"Domoljub V C/ubljanl, 17. mata 1939 .. .. £el© 52 • Štev. 20 Strah pred hujskači Marsikaka dobra misel je že bila v zgodovini pokopana, ker so neodgovorni ljudje nahuj-ikali ljudske množice. Mnogokrat je ljudstvo samo sebi napravilo veliko škodo, ker ni sledilo voditeljem, ki se zavedajo odgovornosti, ampak je poslušalo govornike, ki so se ljudstvu prilizovali. Zgodilo se je večkrat, da so dobro misleči bili preganjani kot sovražniki ljudstva. Kdo se ne spomni zgodbe Odrešenikove? Nahujskana množica je vpila: >Križaj ga«, četudi je iz prejšnjih njegovih dejanj lahko vedela, da je le On, ki more resnično voditi judovsko ljudstvo. Toda On se ni ustrašil. Za svojo misel je šel v smrt. Marsikak ljudski voditelj pa se je ustrašil nahujskane množice in je zavrgel svojo boljšo misel. Strah pred hujskajočimi jKidpiliovalci, strah pred zapeljevalci, je napravil že veliko nesreč. Ta misel o strahu se nam vriva, kc premišljujemo o pogajanjih za sporazum med Hrvati in Srbi in o delu za novo preuredilev države. Zadnje čase so medsebojni dogovori zastali. Razumemo, da so velike težkoče. Saj gre za to, da se premoste nasprotja, ki so trajala v glavnem dvajset let. Gre dalje za star spor med Hrvati in Srbi, ki so močno pomešani med seboj. Vendar se ne moremo ubraniti vtisa, da je velika krivda na zastoju v pogajanjih prav strah, kaj bo rekel eden iu kaj 1k) rekel drugi, ki mu ne bo ustreženo. Zdi se, da neki krogi brez prave potrebe samo to premišljujejo, kako zastaviti besede, da bo sporazum varen pred podpihovale!. Dr. Korošec je izjavil na občnem zboru Zadružne zveze v Ljubljani, da je 95% sporazuma doseženih. Nič ne dvomimo zato, da se bo doseglo še ostalih 5%. Toda vsak zastoj pogajanj pomeni slabitev države in zato si tako želimo, da bi imeli tisti, ki delajo za sporazum, pogum napraviti tudi korake, ki jih eden ali drugi ne bo hotel odobravati in pogum zoperstaviti se tudi hujskačem, ki se naravno povsod pojavijo. Mi Slovenci iz vsega srca želimo, da bi P"šlo čimprej do sporazuma. Iz dveh razlogov se veselimo, da neha stari spor med Hr-va|i in Srbi: Prvič radi države same. Ta bo močna le, če bo dobro urejena in če bo v "Jej čim več ljudi zadovoljnih. Drugič pa radi tega, ker hočemo, da pridemo izpod cen-ralističnega jarma do samouprav. In ravno sporazum med Hrvati in Srbi bo vodil najhitreje do take preureditve države. Kakršne samouprave dosežejo Hrvatje, take tudi Slovenci. Štirikrat je Sel ministrski predsednik ^vetkovič v Zagreb in tako pokazal, da se sedanja vlada trudi z vsemi silami, da izvrši, kar je obljubovala v nastopni izjavi, da namreč vse pripravi, kar je potrebno za rešitev hrvaškega vprašanja. Četudi je prišlo do malega zastoja, trdno upamo, da ni daleč čas, ko bodo v belgrajski vladi sedeli tudi zastopniki Hrvatov iz dr. Mačkovega kroga. To bo prvi veliki korak k sodelovanju Hrvatov v tej državi. Od 1, 1928, ko je Puniša Račič streljal na ranjkega S!jepana*Radiča, niso Hrvatje hoteli v Belgrad in odbijali vsako sodelovanje. Z vstopom hrvaških ministrov f vlado, bo ta jarek med Zagrebom in Bel-gradom, ki se je zdel nepremo*stljiv, enkrat za vselej zasut. L. 1928, ki je tako težko zadelo Hrvate in ki je tudi Srbom tako neprijetno, bo izbrisano. Pri tem moramo seveda poudariti ponovno, da bo taka nova vlada sestavljena iz zastopnikov sedanje vladne večine stranke JRZ in zastopnikov tistih Hrvatov, ki se zbirajo okrog dr. Mačka. K temu ognju kaki naši demokratje ali kakorkoli se že imenujejo naši nasprotniki, ne bodo mogli poslavljati svojega lončka. Vse, kar sicer govore kje po deželi in kar raznašajo v tolažbo svojih zbeganih ovčic iz Ljubljane, je lil ostane prazno upanje nekdanjih jugoslovanskih nacijonalistov. Ze zgoraj smo rekli, da se je treba zavedati težkoč ob sporazumu. Hrvatje in Srbi so zelo pomešani med seboj. Tudi v savski banovini s sedežem v Zagrebu in v primorski banovini s sedežem v Splitu, se nahaja več slotisoč Srbov. Če bosta ob sporazumu ti dve banovini združeni in če bo njima pridružen še Dubrovnik z okolico, ter bo tako združena Dalmacija s Hrvatsko in Slavonijo v eno upravno celoto, bo v njej veliko število Srbov. Prav tako pa bo ostalo izven te nove združene banovine še mnogo Hrvatov v Sre-mu, Bosni in Hercegovini. Razumljivo je, da J v • bi tudi te radi pritegnili poti Zagreb. Toda ti Hrvatje so zelo pomešani s Srbi in z muslimani. Ne pozabimo tudi, da bi Bosanci ia Hercegovci še vedno radi Bosno in Hercegovino v stari zgodovinski obliki kot eno upravno telo. V teh krajih bo najbrž odločevalo ljudsko glasovanje, kateri okraji hočejo priti pod novo banovino v Zagrebu ia kateri tega nočejo. Toda za nas Slovence je najvažnejše, da se stre postopoma centralizem, ki n is je leta in leta pritiskal ob stran. In zato si tako želimo sporazuma, da bo nova vlada potem z uredbami prenašala delokrog osrednjih' ministrstev počasi Iz Belgrada na posamezne pokrajine. Izvzeti b! bili seveda ministrstvi za vojsko in za zunanje zadeve. Tako bi postopoma bile ustvarjena banovmske samouprave. Kar se bo namreč preneslo oblasti na Zagreb, se jo bo preneslo tudi na Ljub" ljno in prav tako drugod na druge banovine. Tudi tukaj moramo opozviatl na težkoče. Ne bo namreč šlo vse naenkrat. Centralizem je gradil dvajset let. Ne da i-e vse naenkrat porušiti, ker bi sicer ustvarili škodljivo zmedo. Treba pa bo dosledno postopoma odpravljati ta centralizem in dajati vedno več moči posameznim banovinam. S svojo upravo, s svojimi financami, z raznimi fondi in državnimi zavodi se je centralizem tako ukereninil, da se bo dalo vse lo preurediti le postopoma in ne naenkrat. Pa še to dodajmo, da bo mar-sikaka stvar morala še tudi kasneje ostati skupna, ker so prebivalci ene države tako močno navezani drug na drugega. Vsem se ne da nikoli ustreči in tudi n® v vsem naenkrat. Toda začeti je treba. Poguma je treba, da se ne ustrašimo težkoč in tudi ne tistih, ki ne bodo s sporazumom čisto zadovoljni. Glavno je korist celega naroda in države, koristi posameznikov morajo v ve* likih trenutkih stopiti ob stran. Kar so v družini otroci, to so pred Bogom narodi. Po hišah imamo otroke majhne iu velike, krepke in slabotne, oblasti in gospodstva željne, pa tudi krotke in pohlevne. In to v eni in isti družini. Ali ne govorimo tudi o malih in velikih narodih? Nekateri se lahko preštejejo s par milijoni, drugih število pa gre v visoke milijone. Nekateri bi radi gospodovali vseniu; svetu, drugi so zadovoljni* če morejo le sami sebe prav obvladati. Nekateri narodi so duševno kakor telesno močni in krepki, drugi so takorekoč obsojeni na smrt. Životarijo še in čakajo, kdaj se bodo potopili v morju vesoljstva. Nekateri se ho- čejo za vsako ceno ohraniti in obdržati, drugi obupujejo sami nad seboj in nad svojo prihodnostjo. Nekateri sami sebe in kar je njihovega, visoko cenijo, drugi se sami sebe sramujejo in jih je sram, da so to, kar so. Da, da, čudne so družine narodov... Med otroci v družini so vedno prepiri« Ubogi oče in uboga mati, ki morata razsoje-vati in pomirjevati svojo družino in jo opo-« minjati k redu. Komaj zna otrok hoditi, komaj govoriti, dražili in izzivati pa že zna svoj je mlajše in stai'ejše brate in sestre. Če drui gega ne, se mu pa spači in mu jezik pokaže. Kaj pa šele, Če otroci dorastejo! Prepiri ia (Nadaljevanje na prihodnji strani s podaji l1 Strnil 1. ► DOMOLJUB«, dne 17. maja 1039. ritev. 20. Vsa mlada Slovenija je z namt ut Na prošlonedeljskom zboru odposlancev mladinske organizacije JRZ v Celju je imel slovenski voditelj in predsednik senata dr. Anton Korošec naslednji govor: Mladi prijatelji! Vam, mladi prijatelji iz JRZ, moram danes izpolniti dolžnost, katero mi že dalj Jasa nalaga vest. Da tega nisem storil, mi pač labko odpustite zaradi tega, ker se mi po 11. decembru danes prvikrat nudi prilika, da govorim naravnost vam, dragi mladi prijatelji. Za sijajno smago se moramo samo vam zahvaliti. Vaši glasovi so nam — sicer z/Jrugimi vred — priborili zmago, da pa je bila tako velika in sijajna, je le zasluga vaše mladostne, navdušene delavnosti. Zato pa se vam danes zahvaljujem za vaše veliko delo in vam čestitam k uspehom. — S ponosom in samozavestjo že dokaj časa trdimo, da je vsa mlada Slovenja v našem taboru. To so velike besede, to so ponosne besede: »Vsa mlada Slovenija je z nami!« Ali te besede so resnične! In tudi za ta uspeh se moram enkrat javno zahvaliti vsem onim stotinam in stotinam mladinskih delavcev in organizatorjev, ki skromno, tiho, vestno in skrajno požrtvovalno dan za dnevom kujejo in klešejo vaše značaje, širijo in množijo vaše znanje ter zidajo in stavijo z besedo in tiskom vašo veliko, ogromno organizacijo. Mi teb delavcev niti ne vidimo, največkrat ne poznamo niti njihovih imen, ne vemo niti, v kolikih društvih delajo svoje delo, vidimo le njihove sijajne uspehe. Za vse to veliko delo, za te sijajne uspehe tibiro in skromnim delavcem naša globoka zahvala! Naše mladinsko delo pa uspeva predvsem zaradi tega, ker ima svojo vsebino, katera osvaja mlada srca ter jih veže v nerazdruž-Ijivo bojno vrsto. Mi jih učimo ljubiti našo slovensko zemljo, slovensko govorico, slovensko 0l''[0 in vero, slovenske pesmi, slovenske šege in običaje. Ne učimo jih sovražiti, kar ni naše, kar je tuje, ampak učimo jih ljubiti svoje! Mi jih učimo ljubiti našo jugoslovansko državo. Velika je, od St. IIja do Djevdje-lije, lepa je v svojih gorah iu ravninah, bogata v svojih gozdovih, rudah in žitnih poljih, močna je v zdravju in junaštvu svojih narodov. Jugoslavija nad vsel Niti pedi ne damo vzeti od nje, vse nam je ljubo in drago, vse je naše in nikogar drugegal ln čez to slovensko domovino in čez to jugoslovansko državo nam vlada kraljevski dom hrabrih Karadjor-djevičev. Oni so naš:, kri naše krvi, a mi smo njihovi, po svojih srcih in svoji ljubezni. Naši pojmi o vladarski rodbini Karadjordjevičev, naši pojmi o jugoslovanski državi in o slovenski zemlji so jasni in pošteni, naše zaupanje v jugoslovansko vojsko je veliko in popolno. Mladi kralj, mlada država, njima zvesto ob strani naša idealna mladina. Mi zaupamo tudi v Boga, da nam bo dal ovoj blagoslov za vse naše mladinske vzore. To je naš program in mi ga danes zopet pred vsem svetom jasno in glasno izpovedujemo. Sedaj pa še nekaj besedi o naši notranji in zunanji politiki. Našo notranjo politiko iz- zdražbe so na dnevnem redu. Mnogi očetje in mnoge matere največ trpe in užijejo največ brikosti, ko morajo gledati polom in razpad svoje iasine hiše in družine radi nesloge in vednega razdora med člani lastne družine. 'Ali ni iste pesmi v veliki družini narodov! Kar evropske narode vzemimo. Kakor bratje ene ln iste hiše so si vedno med seboj v laseh in prete drug drugemu t vojsko, s strupenimi plini, z uničenjem. Kakšna naj bo prihodnjost evropejskih narodov? Ali se bodo v Kristusu zedinili, ali pa si bodo v vednih prepirih izkopali svoj lastni grob. Čudno je le to, da bi nekateri raje poginili, kakor svojemu sosedu le za las odjenjali. Bog nacionalizma hoče biti pri njih močnejši kakor pa Bog vere. Narodi so si kakor otroci v hiši. Ali so otroci kdaj s svojim domom, s svojimi starši, z njim ravnanjem zadovoljni? Nikdarl Drug drugemu so nevoščljivi, drug drugega zajedajo, tožijo in obsojajo. Tuje napake vidijo, 8vo;ih pa ne. Svoje lastne napake imajo, za odliko, za vrlino, za izredne sposobnosti, z fijimi se ponašajo. Z večno in neugnano ne-voščljivostjo si grene svoje bivanje na zemlji in si ogrožajo medsebojno varnost, red in mir. 25Set pomlad. Modne kamgarne. za gospode in svile vseh vrst v najnovejših vzorcih in bujnih barvali priporoča maautakturna trgovina Janko Cešrailc Ljubljana, Lingarjeva ulica 1. Ne morem si pri tej priliki zamolčati lepe slike, katera mi je ostala v spominu iz leta 1908. Slovenci smo biti takrat pod vodstvom svojega škofa Jegliča v Lurdu na božji poti. Bili so takrat tam tudi Nemci, Italijani, Francozi, Spanci. Ce še sebe prištejemo, moramo reči, da je bilo takrat tam vsaj pet različnih narodov. Pa ni prišlo med nami do nikakega prepira, nasprotja ali sovraštva. Vse je mirno in enodušno slavilo lurško Mater božjo. Vsak narod v svojem jeziku, vsak s svojo pobož-nostjo, vsak s svojo pesmijo, vsak v svoji besedi. Ze takrat mi je prišlo na misel: Ali bi ne mogli vsi narodi kot otroci božji in Marijini živeti na zemlji mirno življenje, ali bi ne bila višja in odličnejša naloga narodov širne zemlje, da drug drugega spoštujejo, cenijo in da vsakemu puste, da v božjem miru kaže in izvršuje po svojih zmožnostih delo, za katero je odločen, kakor pa da drug drugega preganjajo in ovira jot Letos imamo pri nas svetovni kongres Kristusa Kralja. Najrazličnejši narodi bodo zbrani v Ljubljani, v naši sredi, ne v svoji celoti, pač pa svojih najboljših zastopnikih. O naj bi ves vet spoznal po teh možeh, kaj nam prinašajo red in mir in urejeno življenje, naj bi svet spoznal, da so vse družine narodov otroci enega in istega Očeta, ki je vse narode ustvaril in jih ohranjuje, ne da bi se med seboj sovražili in preganjali, ampak drug drugega izpopolnjevali in tako prinesli svojim naslednikom v dar mirne in svobodne dneve v resničnem in ves svet obsegajočem Kristusovem kraljestvu. polnjujota sedaj dvo osebnosti: prcdsed vlado Cvetkovič, in voditelj Hrvatov dr m ček. liazgovarjata se o bodoči ureditvi ,J' jugoslovanske države. Nikdar ti razgovori ni«! bili tako resno in pošteno zamišljeni kaki sedaj. Te razgovore moramo spremljati Zb|)[-r mizmom, a ne z ilovoljnim pesimizmom C« se tu in tam pokažejo iežkoče, nas ne siji«(.u diti in plašiti, saj se v nekaj dneh ta ogromni kompleks najtežjih vprašanj ne da rešili u ga prej skozi 20 iet ni bilo moči načeti' Spremljamo to važne dogodke z dobrimi žl Ijami in upajmo, da bodo na vse zadnje le ugodno uspeli v korist vse naše države. Glede naše gospodarske politike, ki je važen del naše notranje politike, sem zadnji ponedeljek govoril