¡"gl a ó
âlrvFJtP rti ^OVF.MBfÄ s&tj
«t
Z 99
Brez preteklosti ni prihodnosti
Blagoslov obnovljene farne cerkve
Jerneja Kimovec
Župnijska cerkev svete Marjete ima bogato preteklost. Prvi zapisi o njej so stari skoraj tisočletje, v današnji podobi pa obstaja od leta 1900. Takrat jo je - po potresu ponovno zgrajeno - posvetil škof Anton Bonaventura Jeglič. ¡z tistega časa je tudi njen največji okras; freske, naslikane s čopičem Matije Koželja. Po stotih letih spet gledajo s stropa žive barve in izrazite poteze, kakršne je za seboj pustil veliki domači umetnik.
Malo pred koncem cerkvenega leta poteka bogoslužje zahvalne nedelje. Ob tem prazniku se spomnimo preteklih mesecev in se zahvalimo za vse darove, ki jih prejemamo skozi leto. Letos je bilo razlogov za slavje veliko, zato je na zahvalno nedeljo, 4. novembra, vodiško župnijo obiskal tudi pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je blagoslovil farno cerkev in se zahvalil vsem, ki so prispevali k njeni obnovi.
V pridigi je razložil, da je prenova cerkve hkrati tudi prenova njenega občestva-. "Človek je največji dar, pa vendar je kljub vsej sodobni tehnologiji pogosto sam, osamljen. Taksno delo pa ljudi povezuje. Skupnost namreč ne more obstajati brez
občutka povezanosti in skupnih ciljev." Dr. Jamnik je posebej pohvalil dušo projekta, župnika Franca Mervarja, njegovo voljo, vztrajnost in kup načrtov za naprej. "Posebej sem se razveselil novice o gradnji Pastoralnega centra, kjer se boste lahko srečevali, pogovarjali in družili. Lepo je, da gledate v prihodnost, obenem pa ne pozabite na preteklost; spoštujte jo in bodite ponosni na svoje korenine," je zaključil. Župnik je odgovoril, da mu ne bi uspelo brez mnogih "nevidnih" sodelavcev, ki so svoj čas prostovoljno žrtvovali za skupno dobro. Zahvalil se je vsem, ki ga podpirajo v duhovnem in materialnem smislu. Pri slednjem je posebno besedo namenil Občini Vodice, ki je projekt finančno podprla, in hudomušno pripomnil-. "Naj Bog ohrani to lepo navado". S strani cerkvenega ključarja je nato sledil kratek opis del s poimensko zahvalo vsem mojstrom, pomočnikom, dobrotnikom in prostovoljcem. Če na kratko povzamem, je bilo od jeseni 2005, ko so se začela zadnja obnovitvena dela, opravljeno naslednje. napeljano je bilo novo ogrevanje, obnovljena tla pod klopmi in na koru, izdelani novi železni oporniki pod klopmi, saniran je bil prerezan tlak v cerkvi ter narejen novi v stranski zakristiji, narejen je bil nov talni zidec iz steklobetona, zamenjana so bila okna pod korom in v obeh zakristijah, na koru je bila nameščena ograja, opravljeno
je bilo pleskanje celotne cerkve, obnovljeni oltarji in po potrebi tudi kipi ... Najpomembnejša in tudi najbolj vidna pa so bila dela na stropu, obnova in retuširanje fresk. Ob tej priložnosti je bila izdana še zloženka z razlago vseh podob in svetnikov, ki krasijo več 100 m2 stropnih površin. Ker z njeno pomočjo fresk ne bomo le opazovali, pač pa tudi razumeli, bo odslej zagotovo še več pogledov uprtih v "nebo nad oltarjem".
Opravljenega je bilo torej že veliko dela in pogostitev, ki so jo po maši pripravile gospodinje - in gospodinjci (!) - je bila več kot zaslužena. A kot rečeno, je "zimski počitek" le začasen. Pred oltarjem je bilo že vse pripravljeno za nove projekte. računalniki, literatura, orodje in malica. Skof Jamnik je tako šaljivo opisal darove, ki so bili prineseni v cerkev na zahvalni dan, vendar njegova razlaga ni bila daleč od resnice. Ideja o gradnji Pastoralnega centra je živa že nekaj časa in ob ekipi, ki je skupaj stopila v preteklih dveh letih, ni dvoma, da je od ideje do izvedbe le en korak - sestavljen iz mnogih "nevidnih".
Listopad se poslavlja, prihaja gruden
Alenka Jereb
Za nami je mesec, ki se ga bomo državljanke in državljani Slovenije zapomnili po tem, da smo izvolili novega predsednika države. Drugi krog volitev je prinesel novo ime, ki se bo v naslednjih petih letih prav gotovo velikokrat pojavilo v slovenskih medijih. Letošnji november si bo marsikdo zapomnil tudi po razpravah v slovenskem prostoru, kdo je, oziroma ni kriv za omenjeni izid volitev, tisti, ki težko finančno predihajo skozi mesec, pa predvsem po delavskih demonstracijah. Osebno me je najbolj šokirala oddaja na eni izmed televizijskih postaj, v kateri smo lahko slišali, kolikšen delež dobička si razdelijo vsi tisti, ki so udeleženi pri peki in prodaji kruha. Po eni strani poslušamo, kako zdrav je polnozrnati kruh in izdelki iz polnozrnate moke, po drugi strani pa ravno te izdelke najbolj dražijo. Nekateri bodo dejali, da se cene na trgu oblikujejo v skladu s ponudbo in povpraševanjem, drugi pa bodo raje tiho in si ob naslednjem nakupu v trgovini ponovno postregli s police, kjer prodajajo najcenejši in velikokrat po kakovosti tudi najslabši kruh.
Pa od kruha preidimo k dogodkom v naši občini. Letošnji listopad ni prinesel veliko dogajanj v naš občinski prostor. Zabeležili smo blagoslov prenovljenih fresk v cerkvi v Vodicah in na predvečer tega dogodka slavnostni koncert okteta Deseti brat. Pripravili smo vam naše stalne rubrike, nekaj prispevkov pa so poslali tudi predstavniki posameznih društev. Vsi že nestrpno pričakujemo december, ko se bodo, vsaj upajmo tako, vrstila vesela dogajanja. Ne prezrite vabila naših
godbenikov. Tako kot vsako leto nam pripravljajo novoletni koncert, s katerim nas bodo veselo pospremili v novo leto. Za prijetno razpoloženje bodo poskrbeli tudi "biserečki", ki so v zadnjih dneh neumorno vadili in se pripravljali na koncert, ki bo na prvi decembrski dan v vodiški dvorani. Na Miklavžev večer pa ne pozabite nastaviti peharja, naj vam dobri mož natrosi jabolk in orehov, predvsem pa dobrih misli, ki vas bodo spremljale skozi veseli decembrski čas.
Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462. / Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice / Glasilo prejemajo vsa gospo dinjstva v občini brezplačno / Izhaja mesečno v 1450 izvodih. / Odgovorna urednica: Alenka Jereb / Oblikovanje: Matjaž Ferenc / Ilustracije: Andrej Potrč / Slika na naslovnici: Marjana Mohorič / Tisk: Kubelj, d.o.o. / Datum natisa: november 2007 / Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice / Elektronski naslov uredništva: kopitar.vodice@siol.net, / Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na medmrežju: www.vodice.si
Popravek
Pri najavi avtorja naslovnice v prejšnji številki je prišlo do neljube napake. Avtor fotografije je Gregor Krasnja.
Sporočilo bralcem
Odgovorna urednica si pridružuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Pisma bralcev naj ne bodo daljša od ene tipkane strani oziroma naj vsebujejo največ 2000 računalniških znakov. Disket in neobjavljenih pisem ne vračamo.
Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Vse prispevke sprejemamo do osmega v mesecu.
Vsebina / Občinska uprava poroča
Uradne ure
Brez preteklosti ni prihodnosti
Uvodnik:
Listopad se poslavlja, prihaja gruden
Občinska uprava poroča:
Uradne ure, Zimska služba 2007/2008
Seja:
9. redna seja občinskega sveta
Družbene dejavnosti:
Jesen je lepa, Med slovenskih čebelarjev za zajtrk v naših vrtcih,
Društva:
Izlet na Koroško, Predlog za nedeljski izlet, Planinski izlet v neznano, Smučarsko društvo Stahovica
Intervju:
Nova zakonodaja inšpektoratu prinaša nove pristojnosti
Šport:
Odprto državno prvenstvo v plavanju za invalide
Zdravniški kotiček:
Imunski sistem
Cvetličarski kotiček:
Listopad
Črna kronika
Otroški kotiček
Slavnostni koncert v obnovljeni farni cerkvi
Občinska uprava:
-	ob ponedeljkih in petkih med 10. in 12. uro,
-	ob sredah med 10. in 12. uro ter 14. in 17. uro.
