestra, ki ji je lajšala zadnje dni življenja in je bila ranjici v botezni glavna opora. Brat pa je na bojišču; vest o njeni bolezni je došla prepozno in ko je prišel, je našel samo njen grob. Položili smo jo v grob. Marsikomu se je takrat zasolzilo oko, saj je bila rajnka draga vsakemu, ki jo je poznal. S svojim tihim, lepim značajem si je pridobila ljubezen in spoštovanje. Gospod dekan dr. Lav. Gregorec se je ob grobu v lepih besedah poslovil od rajnice, domače pevke, večina njene nekdanje učenke, pa so ji zapele žalostinko. Umrla je mati, umrla je naša draga tovarišica. Marjan in Milan sta siroti, ni je več njune dobre mamice. Odšla sta na svoj novi dom v Celje k svojemu stareniu očetu gosp. nadzorniku J. Zupaneku. Tam v dalnji tujini pa bo žaloval mož, ki je izgubil najdražje bitje — dobro ženo. Polni trpljenja so bili njeni zadnji trenolki, bolehala je že nad dve leti. Mirno je trpela in upala, da pridejo kmalu lepši časi, da se vrne njen mož, ki ga je tako željno pričakovala. Bala se je konca — težko je umreti v hrepenenju, ko veže človeka še sto in sto sil na življenje. In zdaj počiva poleg svojega sinka Borisa. Na vseh rartvih dan je okrasila zadnjikrat njegov grob, takrat pač ni slutila, da bo počivala že čez nekaj mesecev ob njesovi strani. Na pokopališču pod temnimi kostanji je tvoj grob, tam počiva tvoje truplo, tvoj duh pa bo živel mcd nami, ki smo te ljubili in spoštovali! Spavaj mirno poleg svojega sinka! H. S.