v Ljubljani na občnem zboru Zadružne zveze. Rekei sern, da se gft. spodarske razmere v državi razvijajo tako, da nam ni treba črno gledati v bodočnost, Itaivoj naših gospodarskih razmer je zdrav in trden. Da pa je važnost mnogih notranjepolitičnih vprašanj stopila sedaj med razgovori o spo-razumu nekoliko v ozadje, je samo po sebi umevno. Saj je jasno, do bodo v primeru, da so sporazum posreči, marsikatera notranjepolitična vprašanja dobila drugo smer in dru-go rešitev. Ni pa nobenega povoda misliti, dt bo glede organizacije Jugoslovanske Radikal-ne Zajednice nastopila kaka sprememba, le dosedanji njen razvoj je pokazai, daje nažla v vseii banovinah mnogo odmeva in da je ljudstvu in državi prinesla samo koristi. Zato je želja nas vseh, da ae stranka še bolj rM-širi, tesneje organizira in razvija živahno delovanje v vseh delih naše države. Slika zunanje politike pa se v naših dneb tako hitro spreminja kakor slike v kinu. Le da te slike niso vse tako lepe kakor v kinematografih. Kar je danes v zunanji politiki dejstvo, je jutri že spremenjeno. Lahko pa za-znamujemo tudi pozitivne stvari trajne vrednoti. Mi vsi se veselimo krasnega sprejema, katerega je italijanski narod priredil naši visoki knežji dvojici, Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in Nj. Vis. knegšnji Olgi. Vsi se veselimo tudi izjav naklonjenosti in prijateljstva od odločujočih italijanskih političnih činiteljev, kakor smo se nedavno veselili sličnih izjav iz Berlina. Kar pa se tiče splošnega zunanjepolitičnega položaja v Evropi in v svetu, pa mislimo, da je nevarnost za vojno že minila in prosimo ljudstvo samo, da se ne dd vznemirjati in razburjati od ljudi, ki nič ne vedo ali pa mu ne želijo nič dobrega. Posebno jih prosimo, da ne nasedajo komunistom, katerih najnovejši način boja je, da se delajo sedaj spet strašno domoljubne in narodne, samo da bi prišli z dobro in pošteno mladino skupaj ter jo zunanje politično usmerili na pota, ki naj od vseh strani vodijo do njihovega vzora: do vojne in končno do svetovne revolucije. Tako mislim, da sem govoril o vsem, kar bi vas moglo zanimati. Samo še eno vam moram povedati, in zaradi tega sem prav za prav prišel v Celje, namreč, da vas mladi prijatelji iz JRZ, v imenu stranke najlepše pozdravljam! Ostanimo zvesti vzorom dr. Kreka in p« dr. Jegliča I Dar«ife za kongres Kristusa Kralja! Dolžnost vsakega katoličana |e« & zastopa vsak dan, ©I vsaki url i« povsod idejo kosgresa Kristusa Kralja i Številni darovi naf onwgw«® Izvedbo tega kongresa I kaj je novega OSEBNE VESTI , o Za godnega inšpektorja jo bil imenovan v pravosodnem ministrstvu Slovenec dr. Ivan Bizjak. Čestitamo! domače novice d I)r. Korošec v ljubljanskem gledališču. 0n() popoldne se je vrnil v Ljubljano predsednik senata dr. Anton Korošec, ki je v pre-teklili dneh obiskal nekaj svojih zasebnih in političnih prijateljev v zgornji Savski dolini in jih obvestil v notranjem in zunanjem političnem položaju. Zvečer se je v banski loži udeležil prve predstave Shakespearjeve drame »Othelloc. Med prvim odmorom ga je v ložo prišel pozdravit upravnik narodnega gledališča Oton Zupančič. d Uredbo o prostovoljni delovni službi risokošolccT in visokošolk je objavil prosvetni minister. Delovna služba bo trajala za vi-sokošolco 8 tednov, za visokožolke pa 7 tednov. Z organizacijo te službe bodo začeli v najkrajšem času. d Učiteljišče v Skofji Loki sc zopet otvo-rl. Minister prosvete S. Cirič je pred številnejšo depulacijo podpisal odlok, ki vsebuje dovoljenje, da sme zasebno žensko učiteljišče uršulink v Skofji Loki v prihodnjem šolskem letu 1939-40 zopet sprejemati učenke v prvi razred te šole. Odlok je izročil ministru Snoju v nadaljnje uradovanje. To v vednost staršem. d Brez fondov ne gre. V vseh bolnišnicah !n zdraviliščih se od 1. aprila 1939 plačuje i korist ljudskega zdravstvenega sklada na vsakega bolnika, ki plača sam stroške, po 2 din dnevno. Od onih pa, ki sami ne morejo plačevati stroškov, temveč poravnajo stroške za zdravljene drugi (država, banovina, občina, socialno zavarovanje ali drugi organi ln ustanove) pa po 1 din dnevno. Vsi ti dohodki se bodo morali poslati Državni hipotekar-nl banki na račun ljudskega zdravstvenega sklada. V ljudski zdravstveni sklad pri Drž. hipotekami banki se bodo stekale tudi vse denarne kazni, ki jih bo izrekla državna oblast po zdravstvenem zakonu. d Tri nove igre dobite za samo 40 din, ako se priglasite za subskripcijo, ki jo razr pisuje Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Pišite dopisnico do 20. maja! Okoli 15. junija dobite nato narodno igro »Mlinarjev Jane««, do konca avgusta pa se vam dostavita dve igri: izvrstna Goldonijeva komedija »Rogovi leže in veličastni Calderonov misterij »Veliki oder sveta«. Več izveste iz podrobnih pogojev, ki vam jih na željo pošlje Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. d Poštnih pristojbin je oproščena Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani. d Nenavadna poročna slovesnost je bila te dni v mariborski bolnišnici. Magdalenski kaplan g. Cafuta je poročil 28 letnega tekstilnega delavca Lovra Cajnkarja z 27 letno tkalko Ivano Mlinarič. Oba sta se nameravala letos za binkoštne praznike poročiti. Te dni pa je zadela Cajnkarja usodna nesreča. Padel je z drevesa ter si zlomil hrbtenico. Poškodba je smrtnonevarna ter bodo poskusili zdravniki Caj/ikarju rešiti življenje z zadnjim sredstvom — operacijo. Pred operacijo pa sta Cajnkar in njegova nevesta izrazila željo, da Izmišljotine o bojkotu hrvatskih trgovcev V »Trgovskem listu« beremo: Ogromna večina vsega prebivalstva je iskreno in odločno za sporazum, ker ve, da bo s sporazumom moč države in s tem tudi naša neodvisnost močno povečana. Za sporazum pa jo prebivalstvo Jugoslavije tudi zato, ker je že sito brezplodnih strankarskih bojev, ki so samo ovirali gospodarski napredek države. Vse prebivalstvo Jugoslavije je zato prepričano, da pomeni sporazum velikansko pridobitev in zato vse želi, da bi se ta sporazum tudi čimprej sklenil. Vendar se Pa najdejo tudi ljudje, katerim sporazum nikakor ni po volji. To so predvsem vsi oni, ki so živeli na račun naših medsebojnih sporov 111 bi zato hoteli, da ti spori trajajo kar na-prci- Ti ljudje skušajo zato sporazum preprečili in zato se zlasti v zadnjem času mno-ze najraznovrstnejše spletke proti sporazumu- Med te spletke spadajo tudi vse vesti, 8 katerimi se skušajo poslabšati odnošaji med °rbi in Hrvati ali med Hrvati in Slovenci. Prozoren namen teh vesti je širiti nezaupanje ®ed našimi narodi, da bi se v tem nezaupa-nlu razbila volja za sporazum. Ce zato prihaja kdo prav v sedanjih ča-1 z vestmi, Vi morejo zbuditi nerazpolože- nje Srbov do Hrvatov ali Hrvatov do Slovencev, potem ta dejansko spletka ri proti sporazumu. In to dela časopis »Narodno blagostanje« s svojimi izmišljenimi vestmi o bojkotu hrvatskih trgovcev v Sloveniji. Ze v eni svojih prejšnjih številk smo jasno dokazali, da so trditve o bojkotu hrvatskih trgovcev v Sloveniji le prazna izmišljotina. Danes pa moremo svoj dokaz še izpopolniti. Tako je ugotovljeno, da je bil dotični hrvatski trgovec, ki ga opisuje po »Hrvatskem dnevniku« »Narodno blagostanje«, že večkrat zaradi krošnjarstva v Mariboru kaznovani krošnjar Pavič. V vsej tej stvari torej nikakor ni šlo za kak bojkot hrvatskih trgovcev, temveč za obrambo trgovcev pred krošnjarji. Proti krošnjarjem pa se ne bore le slovenski trgovci, temveč tudi hrvaški in zato tu niti najmanj ne more biti govora o katem bojkotu hrvaških trgovcev. Nič drugega kot intriga proti sporazumu je torej trditev »Narodnega blagostanja« in kakor bodo propadle vse druge spletke proti sporazumu, tako bo propadla tudi ta. Naj si to »Narodno blagostanje« zapomni. In naj si zapomni tudi to, da bo ono, ne pa mi, okusilo resnico pregovora, da žanie vihar, kdor seje veter. Pazite doGro *ada» kupujete Aspirin, dali jo tm blefe In zavoj označen« s »Baysr«j jevim križem. Brez to zaičitna znamki ni Aspirina. aspirin tabietb Oa«M ng. pet) S. t»oj./» 116M td «. » IMtfc. bi se poročila. Imata JO mesecev starega ne« zakonskega sinka, kateremu je njegov oč4 sedaj s poroko dal ime in pravice zakonske* ga otroka. d Čevlje, ostanke raznih fazon, poceni prodaja Sfermecki, Celje. d Avtobusno podjetje 0. žužek objavlja, da se na progi Ljubljana-Vodice-Komenda-Cerklje-Kranj zaradi spremembe voznega ie« da od 15. maja 1939 spremeni samo ena; vožnja in to pri Jutranjem avtobusu iz Cer« kelj v Kranj. Avtobus odhaja iz Cerkelj ob' 5.45 namesto kakor doslej ob 8. Prihod v! Kranj ob 6.15 namesto kakor doslej ob 6.30, tako da imajo potniki zvezo z vlaki iz Kranja v Ljubljano, Tržič ia na Jesenice. Ves ostali vozni red ostane nesperemenjen. d Bolniki so povsod. Zato je neobhodna potrebno, da se pazi na urejeno prebavo, Zdravniki priporočajo Darmol odraslim iil otrokom. Tudi pri večkratni uporabi ne na* stopa navada. Uporabljajte pri zaprtju dobro odvajalno sredstvo Darmol. Dobi se v vseU' lekarnah. Reg. 25.301/37. d 993 milijonov dinarjev prebitka je ime< la državna blagajna na koncu preteklega p km računskega leta. Vsi državni dohodki so znat šali 12 milijard 285.1 milijona dinarjev ali 105.1 milijona din več kakor pa je bilo pred-i videnih v proračunu. Izdatkov pa je bilo za' 11 milijard in 291.7 milijona din ali za 888.3 milij. din manj, kakor pa je bilo iždatkov; predvidenih v proračunu. Več dohodkov sa dali davki, trošarine, carine, državne banke ter zlasti prometno ministrstvo. Zanimivo pa' je, da je dalo precej manj dohodkov, kakoti je bilo preračunano, državno posestvo Beljei ter ministrstvi za pošte in za gozdove in rud* nike. d Nova velika pravoslavna cerkev. Prva zamisel, naj bi se v Belgradu v spomin prvo* mu srbskemu prosvetitelju sv. Savi postavil veličasten hram, kateri skoraj ne bo imei para na Balkanu, je sprožil že pred 80 leti belgrajski srbski nadškof. Ze takrat so bili zbrani prvi prispevki dobrotnikov, toda za* radi pomanjkanja strokovnjakov in gradite-« Iljev je vse obtičalo pri načrtih. Šele po vojni se je stvar pomaknila z mrtve točke. Cerkev a* Akademija srednješolcev v čast Kristusu Kralju Redkokdaj odmeva ljubljanska unionska dvorana od tako burnega ploskanja, kakor se je to zgodilo v nedeljo dopoldne ob priliki akademije, ki so jo gojenci ljubljanskih srednjih šol priredili v časi Kristusu Kralju kot pripravo na ljubljanski kongres.. Z vsem srcem moramo priznati, da so mladi ljudje, od katerih narod danes največ pričakuje, pokazali vpričo številne množice najlepše in dali iz sebe najboljše. S takim ognjem in s takim svetim navdušenjem, pa tudi s tako ljubeznijo in disciplino že dolgo ni bila naštudirana nobena prireditev v Ljubljani. Vsi mladi študentje m študentke so na nedeljskem nastopu javno in s prepričevalnim navdušenjem, ki je zajelo tudi občinstvo v dvorani, izpričali, da jim je Kristus vzor, vodilo in cilj življenja. Mogočna unionska dvorana je bila za to priliko preprosto, vendar okusno okrašena. Nad odrom je visela krasna slika Kristusa Kralja, okrašena od dveh svetlomodrih gir-land, pod sliko je bil postavljen simboličen žrtvenik z napisom »Pax«, kar naj bi pomenilo, da mladina prva polaga svoje žrtve, boje, veselja in zmage pred noge nebeškemu Kraiju. Dva močna reflektorja sta obsevala ves čas akademije sliko Kristusa Kralja. Ze pogled na lepi oder je človeka navdušil in ga nevede prestavil v svet, ki mu je že ob prvih točkah zaživel na odru. Kot prvi je nastopil štirighsni fantovski »bor >z škofijskega zaveda v St. Vidu. Pod taktirko priljubljenega profesorja glasbe M. Tomca so občuteno zapeli mogočno himno Kristusu Kraiju. Dijak III. državne gimnazije nam je nato v jasnih besedah povedal, kaj hoče današnja dijaška mladina, ki ji je Kristus vse. Navdušene in hrabre besede mladega govornika so izzvale silovit aplavz. Za njim « je zbor zapel prelepo pesem »Majniška pe- j sem Jezusu« in žel obilo priznanja. Sledila « je deklamacija dijakinje II. drž. gimnazije, ki jo je občinstvo nagradilo z močnim pl<> skanjem. Naravnost ljubko ganljiv je bii prizor, ki so ga podale dijakinje uršuliflske gimnazije. Izvajale so prekrasne simbolične vaje na koralni spev »Gloria«. Čudovito prirojeno podajanje in skrbna zbranost sta na občinstvo napravila globok vtis. Mogočna je bila slika dijakov iz škofijskih zavodov, ko so na kompozicijo >Oče naše izvajali simbolične vaje. Še silovitejši vtis so napravila izvajanja dijakov iz 1. drž. gimnazije. V strumni vrsti so s praporom prikorakali na oder in izpričali tu pred vsemi svojo neomajno ljubezen in zvestobo v Kristusa Boga. Zdi se, da so prireditelji akademije odlični poznavalci ijudske duše, kajti najlepše tw nam pripravili za drugi del, ka so ga dijaki po krajšem odmoru začeli izvajati. Presenetilo nas je lepo pelje dijakinj II. drž. realne gimnazije, ki so vsaka posebej ob klavirski spremljavi g. Joža Osane podale prav občuteno pesmi dr. Gržtnčiča, Mozarta in Schu-berta. »Prošnjo pesem« je zapel dijak učiteljske šole, nato pa še dve pesmi, ki sta jih skrbuo našludirali dve dijakinji ljubljanskega liceja. Najmogočnejša in najlepša točka je bil pač nastop dijakov klasične gimnazije, ki je v nedeljo ponovno dokazala svoje visoke sposobnosti in odlične taleule. Izvajali so pretresljivo zborno recitacijo g. kanonika Šimenca »Kristus, naš vodnik!