Uradne ure župana:
v sredo od 15. do 17. ure.
Vložišče:
vsak dan od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro, ob sredah pa tudi med 14. in 17. uro.
ENSVET - brezplačno energetsko svetovanje za občane v Vodicah:
uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto oz. trgovino v Vodicah, in sicer vsako tretjo sredo v mesecu med 16.30 in 18.00 po predhodni najavi na telefon (01) 833 26 10 (sprejemna pisarna Občine Vodice, vsak delovni dan med 8:00 in 15:00).
Medobčinski inšpektorat:
uradne ure na sedežu inšpektorata, Mengeška cesta 9, Trzin, vsak ponedeljek in sredo med 9.00 in 11.00; v prostorih Občine Vodice vsak ponedeljek med 9.00 in 11.00 po predhodnem dogovoru na telefon (01) 564 47 20 (Medobčinski inšpektorat).
Petrol Plin, d.o.o.:
-	informacijska pisarna Vodice:
uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto oz. trgovino v Vodicah, in sicer vsako sredo med 18.30 in 19.30 (vodja informacijske pisarne Marjan Jakolin, tel.: 041 371 655);
-	dežurna terenska služba:
tel.: 040 679 344.
Javno podjetje Komunala Vodice, d.o.o.:
-	poslovanje s strankami:
uradne ure v prostorih javnega podjetja (Dom krajanov, Utik 1), in sicer ob ponedeljkih in petkih med 9.00 in 12.00, ob sredah med 9.00 in 12.00 ter 14.00 in 17.00;
-	dežurna terenska služba:
tel.: 031 342 967 (Prenova-Gradbenik, d.o.o.).
Elektro Ljubljana, d.d.:
-	DE Ljubljana okolica,
Nadzorništvo Črnuče: uradne ure v prostorih nadzorništva, Cesta 24. junija 1, Črnuče, in sicer vsak ponedeljek med 8.00 in 11.00 ter vsako sredo med 8.00 in 10.00 ter 14.00 in 16.00 (tel.: (01) 537 14
55,
fax: (01) 561 36 73);
-	dežurna terenska služba:
tel. (031) 319 956;
-	obvestila o načrtovanih odklopih električne energije:
http>//www.elektro-
ljubljana.si/default.cfm-
Jezik=Si&Kat=0205
Zimska služba 2007/2008
Stojan Tadej Smerkolj, univ. dipl. inž. geod.
Občinska uprava poroča
Zimska služba je letos urejena podobno kot lani, le snega se ni na sončni strani Alp!
Mi smo pripravljeni, pa vi? Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1-UPB4, ULRS št.:i33/2007) določa, da morajo imeti med 15. novembrom tekočega leta in 15. marcem naslednjega leta motorna in priklopna vozila v cestnem prometu predpisano zimsko opremo, prav tako pa morajo imeti predpisano zimsko opremo v zimskih razmerah. Glede na vremenske razmere v Avstriji imamo v zadnjem mesecu srečo, da v tem času pri nas ni bilo snežnih padavin niti nizkih temperatur. A vodiška zimska služba je že v pripravljenosti. Vsa pripravljalna dela so že stekla; označevalni koli so postavljeni, zaloge soli so pripravljene, ravno tako vsa potrebna mehanizacija in potreben kader za izvajanje pluženja in posipanja cest.
Med najbolj pogosta dela zimskega vzdrževanja cest oziroma zimske službe sodi>
-	redni, občasni in izredni pregled cest in pločnikov,
-	pluženje in posipavanje,
-	krpanje udarnih jam s hladno maso,
-	postavitev in odstranitev kolov ter prometnih znakov,
-	priprava deponij ter
-	dežurstvo in pripravljenost.
Skladno z Odlokom o urejanju in vzdrževanju čistoče javnih cest, poti in površin za pešce ter zimski službi v občini Vodice so ceste razdeljene v štiri prioritetne razrede:
-	prvi prioritetni razred so ceste in dostopne poti do zdravstvenih in gasilskih domov, šol, avtobusnih postajališč ter drugih pomembnih javnih ustanov;
-	drugi prioritetni razred so pločniki in ceste, ki povezujejo posamezna naselja;
-	tretji prioritetni razred so druge javne površine za pešce in
-	četrti prioritetni razred, kamor spadajo ostale javne površine.
Vsako leto občani dajejo pripombe na delo zimske službe. Vzrokov je veliko in so različni. Vse pritožbe si na Občini Vodice redno beležimo in na njih izvajalce tudi opozorimo - tako na pritožbe tekoče kot tudi pretekle sezone. Občani imate
možnost pridobivanja informacij oziroma opozarjanja na težave pri izvajanju zimske službe na dežurni telefonski številki (01) 723 82 45. V primeru, da opazite poškodbo na svojem imetju in je s poškodbe razvidno, da je nastala zaradi pluženja ali posipanja cestišča, lahko škodo prijavite v roku i4 dni po dogodku.
Sol za posipanje dvorišč in privatnih dovozov, pakirano v 20-kilogramskih vrečah, lahko občani občine Vodice dobijo brezplačno na Občini Vodice v delovnem času, lahko pa jo tudi kupijo v Kmetijski zadrugi v Vodicah v vrečah po 25 kg ali 50 kg.
Podobno kot v preteklih letih je tudi v letošnjem letu pogodba za zimsko službo sklenjena s Cestnim podjetjem Ljubljana. Kot podizvajalci na območju občine Vodice bosta na terenu prisotna tudi izvajalca Jaka Ovijač, s.p., in Kuhta, d.o.o. Jaka Ovijač, s.p., bo čistil predvsem parkirišča in nekatere stranske ulice v vaseh Skaručna, Utik, Bukovica, Polje in delu Repenj, Kuhta, d.o.o., pa bo tako kot v preteklih letih skrbel za pretežni del čiščenja in posipanja Vodic vključno s pokopališčem.
Občane prosimo, da v času pluženja in posipanja ne puščajo svojih avtomobilov ob cestah in pločnikih, saj je s tem oteženo delo strojem za pluženje in posipavanje. Vsi lastniki in uporabniki objektov, ki mejijo na občinsko cesto ali pločnik, so dolžni sami odstranjevati ledene sveče, ki visijo z napuščev in žlebov ter ogrožajo mimoidoče. V takem primeru mora lastnik objekta postaviti znak za nevarnost. Občane tudi prosimo, da ob večjih snežnih padavinah upoštevajo posebne zimske razmere in se v primeru večjega sneženja prilagodijo tako z obutvijo, kot seveda z uporabo zimske opreme na svojih vozilih. V takšnih razmerah občanom priporočamo tudi uporabo javnega potniškega prometa. Milo vreme nam gre zaenkrat na roko, kljub temu pa nas lahko vsak trenutek tudi preseneti. Bodimo pripravljeni nanj!
Seja sveta
9. redna seja občinskega sveta
25. 10. 2007
-	Nove cene programov v vrtcu
-	Sprejet Odlok o zaključnem računu za leto 2006 in Odlok o spremembi Odloka o proračunu za leto 2007
-	Nov pravilnik o enkratni denarni pomoči v primeru ustreznega ravnanja z azbestnocementnimi gradbenimi odpadki
Alenka Jereb
Najprej so se svetniki pomudili pri predlagani spremembi cene programov v vrtcu, ki jo je v priloženem gradivu za občinsko sejo pripravila svetovalka za družbene dejavnost Liljana Djerkovič. Soglasno so sprejeli predlog, da se ekonomska cena za prvo starostno skupino zviša s 375,56 evrov na 420 evrov, za drugo starostno skupino z 275,41 evrov na 300 evrov ter za kombinirani oddelek s 307,00 evrov na 340 evrov. Nazadnje se je ekonomska cena spremenila leta 2003, povišanje pa je potrebno zaradi povečanja stroškov, tj. dela, materiala in storitev ter živil za otroke.
