GLASILO CASOPISNO-TISKARSKEGA PODJETJA PRAVICA-DNEVNIK LETO XIII 19. SEPTEMBRA 1977 ŠTEVILKA 7 DNEVNIK V PREDKONGRESNEM OBDOBJU SPREMLJALI BOMO AKCIJO V BAZI 9 dogajanju bomo skušali našim bralcem posredovati takšne informacije ■n komentarje, da bodo ljudje politiko ZK tudi razumeli, ji verjeli in jo sprejemali V našem političnem življenju je čutiti močnejši utrip. Obdobje pred obema ongrcsoniH ZK, prihodnje leto 113 republiških m zvezni rdvni, ze n3 svojem začetku da slutiti, da gre zares za široko politično akcijo, ki naj bi iz dneva v dan dala vse bolj oprijemljive rezultate. Od kongresov si obetamo, da bodo resnični mejniki na poti dograjevanja našega socialističnega samoupravljanja. Povsod in na vseh ravneh komunisti začenjajo razčlenjevati svoje dosedanje delo ter iščejo nove metode za učinkovitejše spreminjanje že dogovorjenih sklepov v akcije, ki naj obrode želene sadove. In ta široka politična akcija, ki ni samo interes članstva ZK ampak je življenjsko pomembna za vso našo družbo, se bo v vsej svoji razsežnosti zrcalila tudi v vsebini našega Dnevna. Seveda, še zdaleč si nismo umislili »predkongresnih rubrik« ali pa sivih aktivističnih stolpcev na stra-neh našega časnika, kar je sicer za °ko zelo vpadljivo za bralca pa težko razumljivo, ampak bomo, tako kot Je sicer tudi sama politična akcija zasnovana, spremljali njen potek Predvsem v naši tako imenovani bazi. Pripravili smo že naš program dela v predkongresnem obdobju in Se o njem pogovorili, zdaj pa je to naše vodilo. Tako se bodo osnovne smeri uredniškega in novinarskega delovanja odražale v angažirani obravnavi uresničevanja zakona o združenem delu in drugih sistemskih zakonov, predvsem zakona o delovnih razmerjih, delovanja delegatskega sistema, skladno s pripravami na volitve, pa obdelave konkretnih primerov, ki jih ljudje še ne morejo rešiti skozi samoupravno prakso ter končno tudi pripravo na oba kongresa v sami zvezi komunistov in drugih družbenopolitičnih organiza- Z UPOKOJENCI LP cijah. Seveda pri našem novinarskem snovanju v predkongresnem obdobju pa bomo še toliko bolj zavzeti, da bomo ponujali našim bralcem takšno informacijo, komentar, reportažo, gloso, skratka tako profesionalno obdelano politiko, da bodo ljudje to politiko tudi razumeli, ji verjeli, zaupali in jo sprejemali. NA SVIDENJE PRIHODNJE LETO! Za upokojence Ljudske pravice smo 1. septembra priredili izlet. Vreme ni bilo preveč obetajoče, vendar sta se avtobusa kar dobro napolnila. Ob 8. uri je bil odhod, smer — Šentjernej. Nekje na Dolenjskem je sonce predrlo oblake in z vremenom nato ni bilo težav. V šentjernejski gostilni »Mazelj« sta lačne čakala dobra golaževa juha in predsednik lokalnega društva upokojencev tov. Alojz Škrbec-Milan. Ta znameniti mož, rezervni major JLA in bivši komandant 3. bataljona Gubčeve brigade, je vodil avtobus na Javorje, kjer so poleti 1944 Nemci uničili skoraj celoten 4. bataljon Cankarjeve brigade. Ob starem spomeniku je povedal vse o poteku tragičnega dogodka. Marsikdo je zamišljeno zrl v prelepo pokrajino. Spodaj v zeleni kotlini je kakor na dlani ležala starodavna pleterska kartuzija. Vendar — morali smo spet na pot. Obiskali smo še mogočen kostanjeviški grad, si ogledali rastavratorsko delo, galerijo znanih slovenskih slikarjev in Formo vivo. Kasneje, ob kosilu in dobrem cvičku, so se jeziki razvezali. Vtisov in spraševanju ni bilo konca ne kraja. Za še boljše počutje je poskrbel harmonikar, ki je neutrudno vlekel meh tja do zgodnjega večera. Nekatere so zasrbele pete in so se tudi zavrteli, saj pravijo, da je ples najboljše zdravilo za vse nadloge. Po šesti se je 72 udeležencev veselo vračalo v Ljubljano. Pogovori, smeh in občutek, da so bili člani delovne skupnosti, ki se jih vsaj skromno spominja ter dobra volja, so jih pripeljali v Ljubljano. Ob slovesu smo si dejali: »Na svidenje prihodnje leto.