«. Nazorno so pokazali, kam pride skvarjena in kam verna mladina. Recitacijo so naštudirali pod skrbno in sprelno roko g. Toneta Rogerja. Akademijo je končalo mogočno petje salezijanskega pevskega zbora. Ljubljansko občinstvo je vse prevzelo prekipevajočega navdušenja naših mladih odhajalo iz dvorane. Takih prireditev bi mlačna Ljubljana potrebovala še in šel bo zgrajena v novobizantinskem slogu ter bo našlo v njej prostora 10.000 vernikov. Gradbeni prostor so izbrali na hribu, kjer so pred 345 leti Turki sežgali posmrtne ostanke svetega Save, da bi na ta način zadali smrtni udarec srbski pravoslavni cerkvi, ki je bila v stoletjih sužnosti edini nosilec srbstva iri srbske kulture. Vsa stavba bo veljala okrog 350 milij. din, a na Balkanu bo večja edi-nole znana cerkev Hagije Sofije v Carigradu, katero so Turki spremenili v svojo mošejo takoj po zavzetju Carigrada. ^ d Bata zi tlakovanih z drobnimi granitnimi kockami, ker je tu promet zelo velik. Stroški bodo znašali okroglo 13 milijonov din, vsaj tako se glase poročila iz Belgrada. Na kilometer bi torej odpadlo povprečno 750.000 dinarjev, kar bi za silo zadostovalo. Cesta se deloma preloži, da se odpravijo preveliki ovinki in veliki klanci. d Pri zaprtju aii pri motnjah v prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »Prani Jose!« vode. d Španska se znova nudi koi kupec naše Živine. Kakor poroča »Jug. Kurir« je prišel iz Španije tudi že čisto stvaren predlog o nakupu naše živine. Španci bi bili pripravljeni nakupovati pri nas živino, ki bi jo plačali 50% v blagu iz Španije, 50% pa v vrednostnih denarnih listinah. ŠVICARSKE URE. »latnina in srebrnina ta birmo. f'lIDKN. Prešernova ulira 1. d Za tri tedne je bila preložena poštarja tombola, za katero je vladalo veliko za- nimanje in bi morala biti že preteklo nedeljo v Ljubljani. Toda izredno slabo vreme je izvedbo te tombole onemogočilo. Sprva se je govorilo, da je bila tombola preložena do prihodnjega četrtka, na praznik Vnebohoda, zdaj pa smo izvedeli, da je bila prestavljena dejansko na dan 4. junija. d V Hercegovini je mnogo medu. Čebelarstvo v Hercegovini je že staro. Največ so za njegovo širjenje storili turški velikaši in frančiškani. Ker so hercegovska brda in doline bogate na dišečih in zdravilnih rastlinah, imajo čebele dobro pašo. Pred vojno je bilo v vsej pokrajini okrog 70.000 panjev, tako da je prišel en panj na vsakega tretjega Herce-govca. Po vojni pa je število padlo in pride danes en panj šele na vsakega štirinajstega prebivalca. Čeprav je bila lani slaba letina, so čebelarji vendarle pridobili okrog 600.000 kilogramov medu, ki so ga prodali po ceni 14—16 din kg. Za revno dežek>, kakor je Hercegovina, je izkupiček od medu lep narodni dohodek. d Gospodinje in dekleta opozarjamo, da kupujete svoje obleke le pri naši znani tvrdki F. I. Goričar, Ljubljana. d še eno Meštrovičevo delo. V Romuniji je bil nedavno slovesno odkrit spomenik kralju Karolu I. Spomenik je umetnina hrvatskega kiparja Meštroviča. IZ DOMAČE POLITIKE p »Narodno Jednota«, glavno glasilo Slovakov v Jugoslaviji je v »samostojni« Slovaški prepovedana. p Volitve delavskih in nameščenskih poverjenikov so odložene za 16. julij t. L, in sicer na željo več delavskih organizacij iz raznih banovin in na podlagi odloka ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje. Vnovič se volitve ne bodo odlagale. Te volitve bodo trajale od 15. julija do 15. avgusta t. 1. p Za zgodovinske odločitve jc treba časa. V članku o sporazumu piše zagrebški »Ju-goslavenski Lloyd« med drugim, da je sporazum postal najkrepkejše geslo, istočasno pa tudi največje upanje, da bomo končno krenili na boljša pota k srečnejši prihodnosti. Potem pa takole nadaljuje: »Zlasti gospodarski svet je v sporazum polagal največ- V boju proti jetiki V Ljubljani je bil pred kratkim občni zbor protijetične zveze. Načelnik protijetič-nega oddelka dr. Prodan je v svojem poročilu povedal tudi tole: Delo, ki ga protijetični oddelek opravlja, je veliko in izredno važno. Bolnike je treba izslediti in zdraviti, ker jih je veliko takih, to se za bolezen ne zmenijo, ali pa celo takih, to spadajo pod zakon. Pregledov je bilo v Preteklem poslovnem letu 9225. Z ugotovitvi-1° jetike jih je bilo 1333, od tega i odprto letiko 513. Število obiskov zaradi nasvetov le znašalo 736. Eentgenoloških preiskav je wio vsega 4843, zrak jih je bilo 24, dalje c|je pa 3 bolniki. Po določenem načinu rent-Renološko je bilo preiskanih 218 srednješolskih in meščauskošolskih učiteljev, 89 togoslovcev, 27 športnikov SK Ljubljane in *> družin z 89 družinskimi člani, ki sprejemajo dijake na stanovanje. Protijetični odde-k ie deloval v vsem letu 198 dni. Uporabil je vso vnemo, da zboljša socialne in zdravstvene razmere svojih varovancev. Izdane so bile razne podpore v obleki, hrani in podobno. Protijetični oddelek je v vsakem primeru izvršil osamljenje otrok, svetoval, poučeval in nadziral. Najhujša ovira so brezdomci, za katere se je mnogo trudil pri domovnih občinah, kar pa mu je redko uspelo. Za vse te je potrebno, da se jim sezida skupni dom, kjer bodo socialno in zdravstveno preskrbljeni, Protijetičnernu oddelku se je posrečilo, da je oddal večino otrok jetičnih družin v počitniške kolonije mestne občine in državne šolske poliklinike. Akademiki iz raznih domov so prihajali redno na preiskavo. Ljubljana nujno potrebuje razširjen oddelek, oziroma samostojno bolnišnico za jetične, če hočemo protijetični boj uspešno izvojevati. Za brezhibno delovanje protijetičnega oddelka so nujno potrebni lastni prostori. Vnebohod Kristusov vnebohod! Božji Ulenik zaptu šča svet in odhaja domov k svojemu Očetu. O, kako na današnji dan tudi naša srca hrepene za Njim v nebesa, k večni neskaljeni blaženosti, k vsemu lepemu brez vsakršne grdobije, k resničnemu brez laži in hinavščine, k svetlobi brez sence, k sreči brez konca, k večni domovini, kjer bo ubogo človeško srce nekoč v resnici popolnoma srečno. Da, mi smo kokor potoček, ki iz gora neutrudno beii v dolini k reki in po njej nevzdržno naprej in naprej in se ne umiri prej, dokler ga morje, kot ljubeča mati svojega otroka ne sprejme v svoje naročje. Vsak izmed nas roma po tej solzni dolini domov k večni sreči. Le škoda, da premnogi iščejo svojo srečo na stranpotih, da iščejo nebesa na zemlji in hočejo svoje srce utešiti z navidezno zernsko srečo. Toda ubogo človeško srce je tako neizmerno globoko. Položi vanj še toliko sreče, nikdar ni utešeno; utešiti ga more le neskončna sreča, ki je Bog sam! Sv. Avguštin, ki je skozi trideset let begal za srečo in miril svoje srce, pa je prej ko slej ostal razočaran, dokler nt našel Boga in srečo v njem, je napisal v svoji vekovifi knjigi »Izpovedit večnoveljaven izrek: Nemirno je naše srce, dokler ne počiva v tebi, o Bog! Da, mi smo otroci nebes. Naša imena so s krvjo Odrešenikovo zapisana na listi listih, ki imajo pravico do r.ebes. Na nas samih leži torej, da ta mesta v nebesih kdaj ne bodo nezasedena ostala. je zaupanje, vedoč, da je v sporazumu obsežena dobra državna uprava v duhu enakopravnosti, ki izključuje politične namere po nadvladi, izključuje samozvane strokovnjake za ta ali oni del države ali ljudstva, izklju-čuje zlorabo oblasti ter zaradi tega v glavnem zagotavlja boljše in pravičnejše odnosa-je med vsemi silami naroda in države.« Na koncu svojega članka list ostro obsoja početje, o katerem pravi, da je po njegovem mnenju nastalo zgolj iz nepotrpežljivosti ali pa iz prenagljenega postopka. Tako ravnanje ni pametno, ker je za zgodovinske odločitve treba časa, preučevanja in sjjorazumevanja. List sicer ne pove, na kaj se ta njegova opomba nanaša, kar pa tudi ni važno. Dejstvo pa je, da naglica v takih odločilnih rečeh ni pravo sredstvo, zlasti pa ne prenagljenost. NESREČE n Kot oreh debela toča je padala te dni dvaset minut v okolici vojvodinskega mesta Topole v Srbiji. Uničila je vse, kar je raslo: vinograde, sadna drevesa, posevke na polju in oklestila ludi drevje v parkih. Škoda ie ogromna. Za točo se je vlila ploha, kmalu nato pa spet toča. V zadnjem tednu je že več vojvodinskih ln šumadijskih pokrajin doživelo podobne nesreče. n Požar je uničil gospodarsko poslopje posestnika Vladimirja Kapusa v Kamni gorici pri Radovljici. n Že 45 let ni bilo takšne toče nad Novim Sadom in okolico, kakršna se je vsula ono soboto popoldne okrog 6. Tako pripovedujejo tamkajšnji starejši ljudje. Neurje s točo je B' Naš knez-namestnih obiskal Italijo Med izredno važne dogodke preteklega ledna moramo šteti obisk jugoslovanskega kneza namestnika pri italijanskem kralju. Odkar vodi zunanjo politiko Jugoslavije knez Pavle, se je stalno držala osnovne črte: mir na vseh mejah! Temu načelu primerno je Jugoslavija k svojim starim prijateljstvom skušala dodati nova prijateljstva, a se je pri tem skrbno izogibala vsake nevarnosti, da bi bila posredno ali neposredno potegnjena v vrtince nasprotij, ki divjajo med obema taboroma evropskih velesil. Prijateljstvo z našo jadransko sosedo je torej nujno spadalo y okvir knezovih prizadevanj in je porabil .vsako priložnost, da bi ne samo pomagal vzpostaviti mir na Jadranu, marveč ga tudi utrdil s trajnim prijateljstvom med dvema sosednima državama, ki živita na prostoru, ki ima toliko potreb, ki se dajo uresničiti le S skupnimi napori. Sedanje potovanje na obisk k italijanskemu vladarju je nadaljevanje te mirovne politike in uspeh tega obiska opravičuje vse nade, ki smo jih vanj stavili. Rimske slovesnosti, prirejene na čast našemu knezu namestniku, besede, izrečene iz mero- | dajnih ust najvišjih predstavnikov italijanskega imperija, zagotovila dana po italijan- j 1 skem tisku, vse to so za nas dragocena jamstva, da Italija zares želi, da bi bila Jugoslavija, s katero goji prijateljske zveze, zares močna, notranje utrjena in urejena, ter varna na vseh svojih mejah. Jugoslavija izhaja iz velike evropske krize, ki je marsikatero državo pretresla, močna in neranjeua, svobodna v svojem življenju, prosta vsake obveznosti do tega ali onega političnega tabora in sklonjena edinole nad delom za svoj lastni napredek na prostoru, na katerem se z vsemi silami trudi, da bi zavarovala mir. Obisk kneza namestnika Pavla v Rimu je torej dragocen prispevek k rasti naše države in k miru, za katerim Evropa toliko hrepeni. Dne 15. maja sta se knez-namestnik Pavle in njegova vzvišena soproga vrnila iz Italije. Na okrašenem ljubljanskem kolodvoru so ju pričakovale razne uradne osebnosti, med njimi iudi ban dr. Natlačen in župan dr. Adlešič. Zunaj kolodvora so stale velike množice ljudstva, ki je navdušeno vzklikalo. Pred dvornim vlakom so navdušeno pozdravljali kneza - namestnika slovenski fantje in dekleta. Knez-namestnik je bil s sprejemom zelo zadovoljen in se je prisrčno smehljajoč zahvaljeval za pozdrave. Irajalo 20 minut, kar je zadostovalo, da je bilo uničeno po sadovnjakih, vrtovih in vinogradih do malega vse. Toča je bila debela kot orehi. Novosadske ulice so bile na debelo posute z njo. Ljudje in živali so morali na varno pod streho, škoda na poljih, vrtovih, sadovnjakih in vinogradih je velikanska in je še ni mogoče oceniti. n Voz se je zvrnil nanj. Posestnika Milo-8ič Ignac iz Repišč, občina Leskovec v Halozah, in Emeršič Ivan iz Trdobojc, občina Leskovec, sla peljala iz gozda voz, ki je bil visoko naložen z listjem. Ko sla ga izpeljala iz Milošičevega gozda v Trdobojcih in ga peljala po bregu navzdol, se je voz naenkrat prevrnil in pokopal pod seboj Emeršiča. Mi-lošič je takoj priskočil na pomoč, toda ni mu mogel pomagati, ker Emeršiča sploh videl ni ln ker sam ni mogel vzdigniti težko naloženega voza. Klical je na pomoč. Ko so to slišali v bližini se nahajajoči ljudje, so takoj prihiteli in z največjo težavo se jim je posrečilo voz dvigniti in izvleči iz gomile listja Emeršiča, ki pa je bil že mrtev. V listju se je zadušil, poleg tega pa mu je zlomilo še desno nogo nad kolenom in zdrobilo prsni koš. n Še dva požara. Pri posestniku Lukežu na Tratah občina Velka v Slov. goricah je agorela stanovanjska hiša. Zgorelo je tudi pohištvo, razno crodje itd. Škoda se ceni na 8000 din. - Dne 1. maja t. 1. je nenadoma pričelo goreti pri posestniku Zorcu v 2itni-cah, občina Sv. Jurij v Slov. goricah. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje in stanovanjsko hiso. Omenjeni posestnik je kupil po- je posebna prednost odva. "■'nega sredstva Darmot. tega deluje milo in az bolečin. Zato uživajo odrasli in otroci radi Darmol ¥ sestvo z imenovanimi poslopji šele pred nekaj tedni in se k sreči še ni preselil. Zgorelo je precej premičnin prejšnjega posestnika Horvata Štefana. Celotna škoda znaša 15.000 dinarjev, ki pa je le deloma krita z zavarovalnino. n Boj dekleta i volkom. V bližini vasi Gornji Rovac pri Kolašinu je pasla ovce pa-stirica Ikonija Bulatovič. Nenadoma je zagledala velikega volka, ki je vdrl v njeno čredo. Ovce so se razbežale. Ikonija pa je pogumno planila nad volka, čeprav je bila oboro' samo s palico. Sreča je bila, da je volk iCna nogo vlekel za seboj past, v katero se' ;?0 gozdu ujel. Junaško dekle ga je toliko f obdelovalo s palico, da je poginil. asa n Našla je mrtvo v gnojnični jamj v Spodnji Gorici pri Račah se je pripetila "J. sreča, ki je zahtevala življenje dveletni otroka. Posestnica Damjan se je nahajala v kuhinji ter je kuhala obed, njena 2 leti stara hčerkica Emilija pa se je igrala na dvorišču Dekletce je plezalo po pol metra viloko graji! ki obdaja gnojnično jamo. Naenkrat pa jc . vrha ograje omahnilo ter padlo z glavo na" prej v jamo. Gnojnice je bilo v jami sicer malo, zato pa je bilo na dnu globoko mehko blato, v katerem je otrok z glavo obtičal ter se zadušil Okrepljeno zaupanje v mir Slika evropskega političnega položaja v preteklem tednu je bila nekako sledeča: Na eni strani tabor Italija in Nemčija, s katerim sodeluje tudi Španija, na drugi strani tabor Anglije in Francije, s katerim bocio sodelovale Rusija, Poljska in Turčija. Vmes pa cela vrsta malih držav, ki se pridno izogibljejo vsaki nevarnosti, da bi ne bile potisnjene v nasprotja med velikimi. In oba tabora, ki smo jih našteli, sta si prilično v ravnotežju, kar pomeni, da je mir bolj zagotovljen, kakor je bil pred mesecem dni, ko je bil položaj še popolnoma meglen. To pomeni tudi, da za enkrat nevihta nad Poljsko ne bo izbruhnila in da se tudi drugod, koder so se še pred mesecem dni podili črni oblaki, na primer nad Sredozemljem, sedaj vedno bolj kažejo sinje jase, ki oznanjajo lepše vreme. Pretekli teden je bii