V nadaljevanju je župan Brane Podboršek predstavil predlagani rebalans k proračunu. Ta se po njegovih besedah na prihodkih in drugih prejemkih povečuje za 8 %, na odhodkih pa za 2%. Prvotno načrtovan proračunski primanjkljaj se je zmanjšal približno za polovico. Prihodki se povečujejo predvsem z naslova nadomestil za stavbna zemljišča, pričakovanih odmerkov, komunalnih prispevkov ter kapitalskih prihodkov - prodaje stavbnih zemljišč na območju "pod cerkvijo". Razlog je v doseženi ugodnejši prodajni ceni parcel "pod cerkvijo". Na odhodkovni strani so se povečala sredstva za javno podjetje, ki je v lasti občine, kot tudi
sredstva za adaptacijo kulturnih spomenikov - obnovo fresk v cerkvi sv. Marjete. V razpravi je beseda tekla o shematskem prikazovanju rebalansa ter o posameznih postavkah, za katere so svetniki želeli, da jih župan oziroma predstavniki občinske uprave natančno obrazložijo. Na koncu razprave so potrdili rebalans z devetimi glasovi za in enim proti.
Z osmimi glasovi za in petimi proti je bil sprejet tudi zaključni račun proračuna za leto 2006.
O novem pravilniku, ki zadeva odstranjevanje in ustrezno ravnanje z odsluženim azbestnocementnim gradbenim materialom, je spregovoril Miran Sirc. Ta pravilnik fizičnim osebam, ki bodo nadomestile azbestnocementne izdelke z ustreznejšimi in jih deponirale na deponijo Barje, omogoča, da Občina povrne stroške v višini največ do 360 evrov, kar naj bi zadostovalo za pokritje stroškov deponiranja kritine povprečno velike hiše. Ta pravilnik je bil brez večje razprave soglasno sprejet. Nekoliko več časa pa so posvetili predlogu o poimenovanju nove ulice, ki bo potekala na območju "pod cerkvijo". Ta se bo po novem imenovala Ob Mlaščici. Mlaščica je namreč potok, ki teče skozi omenjeno naselje, njegovo poimenovanje pa izhaja iz ledinskih imen. Podani so bili tudi drugi predlogi poimenovanja, na koncu razprave pa so z 12 glasovi za sprejeli omenjeni predlog.
V pobudah in predlogih je beseda tekla o telekomunikacijskih priključkih, ki jih lahko uporabljajo posamezniki v naši občini, o Projektu 21 in gradnji čistilne naprave.
Dru bene dejavnosti
Jesen je lepa
Učitelji podaljšanega bivanja
17. oktobra smo imeli v OS Vodice že tradicionalno jesensko delavnico. Namenjena je otrokom, ki so vključeni v podaljšano bivanje, in njihovim staršem. Celo jesen smo se pogovarjali o lepoti narave, ki je ravno jeseni najbolj radodarna, nabirali smo gozdne plodove in iz njih izdelovali fantazijske živali, slike, nakit ... Tako je bila jesenska delavnica logičen zaključek ustvarjanja otrok v podaljšanem bivanju. Ponosni smo na to, da pride vsako leto več otrok v spremstvu svojih staršev. Skupaj potem delajo na delavnicah, ki jih pripravimo učiteljice podaljšanega bivanja. Rdeča nit letošnjih delavnic so bile živali. Delali smo konjičke iz kartona, ptičke iz ličkanja, miške iz papirja, pajke, veverice,
polžke in ježke. Seveda pa je kot vsako leto osrednji prostor namenjen bučam. Naredili smo kar nekaj strahov iz buč - nekatere so prav ogromne.
Vse izdelke smo razstavili v jedilnici OS Vodice, zraven pa smo dodali še najlepše stvaritve, ki so nastajale v posameznih oddelkih podaljšanega bivanja. Tako lahko vidite sove, ki so pravzaprav pano za pripenjanje sporočil, slike iz semen in še marsikaj - vse skupaj pa čuvata tetica Jesen in njen mož Jesenko.
Po končanem delu smo se posladkali s kuhanim kostanjem in čajem. Druženje je bilo prijetno in dobra ura in pol, ki je bila namenjena delavnicam, je kar prehitro minila.
Med slovenskih čebelarjev za zajtrk v naših vrtcih
Hedvika Rosulnik
V dobrodelno izobraževalno akcijo Čebelarske zveze Slovenije se je 16. novembra 2007 vključil tudi naš vrtec. Otrokom smo za zajtrk postregli med, organizirali različne aktivnosti in se pogovarjali o pomenu medu v prehrani. Otroci so prejeli zgibanko Čebelarske zveze. Med so prispevali čebelarji iz občine Vodice-. Čebelarstvo Gosar, Janez Premk, Edo Bohinc, Franc Stare, Franc Pipan in Tomaž Kimovec ter okoliški čebelarji. Franc Smon, Tomaž Kotar in gospod Troha. Vsem se zahvaljujemo. Čebelarje obiščemo, včasih pa nas obiščejo tudi v vrtcu.
Prijazne besede so lahko kratke in enostavne, njihov odmev pa je neskončen. (Mati Terezija)
VELIKO PRIJAZNIH BESED V LETU 2008 VAM ŽELIJO OTROCI IN KOLEKTIV VRTCA {KRATEK SVIT VODICE.
PESEM SRCA
{KRATKI IZ VRTCA Vodice in NEW SWIG
QUARTET,
v ponedeljek, 3. decembra 2007, ob 18.00 uri v Kulturnem domu Vodice.
Vljudno vabljeni!
Pokrovitelj prireditve: OBČINA VODICE
Izlet na Koroško
Čebelarska sezona je mimo, čebelarji so svoje čebele nahranili in pripravili za zimo. Tako si lahko malo oddahnejo in se udeležijo že tradicionalnega čebelarskega izleta, ki ga vsako jesen prirejata Čebelarsko društvo Skaručna in Čebelarsko društvo Tacen.
Franc Gosar
V soboto, 29. septembra, smo se že zgodaj zjutraj odpravili na pot, ki nas je tokrat vodila na Koroško. Kljub temu, da so vremenoslovci napovedovali lepše vreme, nas je zjutraj pospremilo nekaj drobnih kapelj dežja, ki pa ni pregnal dobre volje. Po dobrih dveh urah vožnje in obvezni kavici smo prispeli v Dravograd, kjer sta nas poleg lepega vremena pričakala tudi dva člana čebelarskega društva Prevalje in nas pospremila do njihovega člana g. Žvikarta. Družina Žvikart nam je pripravila prisrčen sprejem in nas pogostila z domačimi dobrotami in moštom. Spoznali smo se z njihovim načinom čebelarjenja in njihovimi pridelki. Ob tem je bila priložnost za izmenjavo izkušenj glede zdravljenja proti varoi, trenutno največji nadlogi čebelarjev. Z zanimanjem smo prisluhnili, kako koroški čebelarji sodelujejo s turističnimi kmetijami in tako med seboj dopolnjujejo ponudbo.
Pot smo nadaljevali po dolini Meže do vasi Sentanel (znana koroška turistična vasica), kjer smo si ogledali Povhov mlin. V lepo obnovljenem mlinu se je čas zavrtel nekaj desetletij nazaj in nas spomnil tistih časov, ko je mlin še poganjala voda ter je dišalo po sveže mleti moki in otrobih. Kako prav nam je prišla prava koroška malica in sveži
mošt. Ob zvokih domače glasbe so se nekateri celo zavrteli. Prav dolgo pa se nismo mogli zadržati, saj nas je čakal še obisk mežiškega rudnika svinca in cinka. Ob kratki predstavitvi in oblačenju v zaščitna oblačila smo se podali v neznani svet podzemlja. Ogledali smo si orodja, s katerim so pred davnimi časi kopali svinčevo rudo. Vsi smo si bili enotni, da je
rudarski poklic zares težak; redko kdo je preživel trideset let dela v jami. Čeprav ni bilo pogostih rudniških nesreč, je težaško delo v podzemlju še dodatno oteževal prah. Sedaj rudnik že deset let ne deluje več, ker je bila cena svinca tako nizka, da izkop ni bil dobičkonosen. Kljub temu pa v Mežici zbirajo stare akumulatorje in predelujejo svinec za izdelavo novih akumulatorjev.
Polni vtisov izpod zemlje smo se vrnili v vas Sentanel, kjer smo na kmetiji Mikel imeli pozno kosilo. Že na dvorišču nas je pričakala domača folklorna skupina iz Prevalj in nam odplesala venček koroških narodnih. Ob dobrotah koroške kuhinje nam je hitro minil čas in v poznem večeru smo se odpravili proti domu.
Poslovili smo se zadovoljni, da smo preživeli lep jesenski dan in tako spet spoznali košček naše lepe Slovenije, na katerega ne zaidemo vsak dan.