« » URESNIČEVANJE ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU NOVI PRISPEVKI STROKOVNE SKUPINE iz OSEBNIH DOHODKOV DOBRO DELAJO Zakon o združenem delu je vsem temeljnim in drugim organizacijam združenega dela naložil vrsto nalog, med katerimi je treba nekatere izpolniti že do konca letošnjega leta. Tudi v TOZD Ljubljanski dnevnik smo 15. julija določili izvajalce in roke, v katerih moramo biti naloge uresničene. Strokovne skupine za izvajanje nalog je določil strokovni kolegij in sicer na podlagi programa za uresničevanje določil zakona o združenem delu. Petega septembra je bil sestanek vodij strokovnih skupin, na katerem smo pregledali, kako izvajamo sprejete naloge. Kot je bilo ugotovljeno, smo prišli najdlje z delom v skupinah, ki jih vodi tovariš Pirc. Ta je povedal, da sta pravilnika o ljudski obrambi in o uresničevanju družbene samozaščite že sprejeta v temeljnih organizacijah, medtem ko bo treba pravilnik za delovno organizacijo še sprejeti. Prav tako je narejen tudi že pravilnik o varstvu pred požarom, ki pa ga bo treba delno še dopolniti. Pomembno je predvsem dejstvo, da poteka delo pri nalogi »Organizacijske spremembe v TOZD« po načrtih, saj bo ta naloga kot je povedal tovariš Drago Bitenc, ki sicer vodi največ strokovnih skupin, opravljena do roka. Ta naloga oziroma te spremembe bodo namreč podlaga za izvajanje vrste drugih nalog. Na sestanku je bilo rečeno, da delo pri izdelavi samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih potreb poteka v redu, s tem, da bo ta dokument narejen ob sodelovanju strokovne pomoči delavcev Ljubljanske banke. V razpravi so poudarili, da naj se vodje strokovnih skupin zaradi razreševanja morebitnih nejastnosti povežejo z ustreznimi strokovnimi službami in telesi na republiški gospodarski zbornici in na sindikatih, kar še posebej velja za izvajalce na- ČRNOGE LEM Izdaja delavski svet Časopisno tiskarskega podjetja Pravica-Dnevnik — Ureja uredniški odbor: Saša Jarc (odgovorni urednik), Srečko Mrak (tehnični urednik), Dana Nučič, Boris Ogrizek, Dušan Sivec, Breda Tell, Majda Tičar in Stane Tršinar — Izhaja vsak drugi ponedeljek v mesecu, razen julija in avgusta — Natisnila tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani — Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1-72 od 21. januarja 1974. loge »katalog delovnih nalog in opravil«. Na tem področju namreč v okviru zbornice in po dogovoru z Zvezo sindikatov poteka uspešno delo posameznih panožnih komisij. Njihova dosedanja dognanja pri izdelavi meril uspešnosti dela so lahko izredno koristen pripomoček TOZD pri izdelavi učinkovitega stimulativnega sistema delitve po delu in rezultatih dela. Že spomladi smo se na zborih obratov LP pogovarjali in cjali s vej pristanek za spremembo prispevkov iz osebnih dohodkov, kakršne so predlagale posamezne samoupravne interesne skupnosti. V avgustu pa so spremembe začele veljati. Ker mora biti z višino prispevkov seznanjen vsak delavec, objavljamo nove stopnje prispevkov. Omeniti je treba, da ima vsaka občina svojo višino prispevkov, ter da so za redno delo drugačni od nadurnega. Samoupravne interesne skupnosti 1. Zveza skupnosti otroškega varstva Slovenije 2. Skupnost otroškega varstva 3. Izobraževalna skupnost 4. Kulturne skupnosti 5. Telesnokulturne skupnosti 6. Skupnosti socialnega skrbstva 7. Skupnosti zdravstvenega varstva 8. Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja redno nadurno Občina delo delo 1. Ljubljana 30.42 34.54 2. Cerknica 29.61 33.73 3. Domžale 28.28 32.40 4. Grosuplje 29.77 33.89 5. Kamnik 31.16 35.28 6. Kranj 30.83 34.95 7. Litija 32.14 36.26 8. Logatec 29.37 33.49 9. Radovljica 30.94 35.06 10. Škofja Loka 29.36 33.48 11. Vrhnika 30.61 34.73 12. Zagorje 32.02 36.14 % 2.21 1.98 4.06 1.45 0.52 0.79 7.41 12.00 30.42 PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V TISKARNI LP ZA JULIJ 1977 Povprečni mesečni osebni dohodek 4.887,05 dinarjev. Povprečni Najnižji izplačani Najvišji izplačani OBRAT mesečni OD OD Delovno mesto OD Delovno mesto Ročna stavnica 5.407,95 2.412,50 čistilka 10.731,75 ročni stavec Strojna stavnica 5.870,80 3.260,70 odtiskovalec 9.934,50 obratovodja Časopisna enota 6.733,55 2.534,70 strežnik 17.206,90 stavec za akcid., tabel, in matematični stavek Reprodukcija Knjigotiskarska 4.973,35 2.427,40 čistilka 8.922,95 reprod. fotograf strojnica 4.738,35 2.681,75 izlagalka 8.691,15 knjigotiskar Litografija 3.943,35 2.390,30 čistilka 9.146,15 vodja ofset. strojnice Knjigoveznica 3.346,65 2.421,05 knjigov. delavka 8.835,05 obratovodja Mehanična delavnica 4.803,90 3.551,35 evidentičar 8.809,15 namestnik obratovodje Expedit 3.396,75 2.860,45 odpremni delavec 7.071,65 vodja oddelka Režijska grupa 5.351,80 2.640,25 čistilka 13.034,65 direktor TOZD PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU V MESECU AVGUSTU 1977 Povprečni mesečni osebni dohodek je bil 7.440,50 dinarjev. ODDELEK Povprečni mesečni OD Najnižji izplačani OD Delovno mesto Najvišji izplačani OD Delovno mesto Redakcija 8.551,68 4.915,15 teleprinterist 15.674,60 glavni urednik BEP 8.619,52 5.907,60 Komercial, prop. II. 12.413,20 Komercial. IBM 7.741,51 5.627,05 Operater IBM vhod 9.071,15 prop. I. Lektor-korektor Splošni oddelek računovodstvo in analitski oddelek 6.308,81 3.056,10 Čistilka 11.256,75 Vodja finan. Prodajni oddelek 6.645,21 5.367,80 Referent za prodajo I 9.992,95 rač. sl. Vodja PNS Naročninski oddelek 5.770,23 4.441,80 Obrač. ref. za kolpor. 8.267,65 Vodja kolportaže Podružnice 6.201,52 5.025,05 Obrač. ref. za raznaš. 7.560,40 Vodja podruž. I. Ekspedit 7.097,05 4.328,35 Ekspeditor I 9.279,90 Vodja izmene Adrema 4.888,65 4.116,50 Adremist II 6.220,60 Vodja adreme Šoferji 6.840,98 4.762,85 šofer distributer II 11.835,80 Šofer distributer I Radio Glas Ljubljane 6.190,25 4.216,55 Glasbeni redaktor 10.979,35 Glavni urednik BOLJ UGODNO KOT LANI Le izvor je letos nekoliko nižji, ker so cene na zunanjih tržiščih prenizke Letošnje leto je v primerjavi s preteklim letom za LP veliko bolj ugodno glede gospodarskih dosežkov. Tako smo v 7 mesedh ustvarili proizvodnjo v yišini 3.820 ton proizvodov ali 76,6 milijonov dinarjev. Plan za isto obdobje S|Bo tako presegli količinsko za 3,4 odstotka, vrednostno celo za 6,4 odstotka. V primerjavi s preteklim letom je obseg proizvodnje večji: količinsko za 7 odstotkov, po vrednosti za 3,3 odstotka. Nedovršena proizvodnja pa se je od Začetka leta povečala za 28 odstotkov. Naša težnja mora biti, da jo znižamo na minimum in s tem razbremenimo vezana sredstva in povečamo našo prodajo. Izvoz je letos nikoliko nižji, ker smo ga bili prisiljeni zmanjšati za-radi slabih tržnih razmer. Do sedaj smo realizirali le 30 odstotkov let-nega plana, kar je enako 2,4 mili-J°na dinarjev. Ker je naša proizvodna vrednost izvoza 4,2 milijona, Znaša naša izguba 1,8 milijona di-narjev. Z drugo besedo povedano, naše proizvode smo prodali za 43 % ceneje. Od skupno opravljenih 529 tisoč nr odpade na stvarno izdelavno delo ^ol tisoč ter na norma izdelavne Z92 tisoč ur. Pri tem smo ustvarili Preseg v višini 11,4 odstotka ter 49,45 odstotni izdelavni količnik. Ta je sicer nekoliko nižji kot planirani toda iz meseca v mesec narašča, tako da bo po vsej verjetnosti do konca leta presežen. Za vsako norma uro