torej teden, ki nas je okrepil v zaupanju, da bo mir ohranjen. Hrvatje spoznavajo svoje prijatelje »Hrvatski dnevnik«, glasilo dr. Vladka Mačka, ostro kritizira vedenje srbijanske združene opozicije, h kateri se je prilepila tudi JNS. »Hrvatski dnevnik« pravi: Mora se priznati, da so tuji časnikarji rešitev hrvaškega vprašanja bolje razumeli, kakor pa mnogi belgrajski politiki, pa celo oni, ki so se drugače izjavljali za sporazumno ureditev odnošajev med Hrvati in Srbi. Vsi se še zelo dobro spominjamo, kako je Ljuba Davidovič govoril, da bo sprejel vsak sporazum, ki bi ga dr. Maček sklenil s katerokoli srbijansko stranko. Toda poznejše brezbrižno vedenje združene opozicije je pokazalo, da je pri tem imela glavno vlogo strankarska računica. Nekateri hrvaški zastopniki so se udeležili sestankov srbijanskih opozicionalnih strank ter so se prepričali o vroči želji, da bi za vsako ceno prišlo do sporazuma s Hrvati. To razpoloženje je v zadnjih časih mnogokrat prišlo do izraza, oedanje stališče zastopnikov teh strank ui v skladu s tem. To je treba ugotoviti resnici na ljubo. S tem seveda ne mislimo reči, da bi bile te stranke onemogočile sporazum, ker tega one v sedanjih razmerah ne bi mogle storiti, ce o teda, ne, če bi proti njem nastopile najostreje. Ce te stranke niso mogle preprečiti , tolikih nesreč, ki so zadele ne samo hrvaiki! | pač pa tudi srbski narod, kako bi potem mogle preprečiti, da ne bi storili kaj dobrega. Toda one (srbijanske stranke) so s svojim brezbrižnim vedenjem razbile še ono malo zaupanje, ki je bilo pridobljeno v dolgi vrsti let s težavo. Pri mnogih Hrvatih se poraja vprašanje: Ce so tudi one srbijanske stranke, ki so se vezale na listo dr. Vladka Mačka ter vzdržale težaven in naporen boj in ki so pri volivni agitaciji nastopale z geslom sporazuma, pokazale tako brezbrižne, pri kaleri naj bi potem Hrvati še naleteli na razumevanje? Zatjvala. Dne 26. aprila mi je pogorela stanovanji hiša in hlev z živino. Ker sem naročnik »Domoljuba«, in sem naročnino lista pravočasno obnovil, mi je uprava »Domoljuba« izplačala požarna podporo v znesku dinarjev iOOO.— Upravi »Domoljuba« se prav lepo iz srca zahvaljujem ter ostanem še nadalje zvest naročnik, ta dobri časopis pa vsem drugim toplo priporočam. Rožič Jmez, posestnik Dolenja Paka 8t. 7, p. Crnomell. razgled po svetu Pismo iz Amerike (Pittsburgh. 25. aprila 1939.) Hočem nekoliko opisati razmere, v katerih živimo t" v daljni Ameriki. Povedati moram, da tudi j „5, V Ameriki ni vse zlato, kar se sveti, kakor ?favi naš slovenski pregovor. Delavske razmere »o dokaj slabe. Delavci delajo komaj 2 ali 3 dni v tednu, redki »o tisti, ki morajo delati 5 dni v tednu. Kakor nam poročajo iz Washingtona, je sedaj v Združenih državah okrog 13 milijonov ljudi brei dela in zaslužka. Potem »i že morate pred-itavljati, kakšne «o delavske razmere tu v Ameriki. Dela je sicer v Ameriki dovolj, a človeških rok pa n« rabijo dosti, ker »o posamezne tovarne tako izpopolnjene in modernizirane, da se resno bojimo, da bi nam »troj odvzel vsako delo. Kajti stroje ne rabijo samo v tovarnah, marveč tudi zunaj tovarni in spravljajo dela, pri katerih je bilo tvoječasno zaposlenih na stotine delavcev. To je vjrok, da je v Ameriki tako velika brezposelnost, je bi strojev ne bilo, bi imeli ljudje že vedno dovolj dela. Vreme imamo do sedaj še vedno hladno. Cvetni in veliki teden je nekolika snežilo. Ob velikonočnih praznikih nam prav posebno uhajajo misli na domače kraje. Prav posebno pogrešamo ubranega velikonočnega zvonenja, katerega smo kili navajeni doma. Oh, kako je bilo včasih lepo, sedaj pa ni vei tako. V Ameriki ne poznajo navade, da bi zvonovi oznanjali prihod nedelj in praiaikav. SLOVAŠKA 9 Pamet, če ne boste zopet sužnji! Pri neki proslavi dne 2. maja je prišlo v slovaški Bratislavi do burnih demonstracij. Na ulicah so se slišali vzkliki: >2ivio SidorI Slovaška Slovakom!« Prišlo je do spopada med pristaši in nasprotniki Sidorja. Policija jo uporabila orožje, da razžene demonstrante. Mnogo jo bilo aretiranih. Do hudih spopadov je prišlo v Novi vesi. Tam so izvršili napad na dve nemški trgovini ter so nanje obesili protinemške napise. V Cips« je bil ubit 1 Nemec, član nemških borbenih oddelkov. Ubil ga je neki Madžar. Vse kaže, da so se pričele na Slovaškem hude notranje politične borbe. Mach je razpustil vso Hlinkovo gardo, katere poveljnik jo bil prej Sidor. iVsa borba se vodi okrog Sidorja in proti njemu. Kot je znano, jo Sidor velik pristaš >poljske smeric in zagovarja sodelovanje Slovaške s Poljsko. Pri tem ima zelo veliko pristašev, Sedanja vlada pa je pristaš nemške smeri. Švedska s Sestanek aunanjih ministrov s« vernih fržav je bil pred kratkem v Stockholmu. Na seitanku so ae ministri Danske, Finske, Vedske in Norveške posvetovali o ponudbi, W j« je pred kratkim poslala tem štirim dr-Mvam Nemčija, naj bi z njo sklenile nenapa-dalno pogodbo, s čimer bi si Nemčija rada zavarovala severno mejo in zagotovila preskrbo J rudami ter drugimi surovinami teh držav. Ministri so razpravljali poleg tega tudi o utr-d'tvi Aalandskh otokov v Finskem zalivu, ki tvorijo pomorski ključ do oblasti nad tem za-wom in obvladujejo ves pomorski promet z llusijo. Po sestanku je bilo izdano uradno po-o«lo, ki pravi, da so zunanji ministri pro-"Mi nemško ponudbo, da pa so njihove drža- Dne 13. marca smo v Piitsburghu položili k večnemu počitku blagega slovenskega moža Matijo Rogiua, v starosti 71 let. Blagi pokojnik je bil rojen v vasi Stara lipa pri Vinici. V Ameriki ;e bil 51 let. Bil ;e zelo delaven za katoliška vero in za razne podporne katoliške organizacije. Pred 46 ltti je sodeloval pri ustanovitvi največje slovenske organizacije tu v Pittsburghu, namreč pri društvu Mar^e Device. Dne 6. marca ie umrl John Vrba-nec, doma iz vasi Vrčakovci pri Vinici. Star je bil 72 let in je od teh v Ameriki preživel 52 let. Dne 1. aprila smo pokopali Josipa Erjavca ki je živel tukaj nad 40 let. Bil ie dober laran slovenske župnijske cerkve in član društva sv. Jožefa KSKJ, katera mu je priredilo zelo lep pogreb. Star je bil 75 let. Zapušča ženo, 1 sina in 4 hčere. Rojen je bi v vasi Vrh, fara Krka. Dne 22. aprila je neizprosna smrt pretrgala nit življenja Barbari Stare-šinič, v starosti 50 let. Njeno dekliška ime je bilo Povlakovič in je bila doma iz vasi Kroci pri Pre-loki v Beli Krajini. Bila je vrla katoliška žena in skrbna vzgojiteljica svojih otrok, katerih ie pet zapustila. Eden izmed njenih sinov študira v Rimu in je bil že dne 13. decembra preteklega leta posvečen v duhovnika. Letošnje leto bi že dokončal svoje študije, na kar se bo povrnil v Ameriko in bo začasno nastavljen v Pittsburgha, kjer je bil tudi rojen. Njegov mlajši brat pa študira v Niagara Falls out Canada s tem namenom, da tudi postane duhovnik. Blagi pokojnici daj Bog večni pokoj, a preostalim pa naše sožalje. — J. Č. ve trdno odločene ostati nevtralne v vsakem evropskem sporu, s čimer bodo v pravični ntori upoštevane tudi nemške koristi. S tem severne države nemške ponudbe sicer niso sovražno odklonile, saj iz njihove nevtralnosti ne more Nemčiji groziti nikaka nevarnost, a je tudi tudi niso sprejele. Ne nameravajo pa, kakor kažejo ti sklepi, sprejeti ponudb, da bi se priključili kaki drugi državi ali zvezi držav. Če bi v Evropi izbruhnila vojna, bodo severne države, kakor so izjavljali ministri [io sestanku, sklenile vse potrebne vojaške sklepe, da ohranijo svojo nevtralnost in se obvarujejo vojne. ŠPANIJA s Milijarde za obnovitvena dela. Na seji španske vlade je gospodarski minister Penas podložil preračun za razna obnovitvena dela, ki so potrebna po opustošenih krajih v državljanski vojni. Za prva dela je določenih pet milijard pezet (15 milijard dinarjev). Za vso obnovitev bo potrebnih nad 12 let pri delih bo zaposlenih čez milijon mož. Prednost bodo imeli vojaki, ki »o jih začeli zdaj odpuščati. Obnovitveni načrt obsega med drugim 20.000 km državnih cest, 24.000 km pokrajinskih cest ter 65.000 km občinskih cest, veliko število mostov, elektrarn, jezov in namakalnih naprav, ki so bile uničene na površini 1,200.000 oralov, 600 miljonov pezet pa je določenih za popiavilo pristanišč in svetil« nikov in za izpopolnitev obalne signalni službe. DROBNE NOVICE ,---------------——---—————m 510 letnico osvoboditve Orleansa po De- vici Orleanski so praznovali te dni v Franciji Hudo je zbolel Julij Maniu, bivši predsednik romunsko kmečke stranke in najpo-štenejši romunski politik. Zaloge živeža, ki bi češki vojski sad oštevalo m leto dni, so te dni prepeljali iz Češko: v Nemčijo. V Parizu je umrl Kerenski, ki je s svojo politiko kot predsednik ruske vlade omogočil zmago boljševizma v Rusiji. Nasilstvo nad Gdansketn bi pomeni!« vojno, je izjavil angleški ministr. predsednik Chamberlain. Voditelj ruskega protiverskegs gibanj« Jaroslavski je priznal, da v Rusiji še vedno 30 milijonov ljudi trdno veruje v Boga. S milijarde čeških kron zahteva Nemčija od Čehov kot prispevek za nemško vojsko. Okrog 25. maja menda izide papeževa poslanica o sedanjem položaju v Evropi. ' Kdor bo napadel mir, bo občutil moč Irancoske pesti Predsednik francoske vlade Daladier je imel v poslanski zbornici govor in je povedal tudi sledeče: Francija ne sovraži nobenega naroda. Ve, da vojna ne bo uredila nobenega vprašanja, marveč da bo svet uničila. Zato hoče z vsemi sodelovati in pravično urediti izrabljanje vseh naravnih bogastev. Francija hoče mir, zato sodeluje z Anglijo,, in to sodelovanje je temelj vse njene politike. Francoski narod je za to, da se sklene splošen sporazum vseh tistih, ki hočejo mir. Zato je Francija sklenila jasne pogodbe t, narodi, ki so enake volje. Dala je svoje poroštvo za nedotakljivost Romunije in Grčije ter sklenila s Poljsko sporazum, ki je še okrepil staro zavezniško pogodbo. Mir v vzhodnem delu Sredozemlja naj zagotovi sodelovanje s Turčijo, ki jo s Francijo vežejo močne vezi. Bistveno pri tem prizadevanju pa je sodelovanje Sovjetske Rusije, ki se bo še izpopolnilo. Pogodba o vzajemni pomoči med Rusijo in Francijo velja tudi danes v vsem obsegu. Prvič v zgodovini se bo primerilo, da: Francija in Anglija v enaki meri jamčita za mir v srednji in vzhodni Evropi. Letos bo morala Francija izdati zS državno obrambo nad 50 milijard frankov, a je socialni položaj njenega delavstva boljši kakor v sosednih državah. Vsi nasprotniki čakajo, da bo naša pripravljenost popustila, toda francosko delavstvo se zaveda svojih.' dolžnosti do domovine. Danes je v Frantiji ena sama stavka, ki obsega vsega 13 delavcev. Nihče naj ne misli, da se bo Francija dala zapeljati po kakih lepih besedah. Francija se ne bo uklonila, kdor bo napadel mit ali njo, bo občutij moč francoske pesti la silo francoskega orožja. Zahtevajte v vseh lavnih lokalih najboljši dnevnik »SLOVENEC«? v? IBIovenski tanlje v narodnih nošah i driavno tro-bojnim na čeln sprevoda v Celju Slovenska mladina koraka po celjskih ulicah. Ka balkona mestne hiše so ihrani odliiniki i. dr K«. rošcem na čelu Moderno sadno skladišče in hladilnica *a sadj« v Veroni (Italiji). Podiemsko sadno sk.adište n. Vinarski in sadjarski šoli v Mariborn » 5 vagonov , „ačnimi napravami """"" *»?»«R.12S SSK fc« L5T Knei namestnik pr| obhodu čete slovenskih fantov na ljubljanskem kolodvoru Sprejem Nj. Vis. kneza namestnika Pav!a in knef?inie oiw , Vatikanu. Inej namestnik Pavlo in kneginja Olga v spremila Italijanske kraljevske dvojice na Kapitalu v Rimu Dekleta ? narodnih nošah pozdravljaj« kneza namestnika Pavla, in kneginji Olge Hussolioi pozdravlja kneza namestnika na na len" rimski postaji. Na desni strani kneginja Olga, v ospredja cesar Viktor Emanuel. PO DOMOV IN I ........ ........................... -.M_L11M^.|1|.j1i^||M>n»:MMmn ■mr-miOTmuT--—■—"i uainnr-—' Naši fantje v Celju f rv nedeljo, 14. maja so se zbrali v Celju eastopniki katoliške mladine iz vseh krajev Slovenje, da vpričo voditelja slovenskega naroda dr. Korošca poudarijo svojo ljubezen do slovenske zemlje in slovenskega jezika, jpa tudi svojo državno zavest. Mladina se je odločila, da pozdravi svojega voditelja na poseben način: Na sestankih in občnih zborih posameznih krajevnih ustanov, katerih je 293, je bila sprejeta posebna spomenica, ki so jo prinašali naši fantje iz vseh krajev na kolesih. Prvi so prišli v Celje zastopnik"] iz Gornjega Graga, potem iz Šmarja pri Jelšah, brežiškega okraja, Murske Sobote, Maribora, Kamnika, Kranja, Škofje Loke, Ljubljane, Novega mesta, Logatca in iz vseh okrajev Slovenije. V soboto zvečer so zagoreli kresovi, mladina pa je priredila dr. Korošcu iskreno pod-oknico, pri kateri so zapeli združeni pevski zbori tri lepe pesmi. '1 V nedeljo okrog 10 dopoldne se je kljub 'dežju začel pomikati mogočen sprevod. Na balkonu mestnega županstva so se zbrali gg.: 'dr. Korošec, minister Snoj, ban dr. Natlačen in druge odlične osebnosti, med njimi 20 narodnih poslancev. Prihod sprevoda so naznanile fanfare, ki so jih igrali naši fantje iz St. Petra v Ljubljani. Po Celju so doneli mogočni klici kralju Petru II., kraljevskemu domu, knezu namestniku Pavlu,- dr. Korošcu, Sloveniji in Jugoslaviji. Iz mnogih hiš so metali na sprevod cvetje in pozdravljali mladi- no. Po ulicah, kjer se je pomikal sprevod, so bile zbrane velike množice ljudstva. Okrog 11 se je velika dvorana Ljudske posojilnice napolnila s samimi krajevnimi odposlanci do zadnjega kotička. Ko je stopil v dvorano dr. Korošec, je zaoril val navdušenja. Skupščino je začel predsednik MRJZ po»-slanec Smersu. Nato je spregovoril naš voditelj dr. Anton Korošec, čigar govor objavljamo na drugem mestu. Tajnik banovinske organizacije Češnovar je orisal delo naše mladinske politične organizacije, ki je združila skoraj vso slovensko mladino v eno celoto. Naša mladina se zaveda, da čim bolj sposobne in izobražene politične delavce bomo imeli Slovenci, tem bolj dobro bodo tekli državni in javni posli. V