Predlog za nedeljski izlet
Vida Pirc
Zimski dnevi so zelo kratki, zato se cilji večine ljubiteljev narave spremenijo. Mnogi se kljub snegu in mrazu vzpnejo visoko nad megleno morje, ki pogosto preplavi doline, večina pa ostane v nižinah, a si kljub temu želi aktivne sprostitve v naravi. Če nam že med tednom zmanjka časa zase, si ga ob koncih tedna le vzemimo. Običajno sploh ni treba, da gremo prav daleč, dobrodelni učinek izleta pa v sebi čutimo še nekaj dni.
Tokrat vam za sprostitev predlagam sprehod po urejeni in označeni poti od Repenj do Smledniškega gradu. Pot začnemo v vasi Repnje, kjer mimogrede stoji rojstna hiša velikega slovenskega jezikoslovca Jerneja Kopitarja. Iz vasi se v desetih minutah vzpnemo na 419 m visok Repenjski hrib, kjer na majhni jasi stoji leta 1731 zgrajena cerkev sv. Tilna. Okrog cerkve je ohranjeno in tudi delno obnovljeno taborsko obzidje, ki je služilo kot obramba pred Turki, samostojni zvonik pa je služil kot obrambni stolp.
Pot nadaljujemo ob kažipotih proti Smledniškemu gradu. Po kratkem vzponu se pot popolnoma položi in razširi. Hodimo po vrhu grebena, ki sem ter tja med gostim drevjem ponudi razgled na eni strani proti Rašici in Šmarni gori, na drugi strani pa proti Kamniškim Alpam. Jeseni je pot na debelo prekrita z odpadlim listjem, če
imamo srečo, vidimo tudi kakšno veverico, zajca ali celo srno. Pot je dobro uhojena tudi pozimi, saj se vedno najdejo navdušenci, ki uživajo ob škripanju snega pod nogami.
Po približno uri hoje že pridemo na cilj, na Smedniški ali tudi Stari grad, kot mu pravijo domačini. Tam si lahko ogledamo razvaline gradu. Če nas pogled na verigo Kamniških Alp in Karavank ne prevzame preveč, bomo na ostankih gradu mogoče še zaslišali napete zgodbe o graščakih in njihovih pogumnih vojščakih.
V skromnem gostinskem lokalu poleg razvalin se lahko odpočijete in osvežite z vročim čajem, ki prija toliko bolj, če zunaj brije mraz. Seveda vas bodo poleg čaja postregli še s čim.
Sedaj vas čaka samo še povratek do Repenj. Izlet je primeren v vseh letnih časih in ob vsakem vremenu. Lahko se odpravite sami, da v zimskih dneh vzdržujete kondicijo, ali pa greste v dvoje in si med potjo poveste kaj lepega. To je tudi zelo lep izlet za družine z otroki, saj ni ne dolg ne naporen in tako najmlajšim kot staršem omogoča pristen stik z naravo. S takšnega izleta se bomo vrnili sicer telesno utrujeni, v svoji notranjosti pa sproščeni in zadovoljni.
Nova zakonodaja inšpektoratu prinaša nove pristojnosti
Alenka Jereb
Po dobrem letu in pol se je Medobčinski inšpektorat, ki deluje na lokaciji v Trzinu, \e dodobra uveljavil. Kot pravi vodja inšpektorata, Irena Karčnik, imajo dela več kot dovolj, še več pa ga bodo imeli v prihodnosti, saj se jim z novo zakonodajo obetajo še večje pristojnosti, kot so jih imeli doslej.
Približno leto in pol je minilo od ustanovitve Medobčinskega inšpektorata. Kako ste organizirali delo in katere so bile vaše prioritetne naloge?
Pred začetkom vodenja konkretnih postopkov s področja inšpekcijskega in redarskega nadzora smo si morali priskrbeti nujno opremo za delo ter dostope do vseh uradnih baz podatkov, ki jih pri svojem delu potrebujemo. Za čim hitrejšo vzpostavitev pogojev dela smo si pomagali z izkušnjami drugih podobnih organov, vendar so tudi ostale inšpekcijske in redarske službe, ki delujejo na področju več občin, še relativno mlade. Organizacija medobčinskih organov je dokaj ohlapno predpisana, kar je dobro, da je možnost čim večje prilagojenosti vsaki občini posebej, obenem pa to pomeni, da ostaja veliko odprtih vprašanj, s katerimi se moramo spopasti sami. Poleg mene sta v inšpektoratu trenutno zaposlena še dva redarja, ki sta stalno na terenu, seveda pa imamo vsi tudi veliko birokratskega dela. Zaradi obilice dela pa želno pričakujemo, da se nam v naslednjem letu pridruži še dodatni inšpektor. Dobro moramo poznati zakonodajo, saj se pristojnosti posameznih inšpektoratov zelo dotikajo.
Koliko občin pokriva vaš inšpektorat?
Pokriva kar šest občin - Mengeš, Komendo, Vodice, Trzin, Moravče in Lukovico. To so približno enako velike občine, vendar pa se razlikujejo po dejavnostih. Nekatere se približujejo že bolj mestnim občinam, druge so bolj podeželske.
Kako je nastala ideja o ustanovitvi takega inšpektorata?
Medobčinski inšpektorati so namenjeni predvsem manjšim občinam, za katere bi bilo breme ustanavljanja posameznih lastnih služb preveliko. Seveda pa je to večji projekt, saj je tako službo veliko lažje organizirati v eni občini. Vendar država podpira tovrstno dejavnost in zato Medobčinski organi, ne glede na to, ali je to inšpektorat, redarstvo ali pa druge
službe, dobijo 50 odstotkov tekočih stroškov vrnjenih.
Katera področja pa pokriva vaš inšpektorat?
Pokrivamo redarski del in mirujoči promet, skupaj z inšpektoratom pa tudi poškodbe in poseganje na javne ceste, varovalne pasove občinskih cest in tisto, kar določajo občinski odloki. Ti so zelo različni: od odvajanja padavinskih voda, odvajanja komunalnih odplak in odpadkov in še marsikaj drugega.
Lukovica in Moravče imata ogromno kilometrov cest, medtem ko imate v Vodicah zelo velike probleme z nasipavanjem in odlaganjem odpadkov. Najhuje je to, da ljudje zasipavajo vrtače, požiralnike in naravne ponikovalnice. Inšpekcijske službe sicer lahko sankcionirajo tako ravnanje z globami, vendar ni to naš končni interes. Pomembno je, da se ljudje osvestijo in vedo, kaj je dovoljeno in kaj ni.
Ali se problematika v posameznih občinah močno razlikuje ali je podobna?
Tam, kjer je večje število prebivalcev in kjer se več gradi, so izrazitejši gradbeni problemi, tam, kjer je več ruralnega okolja, pa se inšpektorji bolj ukvarjamo s problemi okoli nasipavanja, problemi s cestami in podobnimi zadevami. V Trzinu in Mengšu se bolj ukvarjamo z redarskimi zadevami, saj je tu več avtomobilov; občini imata namreč nekoliko več mestnega značaja kot preostale občine. Trzin ima tudi industrijsko cono, zato se tu ukvarjamo predvsem s problemi mirujočega prometa. Lukovica in Moravče imata ogromno kilometrov cest, medtem ko imate v Vodicah zelo velike probleme z nasipavanjem in odlaganjem odpadkov. Najhuje je to, da ljudje zasipavajo vrtače, požiralnike in naravne ponikovalnice. Inšpekcijske
Veste, obvestilo o prekršku na terenu zelo hitro napišeš, potem pa sledi še beleženje podatkov, izdaja plačilnih nalogov, uročitev po zakonu, nato pa še reševanje ugovornih postopkov.
službe sicer lahko sankcionirajo tako ravnanje z globami, vendar ni to naš končni interes. Pomembno je, da se ljudje osvestijo in vedo, kaj je dovoljeno in kaj ni. Na področju graditve je zakonodaja enotna tako za zahtevne objekte, kot za individualno gradnjo. Nikakor pa med njima ni primerjave.
Kakšne pristojnosti ime redar?
Vedno večje. Ko smo se mi ustanovili, še ni bilo Zakona o občinskem redarstvu. Ta zakon je sistemski, saj določa pristojnosti občinskih redarjev, pravice, dolžnosti in izobrazbo. Obenem pristojnosti določa tudi materialna zakonodaja, kot na primer Zakon o varnosti cestnega prometa in Zakon o javnih cestah. Seveda pa redarji lahko pomagajo tudi pri nadzoru izvajanja občinskih odlokov, v kolikor so pooblaščeni. Redarji lahko izvajajo določene naloge tudi v okviru inšpekcijskega postopka, seveda v obliki pomoči inšpektorju. Veliko so na terenu, iščejo podatke, velik del posla pa je treba narediti potem v pisarni. Lahko bi rekla, da je polovico dela na terenu, polovico pa v pisarni. Veste, obvestilo o prekršku na terenu zelo hitro napišeš, potem pa sledi še
Po zadnji spremembi Zakona o prekrških smo na področju mirujočega prometa prevzeli kar nekaj nalog sodnikov za prekrške. Na tem področju ni več zahtev za sodno varstvo, ampak je ugovor, ki ga najprej rešuje prekrškovni organ. Šele potem gre tudi to do rednih sodišč.
beleženje podatkov, izdaja plačilnih nalogov, uročitev po zakonu, nato pa še reševanje ugovornih postopkov. Za vsak prekršek, ki ga zabeležimo, je treba v opisni obliki napisati kar 52 različnih podatkov, za odločbeni postopek pa 65 podatkov. Država je predpisala način vodenja in evidentiranja dejanj v postopku, v življenje pa mora te določbe pripeljati
vsaka služba sama. Po zadnji spremembi Zakona o prekrških smo na področju mirujočega prometa prevzeli kar nekaj nalog sodnikov za prekrške. Na tem področju ni več zahtev za sodno varstvo, ampak je ugovor, ki ga najprej rešuje prekrškovni organ. Šele potem gre tudi to do rednih sodišč.
Nova zakonodaja vašemu inšpektoratu prinaša nove pristojnosti. Jih lahko, prosim, natančneje razložite našim bralcem.
Po Zakonu o občinskem redarstvu se je redarskim službam preneslo ogromno pristojnosti, ki jih je doslej opravljala policija. Kako bo vse to zaživelo, bomo šele videli. Eden izmed redarjev gre na usposabljanje naslednji teden, trajalo pa bo dva meseca in pol. To se sliši veliko, v resnici pa je malo. Javni red in mir je tudi za policijo občutljivo področje. Če bomo nadaljevali v taki zasedbi, kakršno imamo sedaj, ne bomo mogli veliko narediti. Vse bo odvisno od občin oziroma njihove odločitve za zaposlitev dodatnega kadra. Seveda pa bo potrebno tudi sodelovanje policije ali pa bo treba določiti ure, v katerih bo pristojna policija, in ure, v katerih bo pristojno redarstvo. Tako službo bo treba natančno časovno določiti.
In kako mislite, da boste to rešili?
Temu je namenjen Občinski program varnosti, ki bo prav gotovo za vsako občino velik zalogaj. To je akt, na osnovi katerega se bodo postavila navodila za delo,
v katerih se bo določilo, kaj in ob katerih urah bodo prevzele redarske službe in na katerem področju. Ta načrt mora biti napisan do konca naslednjega leta. Sestavila ga bo vsaka občina zase, čeprav bi bilo za nas lažje, da bi občine sestavile enoten načrt. Če želimo, da je načrt uporaben, bodo morale biti stvari zelo natančno postavljene. Seveda pa tu nastopi problem usklajevanja, saj se bomo morali usklajevati s tremi policijskimi postajami, tj. Domžale, Kamnik in Medvode. Na osnovi policijskih podatkov bo treba izdelati oceno ogroženosti in varnosti, na podlagi tega pa se bo izdelal občinski program varnosti. Ministrstvo za
notranje zadeve je izdalo usmeritev, ki pa je za moje ocene preveč splošna. Zato se sedaj z Združenjem občinskih redarskih služb Slovenije in Skupnosti Občin Slovenije dogovarjamo, da bi z njihovo pomočjo poiskali službo, ki nam bi pomagala oblikovati ta načrt. MNZ pa ga mora potrditi, saj je to sporazum med nami in policijo. Te spremembe v zakonodaji so za nas, ki se še nekoliko otepamo z začetnimi porodnimi težavami, veliko težje kot za redarstva z daljšo dobo delovanja. Mi pa se tolažimo s tem, da smo po svojem obstajanju še mladi in da se bomo lažje prilagajali kot nekdo, ki je navajen ustaljenega delovanja. Z oblikovanjem tega sporazuma se nam obeta, da bomo v bodoče tudi merili promet na občinskih cestah.
Najbolj problematična so večja naselja z večstanovanjskimi hišami. Parkirnih prostorov je premalo, ljudje parkirajo kjerkoli in ovirajo komunalno službo, ki pobira smeti. Večkrat se pozimi zgodi, da zaradi nepravilnega parkiranja ne morejo vzdrževalci cest splužiti dela cestišča, in podobno.
Vrniva se nazaj k vašim redarjem. Kako pa jih ljudje na terenu prepoznajo?
Spoznajo jih po bordo rdeči uniformi, ki je predpisana z zakonom in je enotna za celo državo, in seveda po avtomobilu, s katerim se ponavadi pripeljejo na teren.
Kakšni pa so odzivi posameznikov na delo vaših redarjev?
V začetku so bili zelo burni. Veste, to je zelo nehvaležna služba. Za tistega, ki misli, da se mu je naredila krivica, skoraj nikoli dovolj ostro ne ukrepaš, za tistega, pri komur ukrepaš, pa si vedno nerazumevajoč. Glede na to, da občine plačujejo približno enakovreden delež, delo v vseh občinah opravljamo enakomerno. Prav gotovo se vsaj dvakrat tedensko pojavljamo v posamezni občini, najlažje pa je tako, da združujemo poti. Tisto o točno določenih uradnih urah v posamezni občini je neizvedljivo in popolnoma neuporabno. Brezpredmetno je ob določenem času čakati ljudi, če pa se drugje pojavljajo velike potrebe. Najbolje je, da gremo večkrat na teren in pregledamo situacijo. Drugače pa nas ljudje lahko obiščejo na našem sedežu v Trzinu, kjer sprejmemo tudi veliko telefonskih klicev.
Se ljudje držijo napotkov in opozoril, ki jim jih izrečete?
Seveda se spreminja njihovo ravnanje, saj so tudi kazni dokaj visoke. Nepravilno
Morda na gnojenje z gnojevko, ki je v zimskem času prepovedano, in seveda na oranje kmetov, ki orjejo in posadijo poljščine, zlasti koruzo, skoraj do roba cestišča. Za to opozorilo sem letos prepozna, velja pa si ga zapomniti.
parkiranje na pločniku je drago - 83 evrov ni tako malo, da človek ob izrečeni globi ne bi malo pomislil in začel upoštevati pravila. Te občine, ki jih pokrivamo, nimajo velikih javnih parkirišč z omejenim časom, kot jih imajo večja mesta. Ni naš namen, da bi hodili od avta do avta in pisali obvestila o prekrških. Če pa kdo parkira na pločniku, na nepreglednem ovinku, v križišču, ozki ulici ali na prehodu za pešce, pa s svojim ravnanjem ogroža druge. Najbolj problematična so večja naselja z večstanovanjskimi hišami. Parkirnih prostorov je premalo, ljudje parkirajo kjerkoli in ovirajo komunalno službo, ki pobira smeti. Večkrat se pozimi zgodi, da zaradi nepravilnega parkiranja ne morejo vzdrževalci cest splužiti dela cestišča, in podobno.
Na katere pogoste prekrške bi še želeli opozoriti naše občane?
Morda na gnojenje z gnojevko, ki je v zimskem času prepovedano, in seveda na oranje kmetov, ki orjejo in posadijo poljščine, zlasti koruzo, skoraj do roba cestišča. Za to opozorilo sem letos prepozna, velja pa si ga zapomniti. Zaradi prevelikih posevkov, ki so preblizu cestišča, se zelo zmanjša preglednost ceste. Če se orje pravokotno na cestišče, morajo orati v razdalji štiri metre od cestišča; če pa se orje vzporedno s cestiščem, pa dva metra in pol. Po Zakonu o varnosti cestnega prometa pa je vsak dolžan tudi očistiti pnevmatike, preden zapelje na javno cesto. To je prekršek, za katerega globa ni tako majhna. Morda bi opozorila še na pasje iztrebke. Lastniki psov bi se morali zavedati, da kamor koli peljejo psa, da se iztrebi, je treba za njim pospraviti.
Morda bi opozorila še na pasje iztrebke. Lastniki psov bi se morali zavedati, da kamor koli peljejo psa, da se iztrebi, je treba za njim pospraviti.
Občinski program varnosti, ki bo prav gotovo za vsako občino velik zalogaj. To je akt, na osnovi katerega se bodo postavila navodila za delo, v katerih se bo določilo, kaj in ob katerih urah bodo prevzele redarske službe in na katerem področju.