ta namen je MRJZ prirejal razne politične tečaje, kamor so prihajali številni člani vseh okrajev. V preteklem letu je imela 29 takih tečajev. Krajevne orga- ij »Dolenjskih Benetke Ker ce že vedno Sirijo laži o »agrarni reformi« pri nas, naj povemo toie: Agrarnega vprašanja je pri nas konec in naj nihče ne naseda raznim priganjačem, —- da .to ne bo držalo. Ako je kdo prizadet, ni krivda tuk. agr. odbora, ne g. župana, najmanj pa g. dekana, ker odločujoči čimtejji niso ti, ampak komisija za likvidacijo agrarne reforme v Ljubljani. Dragatuš. V SeverLnu ob Kulpd na hrvatski strani pri Vinici bodo na binkoStno nedeljo in ponedeljek marijanske in evharistične slovesnosti. Slovesnosti bodo ob vsakem vremenu. To bo slovesno zadoščenje za nezaslišane žalitve Matere nizacije so pomagale zanetiti v našem ljudstvu tisto navdušenje, s katerim je porazilo vse nasprotne sile. Sledile so volitve v ba-novinski odbor in so bili zvoljeni: Smersu Rudolf, inž. Sodja Jože, Češnovar Slavko, Snoj Janez, Melaher Jože in Kroflič Jože, zs delegate v glavno skupščino pa dr. B. Pi™ Krošelj Joško, Melaher Jože in Pirih Milko Nato je imel lep govor o narodnih nalogah' mladinske organizacijo inž. Sodja Jože, ki je povedal tudi te-lo misli: Od 72.000 kv. km ozemlja, ki smo ga Slovenci prvotno zasedli, je ostalo še 25.000 kv. km, kjer Se strnjeno kot narod bivama Kulturni spomeniki in veliki možje, ki jili zaznamuje naš narod do 1000 let nazaj, ao dokazi močne stavbe slovenske kulture, vere in narodove svobode. Vsa nag preteklost priča, da smo hoteli Jugoslavijo, v kateri predstavljamo neporušljivo trdnjavo. Naše narod* no telo krvavo iz neštetih ran, ki nastajajo leto za letom, ko odhajajo nove skupine na-roda v tujino. Delo za vso našo narodna skupnost mora bit naš glavni namen. Mi no-čemo smrti, mi hočemo življenja! Strnili bo« mo vse naše delo in vsa naša srca v blago« naše narodne družine fn naše narodne države. božje ln bv. R. T. po krivovercih odpadnikih. Ker so deloma prizadete nafio obmejne župnije v Bežf Krajini, je prav, da so tudi od naše strani kar najbolj udeležimo, ne samo, da manifestiramo za svelo katoliško Cerkev, ampak da izgubljenim ovčkam s ljubeznijo pomagamo najti pot nazaj t naročje sv. Cerkve. Sr. Krii pri Litiji. Dne 2. maja je umrla mati g. župnika Erzina ga. Neža E r z i n v 78. letu starosti. Bila je v hudi in dolgi bolezni čudovito pen trpežljiva, njeno življenj« je bilo sama molitev, delo in trpljenje. 5. maja se je vršil pogreb, ki je pokazal, kako so bili gospodova mama dobri ia priljubljeni v naši fari. Pogreb je vodil ob asistenci duhovščine gosp. dekan Tomažič in daroval Besede (Povest) Spisal N. Velikonja. ilustriral akad. slikar E. SušmelJ Slike Iz tromeeečne kroniko o naših krajih. ' Na nizkem čevljarskem stolu je sedel prvi cerkveni pevec Jurij. Pogledal je čez naočnike ter skočil pokoncu. Začrnelo roko si je obrisal ob smolnate hlače, ko je spustil krivae in dreto na stol. Tla so bila nasarjena s Btarimi podplati, čevlji, odrezki usnja, zlomljenimi lesenim in malimi žebljički. Okoli vedra, kjer so se močili urbasi in podplati, je bila mlaka. V hiši je smrdelo mokro usnje, mokri čiki in v nos udarjal lim, ki je bil v razbitem in s tenko žico opletenem glinastem loncu, se je osladno vlekel na trski ter smrdel po gnili repi. Duhovnik je sedel na edini stol, ki Je bil v hiši. Na Kranjskem bi rekli hiši izba. Jurij mu je dal nove čevlje in par starih podplatov. Dvakrat je že župnik vprašal, ali so že gotovi; vsakikrat je >pri enem še nekaj malega manjkalo«. »Suša je!« je začel Jurij. >Ne vem, kam bomo z živino. V reber, da se vsaj napije, krmili bomo doma!« »Samo, da je kruh!« je dejal župnik. »Da ni lakote! na ljudeh se pozua suša in vročina. Za vsako reč yzkipe!« _ »Rupar je ušel s pokopališča!« Je sedel. Jurij nazaj ter vzel v roko čevelj. »Vidmar se je zelo zaletel!« se je obrnil župnik, ker J« prišla v hišo gospodinja. »Zaletel, pravim!« »Luka je bil pri meni: da je gotovo. Premov Štefan Oa pojde za organista in da bo mežnar, da je Luka pre-ftar. Ali res? Luka je res star, toda vse zna. Naj si pa kdo drugi zapomni, kdo mu je dal groš za verne dušol Rad bi ga poznal! On se ni Se zmotil in je vse natančno povedal« Jurij ni izdal, da ga je Luka prosil, naj poizve. In dokler je bil prvi pevec, je bil on prvi. Ce pride or- ganist! »Zdaj še ni nevarnosti za organista. t—. Bomo Sele videli, kdo bo novi župan!« »Saj sem tudi jaz rekel! Pa ljudje napravijo iz komarja slona!« Da pomaga ljudem delati slona, ni povedal. Gospodinji pa ni dalo miru. »Ali res ne boste prejemali več drvi Da bo država vzela, so pravili!« je obrisala nos s »predpasnikom. »No, tako hudo pa ni; HanuS je rekel samo, da dr žava ni toliko dolžna, da pa da, ker ima.« »Ima že, ima! Tu so pa pravili, da so našli papirje m da so klicali Vas in nadučitelja. Hanuš da je rekel, da ne da več, in še za pet let nazaj da bo morala fara in občina plačati. Rekli smo, da to ne more biti res, pa so trdili, da je res to in še več; vsega da se nikoU ne izve!« »Tako so rekli in vse io nI takok '" ' '! Župnik je hotel povedati, kako je, ko je prišel stari Povh. Glasno je priropotal, čikal ter pljunil pred vrata. Obrisal si je brado od rjave sline, ki se jo cedila v sive dlake. »Ali si že?« jo odprla vrata v hišo. »Sin Je pisal, da pri cesti potrebujejo še delavcev. Ze dober teden, pa se mi zdi, da je bilo včeraj, tako smo hiteli Saj bi bil Maks pomagal, pa se mudi.« Vsi so vedeli, da ima za dve rjuh zemlje. - »Pokosil sem, požele bodo pa že ženske. Vode že imamo nekaj, vsaj za štirinajst dni. Za Red je je Se, smo danes zmerili. Danes je bil »maček« RAZNO Novo n »paradno sredstvo V eni zadnjih SteviHt dunajske revije »Wiener klinisehe VCochenschrifU poroča profesor dr. We-gierko s varšavske univerze o svojih poskusili z insullinoni, ki ga je T majhnih dozah dajal bolnikom, kateri niso mogli sRatl. Učenjak je že pred več časa dognal, da ima mali pretres, ki ga povzroči doza insulina T človeku, to lastnost, da ublaži krče t ter inačno olajša bolečine pri napadih žolčnih in ledvičnih kamnov kakor luds pri migreni. Kakor j« profesor dr. Wegierko dognal, se dajo z malimi dozami insnlina uspešno zdraviti tudi razne ne* vralgije in ishias. I Dosedanji poskusi »S dognali, da insulin zdaleč prekaša druga uspavalna' sredstva. Ko bolnik dobi majhno injekcijo insulina, takoj zaspi m?rn<< ia okrepčujoče spanje/ Ko ie f.budl, nikakor n« čuti v glavi tiste omoti«; nosti, katero čuti bolmi« kadar je poprej vzel kako drugo uspavalno sredstvo, Nima nn težke gla- F za pokojno slovesno zadušnico. Po sv. maši so položili krsto v avlo, da odpelje pokojnico k večnemu počitku v Šmartno v Tuhinju. Gospodu župniku, ki !,. minljivo lepo stregel svoji dragi mami, naše iskreno sožalje, njej pa večni pokoj! — V nedeljo l,o pri Sv. Marku v Tihaboju cerkveno žegnanje jn slovesna blagoslovitev novega gasilskega doma jri motorke. Popoldne bo veselica za kritje stroškov. Tudi gospod ban je obljubil svojo udeležbo. Pridite še vi v obilnem številu! št. Gotard. Igralci Prosvetnega druživa s člani po v St. Gotardu so nam v nedeljo 14. maja lepo podali zgodovinsiko igro >Rokovnjačk. Pred igro je pevski zl>or lepo izvaja! skladbo »Knezov zet<. lavo bodo ponovili v nedetjo 21. maja ob 3 popoldne v društveni dvorani v Št. Gotardu, na kar opozarjamo vse one od blizu in daleč, ki se prireditve preteklo nedeljo zaradi neugodnega vremena niso mogli udeležiti. Cisti dobiček prireditve je namenjen za nabavo telovadnega orodja. Vabi mol Žiri. Kmečka zvez« t Žireh je dne 7. maja priredila »Kmečki tabor«, ki je kljub slabemu vremenu kar zadovoljivo uspel. Naj ho izrečena iskrena zahvala vsem, ki sq na ta ali oni način sodelovali pri proslavi. Prav iskreno se zahvaljujemo za krasen govor in blagoslovitev prapora M. K. Z. Praporu sta botrovala Vinko Kokalj in Jožefa Potočnikova -— prav iskrena hvala posebno za velikodušen dar za prapor. Zahvalo smo dolžni tudi organistu Jobstu za krasno petje in Ludviku Pušu iz Ljubljane za lep govor, katerega je imel zboro-valcern. Ostal nam bo v neizbrisnem spominu. Torej še enkrat vsem skupaj: Bog plačaj! Kaka pri Krškem. V Zagrebu je umrl sedlar Janez K u k e c iz Do!, vasi. Bog mu daj večni miri — Ta leden je dospela nova motorna brizgalna, ki si jo je tukajšnja gasilska četa nabavila. Dal Bog, da hi jo ne bilo treba kmalu rabiti! — Ker so vsa posredovanja, da bi se cena galici že enkrat znižala, >l>o!> ob steno«, so v ta namen žrtvovale po KKH) din občina in kmet. podružnica. Pri Zupančičevih v Zabukovju si je neka žena tam ne-kje izpod Gorjancev, ki je po vasi prosila krompir. bolela meni nič tebi nič iz odprte kleti povečati svojo zalogo. Po sosedu opozorjen, pa ji je gospodar dopovedal, da iz te moke ne bo kruha, Boiiiie previdni! Sava pri Litiji. Prosvetno društvo bo igralo v nedeljo, 21. t. m., ob pol 3 »Črno ženof. Vabimo k zanimivi igri tudi sosede! — Umrla sta nam v tej spomladi oba najstarejša farana, in sicer Anton in Barba Tomše. Mož je bil že v 93. letu, žena pa v 90. Bila sta oba izborna katoličana. — Sedaj Zidamo oasilski doni. Tako bomo imeli kar tri domove. Bog daj, da bi vsi trije domovi vzgajali našo mladino v pravem krščanskem duhul Studenec pri Scvnici. Dež, ki jo namočil izsušeno zemljo, je pričaral naravi novo življenje. Žita kar lepo kažejo in je upanje, da bodo dobro obrodila, če ne bo še kakšne nesreče. Lepo obeta neznane utopljene ženske. — Isti dan je šla neka oseba za Savo in je zapazila, kako je Sava nesla sadno drevje. — Pod mostom v Savi so našli truplo novorojenega otroka. Nečloveška mati bi zaslužila najstrožjo kazen. Ljubilo na Gorenjskem. V nedeljo, 21. maja, je vsakoletni shod romarjev pri Mariji Udanjeni. Na predvečer slovesne litanije s kratkim nagovorom. Lepa prilika za sv. spoved, ker bo v pomoč še drug duhovnik. Zjutraj ot) 6 prva služba božja, pridiga za romarje, skupno sv. obhajilo, darovanje domačih in tujih Marijinih častilcev in peta sv. maša z dvema blagoslovoma. Druga služba božja ob 10 s pridigo in darovanjem za cerkev. Prav enak spored bo tudi na kvatrno nedeljo — Vrhnika se pripravlja na svoj praznik Prosvetno društvo na Vrhniki je začelo bližnje priprave za svoj velik praznik, ki bo dne 11. junija ob blagoslovitvi novega, veličastnega Prosvetnega doma. S to slovesnostjo je .združena celodnevna prireditive delavnih fantovskih odsekov za Notranjsko. Do tega praznika je ie Se ,4 tedne. Zato je bil zadnji ponedeljek v društveni dvorani o prireditvi razgovor z vsemi društvenimi člani in prijatelji, ki so voljni kaj doprinesti za čim lepši uspeh. Delo je razdeljeno na posamezne odseke, da bodo šle priprave tem bolj posrečeno od rok. Navdušenje se je pokazalo zelo veliko. Saj je pa tudi primemo, ker je tak izreden dogodek v kraju komaj vsakih 100 let enkrat. Dobro misleči ljudje to uvidijo. Kakor se je ob otvoritvi Doma pokazala požrtvovalnost, tako naj zdaj priprave za naš veliki praznik nudijo priliko za tekmovanje v delu vsem. katerim je pri srcu zdrav napredek in rast slovenskih fantov in deklet in z njimi celokupnega slovenskega naroda. Odseke iz Notranjske, kakor tudi iz Ljubljane in okolice vljudno prosimo, da se v teh tednih v svojih telovadnicah pripravijo za javen nastop na Vrhniki. praznik presv. Trojice. Romarji, ki prihajajo tako radi v tnajniku k ljubenski Mariji, bodo imeli ob sobotah zvečer litanije in kratek nagovor ter pri-oznost za sv. spoved. — Ker so že izvršena nekatera izboljšanja v cerkvi in je v načrtu še dokaj nujnih popravil, tako pri razsvetljavi, kakor v cerkveni notranjščini in pri paramentih — prisrčno povabimo vse prijatelje ljubenske božje poti, da pribite v obilnem številu. Saj to romanje tako lahko združijo še z Brezjami, da bi bilo kar škoda, ce bi Marijo Udanjeno prezrli. Prisrčno torej dobrodošli pri milostljivi ljubenski Gospejl Bogojina v Prekmurju. Prosvetno društvo je imelo dne 7. maja občni zbor. Na dnevnem redu so bila poročila o delovanju društva in nazadnje pa volitve novega odbora. Urbarijansko društvo je podarilo lepo cerkveno zastavo društvu Srca Jezusovega, ki je veljala 3545 din. Kumoval je Gut-mann Jožef. Dne 30. julija t. 1. bo pri nas pel novo maso tiutmann Jožef iz Bogojine. Peče pri Moravčah. Sredi najlepše pomladi so se poslovili od nas prečast. gospod župnik Ogrizek Jakob. Odšli so v Žužemberk, kjer nameravajo preživeti svoj zasluženi pokoj. Skoraj deset let so bih med nami. Ob prihodu v župnijo so z mlade-škitn navdušenjem in odločnostjo poprijeli za delo. Prenovili in olepšali so notranjščino cerkve, prekrili zastarelo cerkveno streho, preuredili poprej zanemarjeno pokopališče in popravili gospodarska poslopja pri župnišču. Res, veliko delo so opravili gospod župnik. Zato smo se vsi razveselili, ko smo zvedeli, da so bili za svoje zasluge imenovani za duhovnega svetnika. Cenili in spoštovali smo jih pa tudi zaradi njihove globoke ljubezni do bližnjega. Neštetim so pomagali, a vedno skrivaj, ker v svoji skromnosti niso marali hvale in časti. Koliko dobrega pa so storili župljariom s svojo globoko in vztrajno molitvijo, to ve samo Bog. Želimo jim zadovoljstva v novem kraju, a obenem jih prosimo, naj se nas tudi vnaprej spominjajo v molitvah. — Tukajšnja gasilska četa pridno gradi svoj dom, ki bo našemu kraju v ponos in veliko korist. — Zadnji potres smo prav pošteno občutili. Ce bi trajal nekoliko sekund, bi se najbrž ponovilo leto 1895. Škofja vas pri Celju. Na zadnji seji občinskega odbora v Škofji vasi je bilo sklenjeno, da se porabi znesek 40.000 din — kot osnovna glavnica sklada za zidanje Delavskega doma — stanovanjske hiše za brezposelne in druge brezdomce. To vsoto je namreč daroval občini ob priliki poroke celjski industrijalec g. Avgust VVesten. S tem sklepom je sedanji občinski odbor z županom Samcem ve, ne vrti se mu v glavi in je čisto svež. To zdravilo zoper nespečnost je docela zdravo, zdravju neškodljivo ter nikdar ne odreče. Kolika pa bo doza, kalero dobi bolnik v injekciji, to pa je odvisno od lega, kdaj je bolnik zadnjikrat jedel in koliko ogljikovih hidratov je bilo takrat, v tisti jedi. Nemški plin iz svetovne vojne. Gradbeni delavci eo v francoskem mestu Arrasu odkrili podzemsko skladišče nemških plinskih granat. Gre za kakšnih 20 ton iperita in granat s plinom za solzenje. Skladišče so odkrili na ta način, da so, začela tla pod neko Židje v Belgiji, V Ženevi je izžel letopis o židovskem življenju. Po podatkih živi 16 milijonov Židov, od tega 95 milijona v Evropi. Največji odstotek židovskega prebivalstva ima Poljska, namreč 9.8%. 