Planinski izlet v neznano
Dragi Čuk
Zadnjo nedeljo v oktobru SD Strahovica v okviru planinske sekcije organizira "izlet v neznano". Šolarji in starši odložimo nekaj skrbi za teden dni, saj so pred nami počitnice, in se z veseljem odpravimo na izlet. Ta po zahtevnosti ni nič pretiranega, zato se ga lahko udeležijo vsi> od predšolskih otrok, odraslih in tistih, ki so že zakorakali v tretje življenjsko obdobje. Tako smo se letošnje leto v največji zasedbi do sedaj - udeleženih je bilo 110 oseb - odpravili na pot s tremi avtobusi. V nedeljskem jutru je deževalo, udeleženci izleta pa nismo pustili, da bi motil naše druženje. Peljali smo se skozi Škofjo Loko, ob Selški Sori in skozi Železnike, kjer smo videli prizadeto območje, ki je v drugi polovici septembra doživelo poplavo. Še vedno si človek težko predstavlja, kaj zmore narava, kadar pokaže svojo moč. Ob pogledu skozi okno avtobusa se me je dotaknila misel, kako lahko je dati nekaj evrov in kako težko je njim, ki prejemajo ta dar.
Pot se je vijugasto vzpenjala in naš prvi postanek je bil na Petrovem Brdu - preval med Baško grapo in Selško dolino, ki se nahaja med Primorsko in Gorenjsko. Oskrbnika v planinski koči Petrovo Brdo sta nas lepo sprejela in nam postregla s toplimi napitki, ki so nam v hladnem dnevu zelo prijali. Od tu je markirana pot na Črno prst in Porezen, toda mi smo nadaljevali svojo smer po dolini Baške grape, do vasi Koritnica, kjer se istoimenska rečica izliva v Bačo. Ob njeni strugi navzgor smo prišli v vas Rut. Pol ure hoda od tod leži vasica Grant, ki si je žal nismo mogli ogledati zaradi kislega vremena.
"Pojdem v Rute, tam čiger je mraz ... " je sicer koroška pesem, a se prilega vsem Rutom na tej strani Alp. Rut na svoji višini 676 m stoji v prisojnem pregibu, ki daje videz manjše krnice, nad katero so strma pobočja Rodice (1962 m), Raskovca (1967 m) in Matajurskega vrha (1936 m). Na griču stoji cerkev svetega Lamberta, prvič omenjena leta 1356, poleg nje pa kraljuje mogočna lipa (njen obseg meri 8 m), ki je po ustnem izročilu stara vsaj 600 let.
Rutarji pod lipo izrečejo dobrodošlico pomembnim gostom, vsako nedeljo po maši pa v prijetni senci zapojejo rutarske pevke. Prav pod to lipo so nas sprejeli prijazni domačini. Pevski ženski zbor nas je pričakal v praznični noši in nas pozdravil s pesmijo. Dve mladi domačinki sta nam predstavili zgodovino Ruta in Granta, pevke pa so nam s petjem popestrile poslušanje. Celo dež je ponehal in dal prednost ubranim ženskim vokalom.
Izlet je bil že v začetku zasnovan tako, da bi se med seboj spoznali in bi tudi mi kot obiskovalci prispevali svoj kulturni delež in sodelovali pri pogostitvi. Tako je sodeloval pri petju naš dekliški zbor Flora, ki ga vodi ga. Marija Čuk. Ime dekliškega zbora je še zelo mlado, saj so ga izbrale pred nekaj tedni. Glasovi teh deklet pa nas s svojim petjem razveseljujejo že desetletje na področju cerkvenega in ljudskega petja. V veselje nam je bilo, da so bile pripravljene sodelovati in s svojim glasbenim prispevkom obogatiti srečanje. Pesem "Kje so tiste stezice ..." so združile naše razdalje in nas povezale v petju na zaključku. Gostoljubnost teh ljudi pa se je nadaljevala ob pogrnjenih mizah, kjer so nam ponudili domačo skuto in neolupljen, topel, kuhan krompir. Preprosta, toda zelo okusna jed, nam je zares teknila. Naš prispevek pa so bile vodiške preste in pecivo. Preste so nam za promocijo kraja napekli pri Jagodicu v Vodicah in nam jih delno poklonili. Seveda se jim v imenu planinske sekcije SD Strahovica zahvaljujem za njihov prispevek. Zahvala pa tudi vsem pridnim gospodinjam in dekletom pevskega zbora, ki so se izkazale v peki slaščic.
S prijaznimi domačini je pogovor hitro zaživel. Menda, da tolikšnega števila obiskovalcev v eni skupini še niso gostili. Presenečajo tudi skrbno obdelana polja in travniki, ki dajo vedeti, da tu bivajo pridni ljudje.
Program izleta smo želeli nadaljevati proti vasi Grant, vendar je dež spremenil naš načrt in smo srečanje v Rutu končali pod znamenito lipo, s pesmijo na ustih. Z željo, da se zares še vrnemo v te kraje, smo se poslovili.
Pot nas je vodila nazaj v dolino Bače do Mosta na Soči. Ta leži na skalnem pomolu nad sotočjem Soče in Idrijce, ki sta s svojima strugama vrezani v skalnata korita, ki so zaradi akumulacijskega jezera HE Doblar zalita. Pod naseljem se razliva jezero, privlačno za obiskovalce in ribiče. Nas je na tem jezeru pričakala barka Lucija, na kateri je bil zgovorni kapitan, ki nam je med vožnjo pripovedoval resnične in neresnične zgodbe. Veter nas je prepihal, toda ob povratku nazaj se je pokazalo sonce in nas nekoliko ogrelo. Jesenske barve pa so v trenutku oživele in pokazale svoj čar te pokrajine.
Doživetje dneva smo želeli zaključiti ob topli hrani in druženju naše res številčne druščine. Lakoto in žejo smo gasili v gostišču Gačnik v Logu, tri kilometre ob poti v smučarski center Cerkno.
Igranje naših mladih fantov in mož ter petje so nam je popestrili večer. Raznolikost naših let je bogatila srečanje in dodala v naš mozaik življenja čudoviti dan.
:
Smučarsko društvo
Stahovica
Rok Cankar, Jure Marenče SD Strahovica
Nekaj novosti v letošnji zimi - tečaj na Krvavcu, smučarski sejem v Vodicah in tradicionalni tečaj v Sinkovem Turnu
Za letošnjo zimo smo v Smučarskem društvu Strahovica za Vas pripravili nekoliko drugačen program kot doslej. Zime so v zadnjem času vedno bolj nepredvidljive in snega se žal še vedno ne da naročiti. Zato smo se letos odločili, da ponudimo novost predvsem v obliki dodatnega nadaljevalnega tečaja na Krvavcu; po dolgoletnem premoru načrtujemo tudi sejem smučarske opreme v Vodicah, ki smo ga včasih že imeli. Razpis smučarskega tečaja v Sinkovem Turnu pa je tako že naša vsakoletna stalnica.
PROGRAM NADALJEVALNE SMUČARSKE ŠOLE
Namenjen je tečajnikom od 10. do 16. leta, ki bi radi ostali v stiku s smučanjem, obenem pa izboljšali, oz. nadgradili svojo tehniko smučanja. Cilj nadaljevalne šole smučanja je izboljšati že osvojeno smučarsko znanje do stopnje, da tečajniki postanejo dobri rekreativni smučarji. Ker gre za nadaljevalni tečaj, je treba imeti nekaj osnovnega smučarskega predznanja. 5-dnevni tečaj smučanja bo potekal med vikendi v decembru in januarju na smučišču Krvavec. Tečaj se bo predvidoma pričel po 15. 12. 2007 in bo izveden ob prijavi vsaj petih otrok. Prevoz do spodnje postaje Krvavca prepuščamo staršem.
Cena nadaljevalnega tečaja je oblikovana v skladu s priporočili Zveze učiteljev in trenerjev smučanja. Cena za 5-dnevni tečaj 65 evrov Popust za drugega otroka 10 %
*Cena vsebuje organizirano vodenje tečaja s smučarskim učiteljem, tekmovanje v veleslalomu, video analizo smučanja in gradivo za tečaj alpskega smučanja. Smučarska vozovnica ni všteta v ceno tečaja.
Priporočamo nakup dnevnih vozovnic do 15. 12. 2007, saj bodo po tem datumu cene vozovnic višje.
PROGRAM INDIVIDUALNEGA UČENJA SMUČANJA
Program individualnega učenja smučanja je namenjen vsem, ki se želite naučiti smučati ali pa nadgraditi in osvežiti svoje smučarsko znanje. Program zajema individualne učne ure smučanja na slovenskih smučiščih. Termini smučanja bodo določeni po dogovoru z vsakim posameznikom.
Cenik individualnih ur smučanja: Cenik individualnih ur Cenik v EUR
2	uri	35 evrov
3	ure	45 evrov
4	ure	55 evrov
*Cena vsebuje individualno poučevanje smučanja in gradivo za tečaj alpskega smučanja. Smučarska vozovnica ni všteta v ceno tečaja.
SMUČARSKI SEJEM in SERVIS SMUČARSKE OPREME - 2. 12. 2007
V letošnjem letu bomo organizirali tudi sejem smučarske opreme s komisijsko
prodajo v prostorih Osnovne šole Vodice v nedeljo, 2. 12. 2007, od 9. do 18. ure. Sejem je namenjen vsem tistim, ki bi radi prodali in/ali ugodno kupili rabljeno smučarsko opremo. Načrtujemo tudi prodajo nove opreme. V času sejma bo poskrbljeno za montažo in servisiranje opreme za deskanje in alpsko smučanje. Prav tako bomo na sejmu predstavili programe smučarskih tečajev, ki jih bomo izvedli v sezoni 2007/08.
TEČAJ V ŠINKOVEM TURNU V BOŽIČNO-NOVOLETNEM ČASU
Razpis za naš tradicionalni tečaj bodo vsi učenci razredne stopnje, otroci v vrtcu in ostali zainteresirani v začetku decembra prejeli v šoli. Bodite pozorni na datume prijav in pravočasno omogočite svojim otrokom prijetne zimske urice na snegu.
INFORMACIJE
Za vse informacije smo Vam na voljo na	elektronskem	naslovu:
Strahovica@gmail.com ali na telefonski številki: 031/635-772 (Rok Cankar) in 041/222-148 (Jure Marenče).
Šport / Zdravstveni kotiček
Odprto državno prvenstvo v plavanju za invalide
Nuša Anna Hrustek ponovno nepremagljiva
Nina Agnes Hrustek
V soboto, 17. 11. 2007, je v Ljubljani na bazenu Fakultete za šport potekalo Odprto državno prvenstvo v plavanju za invalide, ki sta ga organizirala in izvedla Zveza za šport invalidov Slovenije in Paraolimpijski komite Slovenije. Discipline, v katerih so tekmovalci nastopali, so bile za bolnike, obolele z multiplo sklerozo, in sicer 25 m prosto, 25 m prsno in 25 m hrbtno, medtem ko so ostali tekmovalci nastopili v dolžini 50 m v teh treh disciplinah. Na tekmovanju, ki se ga je udeležilo okoli 65 tekmovalcev, smo tokrat prvič gostili tudi tekmovalce iz sosednje države, Republike Hrvaške. Prav tako se je tokrat čase prvič merilo s timingom, kar pomeni, da smo prvič tako dobili uradne državne rezultate.
Ena izmed tekmovalk je bila Nuša Anna Hrustek, 21-letna študentka Fakultete za
varnostne vede in članica Društva distrofikov Slovenije. Tudi letos ji je uspelo postati državna prvakinja v vseh treh disciplinah na 50 m. Tako je na domačih
tleh dosegla vse, kar se je doseči dalo, kar je dokazala že tretje leto zapored. Več o njej lahko najdete na spletni strani http://freeweb.siol.net/nannaliu/.
Imunski sistem
Imunost je sposobnost našega organizma v boju z mikrobi, ki skozi nos, usta ali kožo nenehno vdirajo v telo. Pri večini ljudi imunski sistem odlično opravlja svojo nalogo, problem pa nastane, ko imunski sistem ni učinkovit -takrat občutimo negativne posledice.
Vida Pirc
Imunost laično delimo na prirojeno in pridobljeno. Prirojena je zapisana že v naših genih in predstavlja prvo obrambno črto v boju z mikrobi (virusi ali bakterijami). Pridobljena imunost se razvije ob izpostavljenosti telesa vdirajočim mikrobom, ki so že prodrli prvo obrambno črto.
Proti vdiranju mikrobov v organizem večini ljudem nudi prvo pomoč sluznica v nosu, ustih, grlu in v predelu spolnih organov. Te sluznice so na gosto posejane s klicami, ki dobesedno požirajo vdirajoče mikrobe. Če je ta obramba iz različnih vzrokov načeta, mikrobi skozi "preluknjano" obrambo vdrejo v organizem in v njem povzročajo številne nalezljive bolezni. Vzroki, da imunski sistem deluje slabše, so predvsem. nezdravo življenje, uživanje prekomernih količin alkohola, nezdrava prehrana, dolgotrajno zdravljenje z antibiotiki, stres, hujšanje in tudi nekatere dedne bolezni.
Znaki motenega delovanja imunskega sistema so. nenormalno mastni ali suhi lasje, izpadanje las, bolečine v telesu,
splošna utrujenost, obdobja moči in nemoči, depresija, dolgotrajno zamašen nos, krhki in lomljivi nohti, različne vrste alergij, pogoste in ponavljajoče okužbe. Kako okrepimo imunski sistem, da ne bi prepogosto zbolevali.
-	jejmo zdravo hrano (veliko sveže zelenjave in sadja),
-	pijmo dovolj tekočine (vode ali zeliščnih
čajev),
-	omejimo uživanje alkohola, opustimo kajenje, kavo zamenjajmo s čajem,
-	zmanjšajmo stres in se ga naučimo obvladovati,
-	gibajmo se vsak dan vsaj pol ure,
-	poskrbimo za dovolj spanja,
-	izogibajmo se virusom (v času gripe in prehladov se izogibajmo večjim nakupovalnim centrom, množičnim prireditvam, polnim čakalnicam),
-	v lekarnah lahko kupimo farmacevtske izdelke, ki običajno vsebujejo izvlečke ameriškega slamnika, ki dokazano krepi imunski sistem,
-	v zimskem času je priporočljiv obisk savne,
- uživajmo v druženju s prijatelji, smejmo se, skratka, počnimo tisto, kar nas veseli. Vsakodnevna pozornost do sebe, spoštljivo zadovoljevanje naših telesnih in duševnih potreb, ljubeč odnos do sebe in sveta okrog nas nam bo v veliki meri pomagal do močnega obrambnega sistema in predvsem do trdnega zdravja.
:
Vrtnarski kotiček
Listopad
Tomaž Brank
Shramba je eden od prostorov, ki je v teh jesenskih dneh verjetno najbolj obiskan, saj se polni z raznimi pridelki z vrta in sadjem. Tako je jesen čas spravila pridelkov. Kakor se mi, se na mrzle zimske mesece pripravlja tudi narava. Posebej dobro je to vidno na drevju, odetemu v barve, ki se s svojimi odtenki lahko kosajo z najlepšimi rožami. Listi so krivci, da je jesen tako lepa, pa naj bo to v gozdovih, sadovnjakih ali parkih. Večina rastlin, ki spadajo med trajnice, grmičevje ali drevnino, jeseni spremeni barvo svojega listja - nekatere rastline bolj, druge manj. Seveda so to listopadne vrste.
Preden zvemo, zakaj in kako pride do takšnih obarvanj, pa moramo spoznati, kaj
listi so in kaj je njihova naloga. Listi so deli rastlin, ki imajo sposobnost in funkcijo, da pretvarjajo ogljikov dioksid iz zraka in vodo v energijo oziroma sladkor (škrob), seveda s pomočjo sonca. Temu procesu rečemo fotosinteza. Ker je svetloba pri tem procesu nujna, fotosinteza poteka le ob zadostni svetlobi, torej ko je dan. Ključna pri tem so klorofilna zrnca, ki bi jih lahko imeli za prave male obrate za pretvorbo energije. Od klorofilnih zrnc je tudi odvisna barva listov. Z jesenjo, ko so dnevi krajši in je manj svetlobe, pa rastline začnejo te male obrate zapirati, zato se zelena klorofilna zrnca pričnejo izgubljati in naposled izginejo, kar pomeni, da listi izgubijo svojo značilno zeleno barvo. Takrat pa pridejo do izraza druge barve, ki so bile do sedaj preplavljene z zeleno. Zaradi prekinitve pretoka snovi na mestu, kjer se nahajajo celice ločitvenega tkiva, ostane nekaj sladkorja ujetega v listih. Prav iz teh pa se zaradi nizkih temperatur in krajšega dneva tvorijo jesenske barve. Za rdečo barvo je krivo barvilo antocian, ki
je antioksidant, prisoten v mnogih rastlinah in plodovih (rdeča jabolka, grozdje (vino), rdeče zelje ...). Oranžna izhaja iz karotena in rumena iz ksantofila, kombinacije vseh pa dajejo tisto, kar lahko občudujemo vsako jesen. Končna rjava barva nastane zaradi odpadnih snovi, ki jih rastline, preden se konča rastna doba, odložijo in nakopičijo v listih. Ena takih je tudi tanin, ki je zelo poznan med vinogradniki.