'edijo Litva s 6.2%, Romunija s 5.4% in Madžar-« 5 1%. Ostale države imajo manj nego tri odstotke židov. V Evropi ln>a najmanj Židov Bel- j S'ia, namreč samo 60.000, še dve pedi moker, dve pedi, pravim, toda blato se mora odšteti. Škornje rabiml Hvaljen Jezus!« Zdaj je šele zagledal župnika. »Naj ne zamerijo. Zunaj peče sonce, da človek oslepi in mu v sobi kar zamegli!« »Na Salcburškem delajo, kaj?« je vprašal župnik, ko je odzdravil. »Ce bo kaj zaslužka!« »0, bo! Prevzeli so cesto pri Werfnu. Tri postaje naprej, ali kaj, so začeli. Cesta da mora biti za jesen narejena. Saj za navadno bi se tako ne mudilo, če bi ne bilo za samega cesarja. Zato pa hitro škornje, jutri že greni!« Jurij je pograbil škornje ter pogledal čez naočnike. >Aii se res mudi? Da ni kakšna potegavščina! Škornje sem že tako danes namenil!« »Kaj bi potegavščina? Sicer bi jo ti zaslužil, kajti pri tebi prihranimo na leto vsaj pet podplatov, tako si počasen. Naj ne zamerijo, z Jurijem kaj rečeva, da je kaj slišati.« »Ce bi molila, bi se tudi slišala!« je rekla gospodinja. »Spomniva se ne!« je dejal Povh in škilil v župnika. »Mislim, da se prav malo spomnite!« se je smejal župnik. »Ce toča pobije ali strela udari ali kdo oboli. Prej se naje in pošali brez Boga. V sreči se Bog pozabi in se kliče, ko se rabil V skrajni sili!« »Saj bo tako!« je mencal Povh roko, ki se mu je bila zadeia ob bodeči šopek na mizi. Iz hiše se je videlo na cesto. Rupar je nekam prav hitro stopal. Vroče mu je bilo, da si je slekel jopič ter potisnil klobuk na tilnik. Sonce je neusmiljeno pripekalo in žgalo. Pozdravil je žensko, ki je nesla na glavi škaf ter peljala za roko dečka. Mimogrede sta spregovorila nekaj besed; glasovi so nerazumljivi prihajali skozi okno v hišo. »Tega pa je Vidmar!« je. dejal Povh. »Strašno ga je zdelal!« »Saj ga ni!« je popravil Jurij. »Naša je vprašala!« »Zakaj pa bi si ljudje pripovedovali? Iz nič ne bi!« je menil Povh. »Zmešali so!« je dejal župnik. »Rezka in Polonca sta se, so rekli, zdaj pa govore že o starih dveh!« »Nekaj bo pa le res!« je vztrajal Povh. »Samo v farovžu vsega ne povedo. Saj je tudi Benko pastirja, da je bil Lende ves črn, pa smo šele zdaj zvedeli. Veho mu je zatlačil, da bi se bil pastir skoraj zadušil. Pri nas je težko, preden kaj izveš, ker je občina tako raž-hodna in razmetana. Kušin je že vedel, zakaj je dal sto-tak in kožuh. Oltar ima pred nosom. Sam pa potrebuješ do cerkve, da bi prej moral počivati; če se pa kaj zgodi, mora od hiše do hiše, da pride do tebe. Ostariš, preden izveš!« Župnik je pogledal na uro ter se odpravil. »Zato ne more biti vse res, kar pravijo. Vsak obrne po svoje!« »Izmisliti si pa le no more!« je branil Povh. »Nekaj pa je le res!« »Ne!« je dejal Jurij, »izmisliti si pa ne more. Tisto okoli morda, ampak -—« »V sredi le ostane, tisto črno!« je modroval Povh. »Vprašati bo treba, kar enega bo treba vprašati, da bo mir!« je dejal župnik, ki se mu je mudilo na Dol. Poslovil se je in zabičeval Juriju, naj ae pozabi čevljev. »Vse se ne sme vzeti za zlato!« je rekel Povhu. »Ce bi no bili slišali pri pogrebu! Pa smo slišali, saj nismo gluhi. Ze pri grobu sta si skoraj skočila v lase! Zakaj pa je Rupar šel?« je godrnjal Povh, ko je župnik že hitel mimo katrienitega znamenja. »In zakaj ni bilo žensk pri pogrebu, kaj?« (Nadaljevanje.) QS na čelu pokazal »sliko razumevanje in skrb za r'!«it«v težkih socialnih vprašanj na.te predmestne občin«. -- Blagoslovitev novega prapora tukajšnje gasilske čet* ho v nedeljo, 21. t. m. Vnjnik pri Celja. V nedelio. I t. maja. je bila pri nas ljubka slovesnost — blagoslovitev novih zvenov prijazne podružnične cerkvice Tomaža. Blagoslovitev je izvrSil odposlanec Skofijutva vele-fastiti Z. dr. Ivan 2at»r. .nžolni kanonik iz Maribora. Sedaj ima ta mala cerkvica Štiri nove zvonov«, katerih najtežji tehta -X) kg. vsi skupaj pa okrog 1.300 k?. Domačini *n v kratkem času t izredno požrtvovalnostjo zbrali potreben denar, Zvonove Terezijo fti.no-»Jelc t>>.a;eaa L*-*kovea. — 2eiiroo jima obilo ireee' Vračati. V car z* pozab U. ia Vi« čaka dns 32.1-j ij. t> ..ca areča. de se b:>ste uitiaž^ it ct i '-» dar. pr.red.io Ef.t. 3-icit-,w ?-i. '»K« s:j;i« fcim>L" m pa .11. - ;>Č i « i . * v t: » ais ga sauci. s-eit nujne. rtzea m i»asa:..aJc:as: t. ijiiram. k. ir.ar.e.i. t-jtaiii 2 d:*- Le ža. Vam IJI. ie vuvit '-t det . diiLa ..3 i is V: znak* zut ii-zr ">:. ; Si iEal« čas Aa ts Dok pri Doaisbk Mlaii&aki okrožni tabor za k»mr..iki okra bi. kakor isio že poročali r nedeljo 4 ms. v Dobu pri Domžalah. Ob-jav^amo apored tabora- V soboto. 3. jun. ob pol 9 zr bak-lada izpred Društvenega doma v Dobu in koncert domžalske godbe. — V nedeljo, 9 iun do pol 9 d >p. zbiranje za v«e člane ZFO in članice ZDK, vozove, narodne noše itd. na Viru fna cesti Domžale—Dob blizu mostu čez Bistrico), nato »prevod •kozi va» Vir v Dob na telov adiSče, kier bo ob 10 • v maša Ob II pričetek taborov, ob 3 popoldne javni telovadni nastop, nato prosta zabava. Ker bo okrožni tabor naia edina velika prireditev v tem lelu za kamniški okraj in bo po dosedanjih pripravah sodeč. sijajna manifestacija naše misli, iikreno vabimo tudi odneke okoliških ikrožil m narodne aofe. da »« tabora udeleže v čim več!*® ^ številu m to javijo Fantovskega odaeku v Doba, st vse priprave. — Bog živi! Lip«. 5« nismo pozabili nesrečne tihotapsue žrtve, ža zopet t« pretresa žalostna no«.ca. da je zadnjo sobuto » noči spe; pade! pod strelom g-a-ničaria 20 letni mladenič, katerega pogreb sa te izvršil i nedeljo popoldne. Res čudno, da je aaLsn fantom tako ma o mar za življenje; saj gredo (1ko-rekoč prostovoliaa smrt — Pokoj n;«4ovi dufa! GomiUce. Vsemogočni je poklica! u te oki. Dan [*>mla4i je l,i| dan einrti Mariji Triler, hčt-rki pokojnega cčlet-nega župana Stare Loke. Uila je vzor del. Mar. družbe, ki jo je izvolila za svojo prednico. Počivaj v Bogu, zlata do>a' Cašperk-Ilsva Gora. Tudi pri nas so za tu-rUte lepi in prikupljivi kraji Od tu je kras/.rj razgled ria vrie strani. Ita bi ie bila urejena c.-^ta iz Kačne proti CuJperku, kakor je bilo že sei>kr.it obljubljeno! — Svo, čas je bila projektirana res!a ii Cuiperka-postaje čez vasi Gaher;e. Ilovo Goro na cesto, ki drži na Krko. Do danes ni Je nič. V.-^k kmet bi lahko prodal dražje les in polj-ke pridelke, ako bi bil dodlop, kakor gre Pro-»imo merodajne činitelje, naj se zanimajo za našo kraje Romanje k Mariji na Trsst, z izletom po morju v Maliiuska na otoku Krku (v tehn izvedbi Tu skoproraetne zveze) o binkoitih, stane: 110 d n plačate romarskemu vodstvu; voznino do Zagreba plačate sami (iz Ljubljane do Zagreba 53 din. iz Maribora do Zagreba 60 din; nazaj brezplačno). Pošljite takoj denar romarskemu vodstvu Ho božjem svetu«, Ljubljan. Sv. Petra nasip 17, ki pošlje podrobna navodila vsakomur brezplačno. Brezovica pri Ljubljani. Lepa uspela akademija domačega Fantovskega odseka it. Dekliškega krožka letos v marcu ie opogumila našo mladino, da stopi tudi pred iiršo javnost prijateljev poštene slovenske mladine. Zato je z veseljem sprejela nad vse častno nalogo, da letos pripravi okrožni tabor barjanskega okrožja ZFO. Z vsem ogn;em se je naša mladina vrgla na priprave za ta tabor, ki 22 »Ketling. jaz vendar vem, da si ti reden človek, samo teh vaših navad ne morem razumeti. Za mojih čaaov se je Slo k dekletu in se mu je reklo odkrito v temle pravcu: »Ce hočeš, bova živela skupaj, če ne, te jaz ne kupim!« In vsakdo jo vedel, česa se mu je držati... Kdor pa je bil doigočasnež in ae sam ni upal govoriti, je poslal koga zgovomejSega od sebe. Ponudil sem se ti ln se ti Je ponujam. Pojdem, spregovorim, prinesem ti odgovor, ti pa po leni odideS ali ©staneS.. .< »Odidem, ne more biti drugače in tudi ne bo!« »Pa »c vrneK.« »Ne! Stori mi vendar to ljuba v, gospod, in ne govoriva več o tem. Ce hočeš, gospod, vprašati iz astne radovednosti, dobro, toda ne v moieni imenu ...« ' »Za Boga, ali »i morda že vprašal?« ljubav!« gOVOriVa 0 temI Sk>ri mi, Rospod to »Dobro, govoriva o zraku... Da bi vas sirela t vašimi navadami vred! Torej ti moraS iti, jaz pa kleti!« >7. (logom, gospod!« »Čakaj, čakaj! Takoj me mine srditost. MoJ Kdaj odide!?«' "" n">ram 8 teboi moriti. »Da le svoje zadeve uredim. Rad bi počakal najemninsko čeirt lz Kurlandije in prodal ta dvorec v katerem smo bivali, če bi kdo imel veselje, Kupiti ga.« ' »Naj ga kupi Makovieck! ali pa Mihael! Za božjo voljo, saj vendar ne odidei, ne da bi se od Mihaela poslovil.« »Iz srcn rad bi se od njega poslovil!« »Vsak trenutek bo tu, vsak trenutekl Morfc te on pregovori za KržiSo...« Tu je gospod Zagloba obstal, ker se ga je nenadoma lotil nekak nemir. »Imel sem dobro voljo, izkazati Mihaelu uslugo,« je pomislil, »pa je hudič proti njemu; če bi se pa imeli iz tega izcimiti spori med njim in Ket-Iingom, je boljše, da Ketling odide...« Tu si je začel gospod Zagloba z roko gladiti plešo, slednjič pa je rekel; »Govoril sem to in ono iz odkritosrčne naklonjenosti do tebe. Tako sem te vzljubil, da bi te rad na vsak način zadržal, zato sem ti nastavil KržiSo kot slanino... Ampak samo iz naklonjenosti... Kaj je meni starcu do tega!... Zares, to ie bila zgolj naklonjenost... Nič več. Jaz se vendar ne bavim s snubljenjem, zakaj če bi hotel snubiti, bi bil zase zasnubil... Daj, Ketling, da te poljubim... in ne jezi se!...« Ketling je objel gospoda Zagloba; le-ta je bil v resnici ganjen in je takoj ukazal prinesti steklenico; rekel je: »Zaradi tega odhoda izpijem odslej vsak dan eno tako.« In izpila sla. Nato se je Ketling poslovil in odšel. Vino je medtem dvignilo domišljijo v gospodu Zaglobi; začel je napeto razmišlja*! o Baši, o Krži-Si, o Volodijovskem in o Ketlingu; začel jih je družiti v dvojice in blagoslavljati, slednjič pa je zahrepenel po deklicah in si dejal: »No, pa pojdem pogledati te koze ...« Gospodični sta sedeli v sobi na drugi strani veže in šivali. Gospod Zagloba ju je pozdravil in začel hoditi po sobi, pri čemer je noge nekoliko za seboj vlekel, ker mu, zlasti po vinu, niso več tako služile kakor prej. Ko je tako hodil, je po-gledaval na deklici; sedeli sta prav blizu druga poleg druge, tako da se je jasna glavica Bašina skoraj opirala na temno Kržišino. Baša je šla z očmi za njim, Kržiša pa je tako marljivo šivala, da je bi o komaj mogoče z očmi slediti migotanju njene igle. ' »Humi« se je oglasil Zagloba. »Humt« je ponovila Baša. »Ne oponašaj me, ker sem jezen.« »Gotovo mi še glavo odseka!« je zaklicala Baša, ki se je delala, kakor da se boji. »Žlobudralo, žlobudralo, klepetulja! Jezik ti je treba odrezati, prav zares!« S temi besedami se je postavil gospod Zagloba tik pred gospodični, uprl nenadoma roke ob boke in vpraša! brez slehernega uvoda: »Ali hočeš Ketlinga za moža?« »»I... takih pet!« se je takoj oglasila Baša. »Tiho bodi, muha, ne pravim tebi I Kržiša, tebi velja beseda. Ali hočeš Ketlinga za moža?« Kržiša je nekoliko prebledela, čeprav je spočetka mislila, da gospod Zagloba vprašuje Bašo, ne njo; nato je dvignila svoje lepe, temuomodre oči k staremu šlahčiču. »Ne!« je odgovorila mirno. »No, no, prosim! Ne! Vsaj kratko, prosim! In zakaj ga vendar, gospodična, po svoji milosti nočeš?« »Ker nočem nikogar.« »Kržihna, povej to koinu drugemu!« je pripomnila Baša. »Kaj pa ti je zakonski slan tako pristudilo?« je vprašal dalje gospod Zagloba. »To ni stud, le v samostan hočem iti«, je odgovorila Kržiša. V njenem glasu ie bila taka resnoba in taka žalost, da nista ne Baša ne gospod Zagloba mogla niti za trenutek vzeti to za šalo. Oba je prevzelo le tako veliko presenčenje, da sta začela gledati zdaj drug na drugega zdaj na Kržišo, kakor bi bila oba ob pamet. »Hej« je rekel prvi Zagloba. »V samostan hočem iti!« je ponovila sladko Kržiša. Baša jo je pogledala enkrat, dvakrat, potem pa jo je naglo objela okoli vratu, pritisnila svoja rožnata usta na njeno lice in začela urno govoriti: »Kržiša, saj že zavekam! Reci takoj, da govoriš le kar tako, sicer zavekatn, kakor ie Bog » nebasih, zavekam!' L0 18. junija cel d"1 P1"* nas na Brezovici pri Ljubkimi. Ker »o mladini z veseljem priskočili na pomoč' tudi starejši delavci katoliškega slovenskega Ljcjstvovanja, smemo upati, da bo ta praznik naše »sladine nad vse lep. Zato vabimo že danes vse prijatelje slovenske mladine, predvsem pa bratske odseke FO in sestrske krožke DK, da »e 18. junija Jotovo pridejo na Brezovico veselit našega skupnega praznika. PoKnik pri Litiji. Žalostno so »apeli avosfovi in naznanili, da je v ljubljanski bolnišnici umrl vsied težke operacije 33 letni fant Zagorc Leopold iz Zg. Tep. Bil je zelo priljubljen pri vaščanih in sploh po usej okolici, saj jc bil mirnega in treznega anačaja. Svojo mamico je ljubil kot malokdo in ji ni delal sramote, Rad je hodil v cerkev in nikomur ni prizadel nič hudega. Delal je pri rudniku, kjer si [< nakopal težko bolezen, ki ga je spravila v prehodni grob. Leto dni je bolehal in prestal ved težkih operacij. Vdano je trpel bolečine in prena-|al trpljenje. Njegovo truplo so prepeljali na dom )» ga pokopali v Polšniku. K njegovemu pevgrebu »e je zgrnila vsa bližnja in daljnja okolica. Njegov grob so zasuli s cvetjem in pokrili z venci. V cvetoči pomladi je odšel od nas, a ini mu kličemo pragi Polde, ker «e ne moreš veseliti is nami v fetaju, sc veseli v svetem rajul Romanfe na grofe Sv. Eme ' - Romanje na grob sv Eme v Krko na Koroško ce bo lotos vršilo ie 23. in 29. junija. Kakor lani, pbiščejo romarji spotoma tudi letos Velovec, cerkev Gospo na Otoku na Vrbekem 'jezeru ter Gospo Bveto; glavna romanska slovesnost pa »e bo vršila na grobu te naše svetnico prav na njon smrtni 0*n (28. Junija 1045). Vsi stroški ta pot (tudi za prenočišče na slami fe preprosto hraaio) majajo" 145 din; le vožnjo Cd domače postaje do postaje Jesenice — državna moja plača vsak romar posebej. Verjetno ho ta {Vožnja tudi leto« polovična. Kdor Seli prenočišče na postelji, doplača 18 din; kdor pa boljšo hrano, dopJača 25, ozir. 35 din. Prijaviti se jo najkasneje do 12. junija ravnateljstvu Salezijasiftkega zavoda na Rakovniku — Ljubljana. V prijavi je navesti.: ime in priimek, poklic, kraj in datum rojstva, pristojno občino ter točen naslov. Priložiti je Ireba dve fotografiji v veliikost 4x5 cm. Romarjem se priporoča, n»j a prijavami pobite. Kajti le tako bo romanje mogoče organizirati v splcžuo zadovoljnoat vseh udeležencev. Iz naših društev i Bloke. Fantovski odsek in Dekliški krožek na Blokah priredita dne 11. junija mladinski tabor za cerkniško fantovsko in dekliško okrožje, združen s proslavo 30 letnice Prosvetnega društva na Blokah, Na ta tabor vabimo vse zavedne Notranj-eo in prijatelje naše mladine, posebno pa še vsa okoliška Prosvetna društva. Pridite, da skupno pokažemo ljubezen do naše lepe domovine. Na veselo svidenje 11. junija. Bog živil — V zadnji številki je biio pomotoma javljeno, da bo tabor dne 2. junija.) i Ig. Fantovski oHsek in Dekliški krožek bosta priredila v nedeljo 21. maja ob 3 popoldne v Katoliškem domu telovadno akademijo. Vabljeni! i 8v. Gregor. Prosvetno društvo bo uprizorijo v nedeljo 21. maja ob 3 popoldne zanimivo komedijo »ButaJci«. Kdor se želi zopet enkrat po-ftteno nasmejali, naj pride v nedeljo y naš cerkveni dom. I Mavčiče. Prosvetno društvo »Šmonca« v Mavčičah priredi 21. maja za 20 letnico svoje ustanovitve prosvetni tabor s sveto mašo ob 9 na prostem z govorom. Popoldne ob 3 telovadni nastop, šaljiva pošta, prosta zabava. Igra godba s Svetja, Bratska društva in prijatelji kričan&ke omike povabljeni v našo zasavsko vas! NAZNANILA Brezovica pri Ljubljani. Gasilska četa na Brezovici javlja vsem prijateljem, da se bo bogato pripravljena to.mbola radi slabega vremena preteklo nedeljo, vršila v nedeljo dne 21, t. «n. ob 3 popoldne. Kdor si želi lepega dobitka, naj pride v nedeljo ns Verkavrhov vrt, tam vsakega čaka sreča. Poskrbeli smo, da bo vsak zadovoljen. NOV! GROBOV! n Da z venci tega maja zapojemo sred raja: Marija! V Velikih Laščah je umrla ga« Frančiška Puceij, mati ministra v p, in sei natorja. — V Cerkljal pri Kranju je umrg posestnik Urban Tratnik. — V Žužemberku je zapustil solzno dolino sodni oficial Tona Kržišnik ml. — V Domžalah je odšla po večno plačilo 78-letoa Alojzija Košir. — N« Dunaju je dokončal tek življenja kapetan tre* gate v pokoju Pavel Luckmann. — V Mari-i boru so djali v grob 66 letnega pekovskega' mojstra Andreja Macarola. —• Na Bledu s« djali v grob trgovčevo hče Ivanko Ulčar. V Gradcu na Štajerskem so pokopali vele* trgovca Franca Drofeniga. — V Ljubljani sol odšli v večnost Marija Bizjak, pekovski moje sler Karel Bele, oče nadfaktorja Jugoslovani ski tiskarne 73 letni posestnik Ivan Kapelj, vdova po generalmajorju Gisy Kleinschrodt, Ana Cuzak, pisatelj Pavel Debevec in uči-> teljica v p. Elza Luscbin. Naj počivajo v minil RAMO LJUBLJANA Četrtek, 18. maja: 9.45 Verski govor, 10 Preu nos cerkvene glasbe iz stolnice, 11.30 Radijski or« kester, 17 Kmet. ura. 17.30 Koncert lahke glasbe* 19.30 Nac. ura, 19.50 Prenos šmarnic iz trnovsko cerkve. — Petek. 39. maja: 11 Šolska ura, 18.10 Francoščina, 19,30 nac. ura, 19.50 Težave na hima-< lajskih višavah. — Sobota, 20. maja: 17 Otroška ura, 17.50 Pregled sporeda, 18.40 Nove umetnino v cerkvah kamniškega okraja, 19.30 Nac. ura, 2G 0 zunanji politiki. — Nedelja, 21. maja: 8 Plošče, 8.15 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve, 8.45 Verski govor, 17 Kmet. ura, 19.30 Nac. ura, 19.50 Prenos šmarnic iz trnovsko cerkve. — Ponedeljek, 22. maja: 18 Zdravniška ura, 18.-10 Kulturna zgc-i dovina koroških Slovencev, 19.30 Nac. ura. — To« rek. 23. maja: 11 Šolska ura, 18 Klavirski konc., 18.40 Človeški tipi in značaji, 19.30 Nac. ura, 20.20 Fr. Celestin: »Roza«, komedija. — Sreda, 34, m a« ja: 18 Mladinska ura, 18.40 Podlaga za odmera posrednih in neposrednih davkov XVII. Po sestanku z Zaglobo je bil Ketling Se pri gospo Makoviecki; izjavil ji je, da mora zaradi nujnih zadev ostati v mestu, morda pa tudi pred Klavnim potovanjem oditi še za nekaj tednov v Kurlandijo, da torej ne bo mogel dalje osebno izkazovati gostoljubje gospe stolnjkovi v svojem va-Ikem dvorcu. Vendar pa jo je prosil, naj bi blagovolila tisti dvorec kakor doslej smatrati za svojo prestolnico in bivati v njem obenem z možem in gospodom Mihaelom za časa elekcije, ki je že blizu. Gospa Makoviecka se je strinjala, ker bi sicer »tal dvorec prazen in ne bi nikomur prinesel koristi. Po onem razgovoru je Ketling izgini! in se ni pokazal več ne v krčmi ne pozneje v okolici Mo-kotova, ko se je bila gospa Makoviecka z gospodičnama vred vrnila v vas. Toda edino le Kržiša le občutila to nenavzočnost, ker je bil gospod Zagloba ves zaposlen z bližajočo se elekcijo, Baši pa in stolnikovi je šel nenadni Kržišin sklep tako do •rca, da nista mogli na nič drugega misliti. Vedar pa gospa Makoviecka še poskušala ni Odvračati Kržišo od tega koraka in je dvomila, ali jo bo mož odvračal; zakaj v tistih časih se je »delo ljudem, da kdor se podobnim namenom pro-Jivi, Boga žali in mu dela krivico. Edino gospod Zagloba bi bil pri vsej svoji pobožnosti imel pogum, upreti se, če bi mu bilo količkaj do tega. Ker mu pa ni bilo nič do tega, je tiho sedel, di, •e celo zadovoljen je bil v duši, ker so se stvari »a ta način urejale, da ie Kržiša zapuščala svoje mesto med Volodijovskim in hajdučkom. Zdaj je *>il gospod Zagloba prepričan, da se ugodno iztečejo njegove najbolj tajne želje, in se je z vso Svobodo posvetil elekcijskemu del«, se vozil okoli Slahte, ki je dospela v prestolnico, ali pa prega- Žanjal čas s tem, da se Je razgovarjat r. duhovni-om Olšovskim; tega je slednji« zelo vzljubil in postal njegov zaupni tovariš. Tudi se Je po vsakem takem razgovoru vračal domov kot vedno bolj goreč .Piastov' pristaš in vedno bolj zagrizen sovražnik tujcev. Ravnal se je po navodilu duhovnika jxidkanclerja in je zato s tem še tiho sedel, ni pa minil dan, da ne bi koga za to skrivajočo se kandidaturo pridobi! — in zgodilo se je to, kar so navadno v takih primerih godi: zadrevil se je namreč sam tako daleč, da je postala ta kandidatura poleg združitve Baše z Volodijovskim njegov drugi življenjski cilj. Medtem se je elekcija vedno bolj bližala. Pomlad je že oprostila vode ledenih okovov, že so začeli pihati močni topli vetrovi, pod katerih dihom se drevje obsiplje s popki in se po veri preprostega ljudstva razklepajo verige lastovk, da se vsak trenutek lahko izvijejo iz mrzlega vodnega brezdna na jasni sončni svet. Zato so obenem z lastovkami in drugimi pticami selivkami začeli prihajati gosti na elekcijo. Najprej trgovci, katerim se je obetala bogata žetev dobička tam, kjer se je imelo zbrati preko pol milijona ljudi, če se računa gospoda, nje spremstvo, šlahta, služahništvo, vojska. Prihajali so torej Angleži, Holandci, Nemci, Rusi, prihajali Tatarji, Turki, Armenci in celo Perzi, ki so pripeljali s seboj sukno, platno, damast, brokat, kožuhovino, dragulje, dišave, slaščice. Postavili so sejmske stojnice po ulicah in za mestom in v njih vsakovrstno blago. Nekateri ,bazari' so se namestili celo v okoliških vaseh, saj je bilo znano, da krčme v prestolnici ne sprejmejo niti desetega dela volivcev pod streho in se ti v ogromni večini nastanijo v taborišču za obzidno črto, kakor so sicer delali vedno, kadar je bila elekcija. Slednjič je začela prihajati tudi šlahta v takih rojih, v takih trumah, da .če bi se bila podobno postavila na ogroženih mejah ljUdovlade, bi jih nikdar ne bila mogla prestopiti sovražnikova noga. Slišati je bilo, da bo elekcija viharna, ker je bila vsa dežela raztrgana med tri glavne kandidate: Condčja, kneza Neuburškega in Lotarinške ga. Govorilo se ie, da se bo vsaka stranka trudila« da bi, četudi s silo, prodrla s svojim kandidatom,, Nemir so j® polaščal src, duše Je razvnela! strankarska zagrizenost. Nekateri so napovedovali1 domačo vojsko in tem vestem so ljudje verjeli' spričo ogromnih vojaških spremstev, s katerimi so se obdajali velikaši. Tudi ti so prihajali dosti1 zgodaj, da bi imeli časa za vsakovrstne spletke. Ivadar je bila ljudovlada v stiski, kadar ji je nastavljal sovražnik meč na grlo, ni mogel kralj, niso' mogli hetmani pel jati proti njemu več kakor borno pest vojske; zdaj pa so prišli Radzivili sami kljub' pravu in sklepom z armado, ki je štela neka! tisoč ljudi. Paci so vodili za seboj skoraj enako vojaško silo; nič manjša ni bila vojna moč, s katero so se oborožili mogočni Potočki, z ne dostii manjšo drugi ,kraljici' poljski, litevski in ruski, »Kam zapioveš, razmajana ladja domovine?« jo ponavljal vedno češče duhovnik Olšovski; toda oh' sam je ime! lastno korist v srcu, zgolj nase in na| moč jastnih domov je mislila, z malimi izjemami, do mozga pokvarjena oligarhija81, ki je bila vsak trenutek pripravljena zanetiti vihar domače vojne< Trume šlahte so rastle z vsakim dnevom in' že je bilo mogoče spoznati, da ko se po sejpiu začne elekcija sama, presežejo v rasti tudi največjo moč velikašev. Pa tudi te tnime niso bile sposobne srečno vodili ladjo Ijudovlade na tihe vode, zakaj njih glave so bile pogreznjene v mrak: in temo, njih srca pa po pretežni večini pokvat-i jena. , 1 Zato se je elekcija napovedovala slabo Ia nihče ni videl naprej, da bo njen izid le reven; saj niso mogli ne gospod Zagloba ne tisti, ki so delali za ,Piasta\ uganiti, v koliko jim pomoreta šlahčanska brezmiselnost in spletke velikašev, (Nadaljevanje.)' j 81 mogožnjakf najvišjega plemstva, bi jim |(| vlada življenjski cilj. ^ V Sv. Stanislava v St V zavod sv. Stanislava se sprejemajo telesno zdravi ni nravuo nepokvarjeni sinovi dobrih krščanskih družin, v prvi vrsti taki, o katerih je upati, da se bodo po končani gimnaziji posvetili dubovskemu stanu. Prvi in poglavitni namen zavoda je namreč vzgoja duhovskega naraščaja. Kdor hoče biti sprejet v prvi gimnazijski razred, mora napraviti prej sprejemni izpit ali na zavodski aii ua katerikoli državni gimnaziji. Na zavodski gimnaziji se bodo vršili sprejemni izpiti dne 23. junija. Pripuste se samo oni, ki so se rodili v letih 1926 do 1929 in so torej letos dopolnili aii bodo do konca leta dopolnili najmanj 10 in največ 13 let Za sprejemni izpit je treba do 20. junija poslati prijavo, kolkovano z 10 din na ravnateljstvo škofijske klasične gimnazije v Sent Vidu nad Ljubljano. Prijavi se priloži: 1. spričevalo o dovršeni ljudski šoli; 2. rojstni in krstni list. Oni, ki bodo izpit naredili, s tem še niso »prejeti v zavod, ampak se morajo po izpitu predstaviti vodji zavoda iu mu oddati še po- zavod Vida nad Ljubljano sebno pismeno (nekolkovano) prošnjo za sprejem v ta zavod. . . Oni učenci, ki bodo prebili sprejemni izpit na kaki državni gimnaziji, lahko prosijo za sprejem v zavod meseca julija. Prošnji za sprejem prilože spričevalo o dovršeni ljudski šoli s potrdilom o opravljenem sprejemnem izpitu ter rojstni in krstni list Najbolje je, da prineso te listine osebno v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov k vodstvu zavoda. Prav tako lahko prosijo meseca julija za sprejem v II. ali višji razred dijaki z drugih klasičnih gimnazij. Prinesti morajo osebno vodstvu zavoda pismeno prošnjo s prilogami, zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list. Letno plačilo se določa po izpričevalu in premoženjskih razmerah dotične družine. —• Polno plačilo znaša za vse šolsko leto 6.000 dinarjev. Plača se lahko tudi z živežem po tekočih tržnih cenah. Vsa druga pojasnila glede obleke, knjig, šolskih potrebščin itdL se dobe o priliki zglasitve v zavodu. Vodstvo zavoda sv. Siar.islava v St. Vidu nad Ljubljano■ Gasilci - narodna organizacija (Pred kongresnimi dnevi od 13. do 15. avg. 1939.) Malo je znano naši širši javnosti, kako in na kakSen način je moglo prav naše gasilstvo doseči tako zavidno stopnjo tehnične opreme. Nepobitna resnica je namreč, da se slovenske gasilce po njihovi tehnični opremi kakor tudi po njihovem or-ganizatoričnem delu lahko prišteva med prve » državi. Zato bo vsekakor zanimivo, če razsvetlimo in pokažemo, s kakšnimi težavami in požrtvoval-n ostjo so dosegli naši gasi i,-i stopnjo tehnične opreme-, na kateri jim skoraj vsi v državi zavidajo. Zakon o organizaciji gasilstva iz leta 1933 predvideva kot gmotna sredstva gasilske organizacije sklad, v katerega vplačujejo vse zavarovalne družbe zoper požar i'A% od plačanih premij. Na ta način se pri banskih upravah steka denar v fond, iz katerega se potem 6% po ključu razdeli vsem prostovoljnim in poklicnim četam. V času gospodarske konjunkture, kadar je vplačanih več premij za požarno zavarovanje, gasilske fete v Sloveniji lahko računajo na povprečno letno podporo 700 din. Tako majhno podporo dobijo čete zaradi tega, ker je pri nas v Sloveniji gasilstvo zelo razvito ter se potem mora denar iz londa delili na veliko večje število delov kot na primer v zetski banovini, kjer zaradi majhnega števila gasilskih čet pride letno na vsako četo skoraj 12.000 din podpore. Tako se večkrat nahajajo naše višje gasilske ustanove pred velikimi vprašanji: ali pospeševati ustanavljanje novih gasilskih čet ter s tem letno podporo še bolj zmanjšati, ali pa omejevati širjenje gasilske ideje in preprečevati