Rastline se tako z odpadanjem listja znebijo snovi, ki jih ne potrebujejo več, spomladi pa bodo te iste snovi preko razkroja listov obogatile tla s hranilnimi snovmi. Slaba stran odpadlega listja je ta, da so taki listi polni bolezenskih spor tistih gliv, ki so skozi leto napadale rastlino in uničevale prirastek ali pridelek. To je lahko škrlup, luknjičavost koščičarjev, rje in druge bolezni. Najbolje je, da tako listje pograbimo in odstranimo iz sadovnjaka, hranilne snovi pa raje nadomestimo z gnojenjem.
Vrtnarski pozdrav!
Črna kronika / Oglasi / Zahvale
Kronika
ČRNA KRONIKA 25. 10. do 22. 11. 2007
Kriminaliteta:_
-	pri OS Utik so neznani storilci poškodovali obcestne stebričke;
-	pri pokopališču v Vodicah je bilo vlomljeno v osebni avtomobil in odtujena torbica z vsebino;
-	v OS Vodice je neznani storilec poškodoval vrata;
-	v Vodicah Ob hribu je neznanec iz odklenjene stanovanjske hiše, v kateri se je nahajala stanovalka, izvršil tatvino zlatnine in gotovine;
-	v Vodicah na bencinskem servisu je neznani storilec v rezervoar vozila natočil gorivo in s kraja odpeljal, ne da bi poravnal račun (3-krat);
-	v Vodicah je neznani storilec iz vozila, ki je bil parkiran na parkirnem prostoru pred pokopališčem, izvršil tatvino obeh registrskih tablic LJ J5-52V in nato na bencinskem servisu v Vodicah izvršil tatvino goriva;
-	na Skaručni je bilo vlomljeno v osebni avtomobil, iz katerega so odtujili sončna očala;
-	na BS AGIP v Vodicah je neznani voznik osebnega avtomobila natočil gorivo in odpeljal, ne da bi plačal (2-krat);
-	neznanec je v naselju Polje pri Vodicah s kombiniranega vozila odtujil registrsko tablico LJ 85-0TU.
Javni red in mir:
-	na Kamniški je prišlo do prepira med sosedi in ob intervenciji do žaljenja policistov; kršiteljem je bila izrečena globa.
Pobarvanka
Nagrajenka iz presnje številke je ALES KUSTER, Vodice. POBARVAJ IN IZREŽI SLIČICE. SETAVIS LAHKO TRI DOBRE MOŽE, KI VSAKO LETO DECEMBRA OBIŠČEJO OTROKE.
v petek, 21, decembra, ob 19.30 h Kulturni dom Vodice voditelj: Jure Sesek
Novoletni koncert
Godbe Vodice
Slavnostni koncert v obnovljeni farni
cerkvi
Vida Pirc
Slavnostni koncert
Obnovljena notranjost cerkve sv. Marjete v Vodicah je zasijala v vsej svoji lepoti in kar prosila po prireditvi, na kakršno smo bili na predvečer blagoslovitve obnovitvenih del vabljeni vsi občani. Župnija Vodice je v sodelovanju s Kulturnim društvom Matije Koželja iz Utika pripravila slavnostni koncert priznane organistke Angele Tomanič in nastop okteta Deseti brat.
Obnovljene freske, sveža živa barva na stenah, centralno ogrevanje v cerkvi, popravljene in pobarvane klopi, nameščena zaščitna ograja na koru in svetloba mnogih novih luči so glavni rezultat obnovitvenih del, ki jih je Župnija Vodice na pobudo Martina Stanonika in ob finančni pomoči Občine Vodice izvedla v dobrem letu dni. Notranjost je res žarela kot zala nevesta, kakor se je naslednji dan izrazil škof Anton Jamnik, ki je obnovitvena dela blagoslovil.
Ker obnova cerkve sovpada s stoletnico poslikave fresk mojstra Matije Koželja v vodiški cerkvi, je istoimensko društvo v sodelovanju z Župnijo Vodice pripravilo slavnostni koncert okteta Deseti brat in organistke Angele Tomanič ter tako poskrbelo za kulturno in duhovno obogatitev poslušalcev. V zadovoljstvo organizatorjev je bila cerkev nabito polna, kar kaže na zaželenost tovrstnih prireditev. Odlična organistka najvišjega ranga, zborovodkinja in pedagoginja Angela Tomanič je koncert začela s skladbo Jožeta Trošta> Fanfara. Marsikdo se je v mislih vrnil desetletja nazaj, ko je Angelca, tako smo jo klicali, vsako nedeljo skoraj desetletje dolgo orglala pri maši in vodila pevski zbor. Njeni prsti so še vedno gibčni in izpod tipk prihajajo neverjetne melodije, čeprav si je nadela že sedmi križ. Za svoje neutrudno in veliko delo na področju
cerkvene glasbe je letos prejela najvišje cerkveno odlikovanje sv. Cirila in Metoda.
Osrednji del prireditve je bil nastop enega najboljših tovrstnih glasbenih zasedb pri nas, okteta Deseti brat. Pred leti so bili žal bolj cenjeni v tujini kot doma, v zadnjem času pa si z izbranim repertoarjem ustvarjajo vedno večjo veljavo in poslušanost tudi doma. Poleg nastopov po različnih državah Evrope so nastopili že na treh kontinentih sveta> v Severni in Južni Ameriki ter v Avstraliji. Prav v teh dneh so se vrnili z gostovanja po Argetini. Sedemindvajset neprekinjenih let delovanja ter izdanih devet kaset in plošč govori o bogatem izboru pesmi, predvsem pa o neverjetni delavnosti in medsebojni povezanosti članov okteta.
Izbor pesmi za tokratni koncert so razdelili v štiri dinamične in zelo raznolike glasbene dele. V prvem delu so zapeli tri renesančne pesmi, v drugem tri iz pravoslavne liturgije, v tretjem delu tri tuje pesmi, v četrtem pa tri slovenske. Osem moških je s svojimi glasovi in z obilico energije hitro osvojilo
poslušalce. Kot biser čisti glasovi so se zlivali v ubrano petje in napolnjevali ozaljšano notranjost.
Iz zasanjanosti nas je v resničnost priklicala videoprojekcija obnovljenih fresk in ornamentov. Predstavljeni so bili vsi naslikani svetniki, čas njihovega godovanja in težave, s katerimi se lahko obračamo na vsakega izmed njih. Film je posnel, obdelal in režiral Rok Stupar. K besedi je bil povabljen vodja obnove fresk, akademski slikar Veljko Toman, da je povedal nekaj besed o poteku obnove. Beseda freska italijansko pomeni sveže, torej slikanje na svež omet. To je zelo obstojna tehnika, ki ji ne škoduje niti pranje z vodo. V Vodicah so freske najprej pregledali in iskali morebitne razpoke, ki jih k sreči ni bilo. Več časa jim je vzela priprava primernega čistilnega sredstva, saj so se freske v stotih letih umazale, razraščati so se začele tudi glivice in plesni. Za čiščenje so pripravili mešanico lesne mase, čistilnega sredstva in fungicida. To čistilno maso so namazali po freskah in jih polepili s posebnim papirjem. Ko se je do naslednjega dne stvar posušila, so previdno odstranili papir, na katerega se je prijela tudi umazanija. Na nekaterih delih je bila umazanija tako trdovratna, da so morali postopek ponoviti dva- do trikrat. Po tem postopku so očistili okrog 650 kvadratnih metrov fresk in ornamentike. Ker so v sredstvih za čiščenje tudi konzervansi, ki utrdijo obstojnost fresk, mojster meni, da bodo ostale lepe vsaj naslednjih sto let. K sreči sodobno centralno ogrevanje freskam ne škoduje.
Nekaj stvari smo izvedeli tudi o slikarskem mojstru, ki je freske naslikal, o našem rojaku Matiji Koželju, rojenem na Vesci. Bil je izredno hiter in marljiv, saj je poleg farne cerkve v Vodicah poslikal tudi vse ostale cerkve v naši župniji, sicer pa preko petdeset cerkva po vsej Sloveniji. Za najstarejše ohranjeno njegovo delo se šteje slika sv. Lucije v cerkvi na Skaručni. Vodiško cerkev je v celoti poslikal v treh letih.
Večer so glasbeno zaokrožili pevci okteta Deseti brat, "zadnjo besedo" pa je imela Angela Tomanič z Vivaldijevo skladbo Allegro.