ustanavljanje novih gasilskih čet. Da so se gasilske ustanove odločile za prvo in da še same propagirajo ustanavljanje novih čet, je pač vzrok v tem, ker poznajo ne ie požrtvovalno delo naših gasilcev, temveč tudi veliko širokogrudnost naše javnosti. S tako majhno letno podporo, ki je sicer popolnoma v skladu z obstoječim zakonom, si naše fete pač ne morejo mnogo pomagati. V koliko letih bi si na primer četa s temi podporami zagotovila nabavo moderne brizgalne, ki velja okrog 25.000 dinarjev? Kdaj bi si mogla gasilska četa nabaviti drugo potrebno opremo kakor cevi, plinske maske 10 podobno, če bi bila navezana samo na podporo iz gasilskega sklada ?Res, tudi naše občine vsakoletno prispevajo precejšnje zneske iz svojih proračunov za potrebe gasilskih čet, vendar tudi to že ne more kriti vseh potreb. Kako je torej mogoče, da so slovenske gasilske čete poleg vseh tako majhnih podpor na tako zavidni višini po svoji opremi ter se še vedno bolj Izpopolnjujejo? Odgovor je prav lahek za tistega ki pozna prisrčno razmerje, ki vlada med našim 3* narodom in gasilsko organizacijo. Sloveski narod se namreč prav dobro zaveda velikega poslanstva naših gasilcev, zaveda se tudi velikih denarnih koristi, ki jih gasilska organizacija prinaša našemu narodnemu gospodarstvu, ter ji zato stoji ob strani kot najboljši in najpožrtvovalnejši podpornik. Brez teh velikodušnih podpornikov. Si so gasilcem vedno radi odzovejo vabilu, bodisi ob priliki njihovih prireditev, bodisi kot podporni člani, bi bilo danes v Sloveniji pač še malo gasilskih domov, ob požarih ne bi brnele moderne motorke ter neizprosno uničevale ogenj. Brez tega prostovoljnega davka, ki ga rade volje dopririaša naše ljudstvo, bi morali naši gasilci še vedno iti v boj proti ognju s preprostimi vedri. Tako se je danes rr.ed narodom in gasilsko organizacijo ustvarila močna vez, ki se pač najbolj kaže po veliki požrtvovalnosti tako oa eni kot na drugi strani. Ker so r.a obeh straneh žrtve, in včasih še celo velike žrtve, nam je to tudi porok trdne medsebojne vezi. Ljudje, varujte se nepotrebnih pravd! Kakšni veiiki reveži eo, koliko pomanjkanja, preganjanja in zaničevanja pretrpe naši užitkarji, je vsakomur znano, najbolj pa to vedo užitkarji sami. Njih težavno stališče je poznal že rajni dr. Janez Ev. Krek in se je na vse načine prizadeval, da bi se tudi kmečkim ljudem, ki ves čas svojega življenja hudo in težko garajo, z zakonom zajain-čila preskrba na starost, ki bi izmučenemu in izmozganemu človeku kolikor toliko lajšala zadnje dneve njegovega življenja. Toda Krekove sanje so ostale sanje, užitkarji so pa še dandanes sinovo n, hčeram, zetom in »inaham samo v veliko nadlogo. Da prevzemniki zemljišč grdo ravnajo s pre-vžitkarji, je znana stvar. saj se to vidi v prav vsaki vasi; ka, takega pa, kar danes objavljamo, je skoraj neverjetno, reke! bi nemogoče — in vendar je res. Toda čujtel to se ni godilo znabiti Kje na Jurekem. marveč v naši sredini; vsa ža-ostna stvar se je obravnavala pred sodišči v vseh treh instancah, pred okra.nim, nato pred okrožnim sodiščem in nazadnje še v Zagrebu. Jakob je bil vdovec brez otrok, tedaj ni imel nujnih dedičev. Imel pa je sestro Jero, ki ie od svoje zgodnje mladosti pa do 72. leta starosti vedno delala ua g rti i tu seveda, kakor je to ol>če v navadi, samo za hrano in obleko ter za obljubo, da bo ze »enkrat nekaj dobilat. Ko je ludi Jakob MtutU pezo svojih let, je posestvo izročil svojemu nečaku Peregrinu, eesiri pa je določil hrano pri skupni mizi in odprlem kruhu, potrebno obleko in obulev ter stanovanje v kamri hiše št. 3 v Blatni vasi. Jakob je kmalu na to umrl, za Jero so se pa začeli hudi časi, Ker zaradi »t aro« ti ni mogla deiati, jo je začel Peregrin as vse načine preganjati in jo pestiti. Končno jo sirota starka povezala svoje stvari v eulico ln opirajoč se na palico odkrevsala v sosedno vas k sestri, odroma svaku, ki sta bila približno enake starosti, kakor Jera in je izgledalo, kakor da je ta hiša kakor nekaka hiralnica. Jera je tu preživel® 4 leta. Med tem časom je pa Peregrin prodal poseMvo Valentinu, ki je b posestvom »kupik tudi Jero, Ta sa je res kmalu oglasila in zahtevala pre^ užitek. Valentin se pa za to nI prav nič zmenil; tudi ni prišei stanovat t kupljeno hišo. on je kupit v glavnem ie posestvo, za hičo mu ni bilo mar, ime! je že prej boljšo. Da ne bi bito treba hiša popravljati, jo je nalašč zažgal, zakar ga je okrožno sodišče nagradilo z enim letom strogega zapora in 4000 din denarne kazni. To je Valentina nekoliko omehčalo in je ponudil Jeri, da bo imela hrajjo in stanovanje pri nekem tujera člove&u v drugi vasi. Ker je Jera vedela, da niti domači ljudje niso hoteli dajati tega, k čemur so bili obvezani, je to ponudi)« kratko in gladko zavrnila; nato je vložiia tožbo, v kateri je zahtevala od Valentina, da ji mora od onega dneva dalje, ko je bajto zažgal, plačevati na dan po 10 din ze hrano in stanovanje. Namesto da bi se bi! Valentin zdaj na kak' način poravnal, je žel rajši k advokatu, nakar sa je pričela pravda, ki je trajala dve leti in 25 dni; k tretji razpravi je tudi Jera pripeljala svojega zastopnika, in (jotem je tekla pravda veselo naprej notri do Zagreba, od koder se je vrnila in prinesla vest, ki je bila za Valentina porazna, za Jero pa kolikor toliko vesela, da mora Valentin plačevati Jeri cl dneva požiga dalje, t. j. od 1. julija 1936 vsak dan po 10 din do konca Jerinega življenja Razen tega mora plačati tudi vee stroške, ki so znesli okroglo 8840 din Jera še zdaj živi in Valentin ji je do zda; izplačal že <>300 dia preživnine, tako da ga ta >5pas« s stroški stana že IS.140 din Pisec teh vrstic je bil namreč na veliki ponedeljek v Blatni vasi pri maši ter «s js za zadevo zanimal. Zvedel je med drugim tudi to, da Valentin prav pridno preklinja, dočirn hodi Jera ob palici vsako nedeljo in praznik prav pridno v cerkev, na veliki ponedeljek je pa ni bilo, rekli so. da je nekaj obolela in da ne l>o več dolgo; čudno pa ne bo. saj je že blizu 80 iet stara. Po njeni smrti se bo pa tudi Valentin oddahnil. Prvi slovenski delavski tabor Tabor, ki ga pripravlja za 4. junij letos mlada delavska organizacija Zveza združenih delavcev, naj bo poudarek njene nove miselnosti, s katero prelamlja preteklost in načine naših socialističnih delavskih |X>kretov in vrača delavski stan v narodno celoto. Tabor ZZD tako ni samo zadeva delavstva samega, ampak se mora sanj »nimati celoten slovenski narod. Za celo našo skupnost bi namreč moralo postati usodno gibanje delavstva socialistov vseh barv, ker so se dali brez izjemo voditi marksistom in so tako vnašali v naše narodno življenje razkrajalne sile ter narod v vseli ozirih razkrajali in slabili. Zvezi združenih delavcev, ki se je temu strupenemu valu uprla z vso mladostno energijo, je treba le želeti, da bi njen zdrav pokret skoro zajel vse slovensko delavstvo. To je namreč doslej stalo izve vseh organizacij, ker so mu bile te t>0 duhu in po načinu svojega udejstvovanja čisto tuje. Ogromna večin« slovenskega delavstva je stala ii-ven vseh organizacijskih pokrelov in bila brea vpliva ua slovensko javno življenje. Tabor 4. junija ima namen prelomiti 9 preteklostjo in pokazati delavstvu, da je njegova re» šitev edino v strnjenih vrstah slovenske delavsko stanovske ZZD. Skupine ZZD se na ta svoj praznik vestno pripravljajo in bo po vseh pričakovanjih izmed vseh dosedanjih delavskih zborovanj v Sloveniji Na taboru govorijo o manifestacijskem zborovanju poleg zastopnika pokreta ZZD in zastopnika centralnega tajništva Delavskih zbornic tudi člani našega narodnega vodstva (dr. Krek. dr. Natlačen) ter predsednik kr. vlade g. Dragiša Cvetkovič. Svojo udeležbo na taboru so prijavili doslej tudi nasi odličniki: minister g. Franc Snoj, sena')rji dr. Ku-love«, Smodej in dr. Schaubach ter več poslancev. Maše škodiliive rastline Med rastline, ki povzročajo mnogo škode zlasti obdelani zemlji, prištevamo nekatere trave, e katerimi ee hočemo seznaniti v naslednjem. Vsakemu kmetovalcu je mennda znana trava, lsi gliči po svoji obliki ovau. Vajeno oko pa jo kmalu l»5i 0DOVK)LJrBc. dae 17. nuja 1/30 Stev. 20. Mail oglasnik Vaška drooaa vrstica »b a:* pro.t« **c potov-co, »ko kap-«» taset: ti« j»tr*W£*» a£ proda«* wof» P™**^* ifj^l' obrtoiki pom>d3-to» »i; rijcactT za Mrattt. Priitofbtaa i» m"1* oftasa « plača* PtttSiVI i« Jofcov, 2 iits * r»- jistiiia. trtvvik! lokali. t* K v (ii krlžiM« Mat k»t M- isti »a <5t:;«u> aafctt zr. In pArcetih vgodEo r.it*' --'.»J — Irf-jrraaeM* LJnb-!;ir.iit kredit. t Ljab:jaal »■! njen* porotni« M P-iJteku li panjev ttW fAtsu«v:M pivJaaa. Botar Avgust Pod-»tE-reka 15. Dobrova, pri Ljubljani - lato-tira epreirae dekis za kme«Eka 4«!». Majhni psmtvi t L&eatca, J* minut cd posrije. r.aprodaj. Poizve ■« pri Mateviu Mez«, Blekova vaa T, Logatec. Prave krgaa sile dobita cjLjosR-e*« ▼ tessial Fr. — L; u t-" J-iT-Jk Go* p»> ee« ".a 1. Satnk« Us pe- treb*«ne do M t« * t«-lezc.fnl Ifr. Srjptc* — ljubljana. gosposvat-1. Kakap vo«k*. M«ške »bitk« perilo la vsa oblaifl* po priznano nizkih česali al nabavit« prt Pre«kerja. 8r. P«tr* s. 14, Ljubljana. Služkinj* za vaa kmečka deta takoj sprejmem. Ljub-IJana VII, Vodnikova eeata UI. ii!»mi krit Ha r Ia 7 Dar'. --o- bro ©branjeoo, pre-iAH. VpraiaU t jo-»alai Ttivr«, V Ur -Domtale. Pastirja Brzijavl JTajr.oveJJ« — prava .DEEP-IKO. kosilnice ln žeuis priprava so zopet v zalogi! Fr. fituptca, Zeieznlna— Ljubljana, Gosposvat-tka ceiita 1. $ let ttiregi »tli proda Bogataj, Verd it i. p. Vrhnika. Služkinj« tudi starejšo, »prejmeta za kmečka dela blizu LJubljane. Naslov v upravi »Domoljuba« pod 7572. Knefts Mk i»—2$ let »prejmem za zeleoJadzU vrt la h lina dela v boljMi hiio k trem oseba«. NaoCtla M sa tudi kuhat'- likat! in aemJko. Chtodl. D. M. v Polj« it 14*. Hiajrea krtlanskeea, nekadilca, za kmetijo, takoj sprejme Zaje, fimartno it IS pri LjubijanL Kovaški vijsn« se takoj sprejme. Ponudbe upravi »Domoljuba« pod »Strojno kovaitvo« 7784. 12 *n po! da IS 5et-r.esr* tprejrafetn. Fla£a 15» dinarjev ir.ea^&ao, Vpraiati: Ob« nskl urad. D M. v Polj«. Kjvitni« s posestvom r.a prometnem kraju pr..>4%-mo al! oddamo v ra-jem. Ot^ln* Tomiieii. are* LjutUar.a.. Hlapci ali Mi« za kmečka dela sprejmem. LJubljana. Vodnikova cesta 111. Mizarskega pso^nška »prejm« Franc Mavec, Laverca 21. 0 trika vzamem v oskrbo. — Zupančič, Javor 45, Dobra»ja. Hlapci za vsa poljska dela takoj sprejme L&nttt Leopold, SavlJo it. IT, JeSica. Kovanega pamsinika sprejmem- Ponudb® a zahtevo plača posiatl upravi »Domoljuba« pod »Takoj« 774«. Dva ktnji rkcmst.® prodaaL. Koa-ereacl 14. dvori- Ke. Ljubljana. Vuki #seki • družini ncdttm* ataien zavi jte* dotna. • Piiits i A n o a, Jižajrlbor. Sisižkinj« XX. kiBfeStt dela takoj »prejma Sever Franc» Je žica 28, Šftrjt za ilr^t betonsko ln draga Žo~ lerzo, rasna pločevina, cement ln vsa druga žeJeznina. s talno po nSakib cenah na ea-lo«l! — Fr. S t upi ca. LJubljana, Goapoavet-aka ccata 1. Prašiik« proda Ivan Ptzd)y » Brezovica 27. U«nu za kovaško obrt, tudi revnejšega, ki bi ga podpiral • »prejm esn. Ponudba upravi »Domoljuba« a navedbo staroetl po4 »Takoj« 7747. _ levite I Pred nakupom pohištva si oglejte velike zalogo spatnle, jedilnic ln kuhinjskih oprem. Solidna Izdelava ln ugodne cen«. Zalokar Anton, St. Vid nad LJubljano. n Slsmrfkor zarod T Ljubljani sprejema z« prvi gimnazijski razred zdrave, telesno in um3ko dobro razvile, 11 do 13 let stare, predvsem kmet-»ke fantke, ki so z dobrim uspehom dovršili 5. razred ljudske Bole, imajo zmožnost in veselje do nfe-nja in je upati, da se bodo po dovrSenih Študijah posvetili redovnemu in duhovniškemu 3tanu. Natančna pojasnila daje Siomžkov zavod, Ljubljana, Poljanska cesta 6. Trbereljaki eenient, storijo, leleio, iičnike, speee-rij«, blato M moSke in ženske obleke najceneje pri MOllerJu, OrosupUe. Stibemik: .Kje pa hodil, da te al nikjer videti?« Dobertiik; »Verjemi ml, ali pa ne, da sem bil tako zelo bolan, da sem vsak dan gledal v časopisu, ie ne bom lam naiei svoje ime med mrtvaškimi naznanili.« JWREST0" KOUESA ugodne obroke. - Na zalogi tudi kolesa drugih znamk — Rabljen« koles.« vzamemo v račun. NOVA TRGOVINA, Tyrleva t, M (Nasproti (io3podarske zveze) ijablianski veiesejern od I. d« 12. jasi ja 1939 (45. razstavna prireditev) 800 razstavljalcev iz 12 držav. — Najrazno-vrstnejše blago. Posebne razstave: Pohištvo. Avtomobili. Narodne vezenine. Polovična voznina na železnici. Pri postajni blagajni kupile rumeno železniško izkaznico za Din 2'—. Žrebanje rsiopnie sa dobitke r vredaastl »krog ent V 7««ko bilo »Dotaolfaba«! RevreAiipralcii >HEDIS« m'prsšife. ~ Vsak kmetov*!«: » lahko hitro io z malimi strdki zredi svoje prstSič«. Zackv ituje le 1 zavitek sa 1 praSita ter Mane 1 zsv.Sdj ■""P1...... pc poiti 12 din po'ti 30 dl«. 3 mi po po^ti 24 din, 4 zav Mnogo zahvalnih pis^m. loStova imm leifii Z našo umetno esenco Mostin si Ssfcko vsakdo i malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 stekl za 150 iitrov din24klh vorifkov in c^rotE^o 4t.eviio raznih dnsjrib r.redm*'!«« po ntrkih cenah r.od: na obroke) ie pr> „I» r o m e t", i,jnh| sni. Duproti križamke cerkve. Oglfd tndi on Dfdeijah',^^ On; »Pri meaš boj živela kot v raju.« Ona: »2e vem, ž* vem, nikoli ni t za obleii.« rnmbm mmmite iz starec« pokopsii«* Sv. Krištof« (ter oov« spomenike) po eizld ceni dobit® dokler traja zaloga pri kamnoseku •mmmvm mmmm pttefnliii* Sv. K?ii, Lj*b!ja»«. Sresaiee. Prebivaiatvo krasniške doiine je ra&. buril roparski napad med Verne kom in Ribčstaf nad tovarmiko delavko Rozino ,Marr,o ii iiibi Marija ss jo vračaia okrog 11 sveder iz dela » litijski prediiniei. Naenkrat jo je ustavil našemila ropar, ki ji je pobral okrog 400 din, ki jih j« prejela za 14-dnevno plačo. — Ono nedeljo je ne-znaa tst ukradel po«isljiiku Jakobu šuiterju U Kresnižkih Poljan 900 din. — Pri poMstniku Gri-lu v Veliki vasi ,e zadnji polreg po