smo porabili 364 točk, to pa je še vedno za 6 odstotkov več kot je bilo načrtovano. Vse to smo ustvarili s 465 zaposlenimi, kar je za 5 odstotkov manj kot v preteklem letu. Zaradi manjšega števila zaposlenih smo bili prisiljeni povečati nadurno delo. Do sedaj je bilo opravljenih že 43.000 nadur. Nadurno delo bi bilo mogoče zmanjšati z novimi delavci, katerih pa kljub več- kratnemu razpisu ne moremo dobiti. Brezdelje v letošnjem letu še ni odpravljeno, je pa za 60 odstotkov nižje kot v enakem obdobju lani in znaša 4.000 ur. Še nekaj besed o našem rezervnem skladu za plačane izostanke. Do se sedaj je bilo odvojeno v ta sklad 2,400 tisoč dinarjev, porabili pa smo 2.765 tisoč dinarjev. Tako smo do sedaj porabili 35,5 starih milijonov več denarja. V mesecu avgustu pričakujemo še rahlo povečanje zaradi dopustov, potem pa se bo začela razlika zmanjševati. Iz vsega tega sledi, da smo se letos veliko bolj trudili pri iskanju dela, da smo delo opravili v krajšem časovnem roku in tako dosegli ugodnejšo prodajo naših proizvodov. Z malo več pazljivosti in večjim čutom odgovornosti pa bi lahko dosegli še boljše rezultate. ZDAJ ŠE NA GORENJSKO IN V KAMNIK LASTEN PREVOZ DNEVNIKA V okvir ukrepov prodajne službe za ureditev dostave naših časopisov, bolj1 kolportaži, bodisi naročnikom, sodi tudi uvedba lastnega razvoza Dnev-•ka predvsem na tista območja, kjer smo najmočnejši oziroma kjer imamo Poseben interes. Za Nedeljski dnevnik smo v dveh letih vpeljali sedem prog, I o da ga praktično razvažamo povsod, za Dnevnik pa smo pred dobrim t°m prvič vpeljali progo na Goriško, kar se je pokazalo kot umestno, če-P av so tudi stroški vzdrževanja take proge precejšnji. Ivsem K uvedbi novih prog nas sili pred )stv°; da je tisk Dnevnika še vedno r 0 nereden in to iz objektivnih (stara liz m subjektivnih razlogov. Ana-d e,, ej°> da smo v obdobju od 1. maja b I- avgusta imeli od 85 dni tiska (so-sk v n'SO ''štete) samo 40 dni, ko smo ti-sm ' casoPis od 8. do 8.15 ure. 29-krat z ° iskali med 8.15 in 8.30, kar pomeni nekU- P1^ kateri zamudimo samo 16-k Prv*h avtobusnih odhodov, kar dev rat P? smo v tem času tiskali po pol povetl pri’ kar predstavlja zamude, ki seveH°Cri° ve^ko škodo. Ob zamudah pa raziv a.PastoPajo še prekinitve v tisku iz •enih vzrokov (papir, zgibalni apa- rat....), ki ravno tako pretrgajo redno pot distribucije. V današnjem času je ena najbolj pomembnih prednosti za časopis, da prihaja na tržišče zgodaj ter vedno ob istem času (kolportaža) oziroma, da ga naročnik dobi do 14. ure. Tega Dnevnik še ni dosegel, zato tudi rezultati ob uvedbi dveh razvozov niso takšni, kot so mnogi pričakovali. V takšnem neredu so tudi večja prodajna prizadevanja zaman, ker je naklado nemogoče regulirati, ko je prodajni čas različen in zelo omejen. Prodaja planira v najkrajšem času uvedbo dveh prog: in sicer progo Gorenjska (Kranj, Škofja Loka, Tržič, Je- senice) ter kamniško-domžalska proga, ki predstavljajo velik del naklade Dnevnika izven Ljubljane. Za progo Gorenjska je že narejen načrt ter bi po predvidevanjih morala pričeti delovati z oktobrom. Na tej progi bomo dnevno prepeljali 9.000 izvodov Dnevnika v 3 urah. Poleg tega, da bomo konsolidirali dostavo, si odpiramo možnost tudi za nova prodajna mesta. V" prvi fazi bomo vozili z drugimi — zunanjimi prevozniki, od 1. L 1978 pa računamo, da bomo prevažali z lastnimi dostavnimi vozili in z lastnimi močmi, kar velja tudi za progo v Kamnik. Do novembra mora pričeti delovati tudi kamniška proga. Na njej bomo vozili okoli 6000 izvodov Dnevnika, načrt pa je že v izdelavi. Obe progi zagotavljata hitrejšo in pa veliko točnejšo ter rednejšo dostavo Dnevnika, saj lahko tudi ob zamudah precej zmanjšamo posledice, ki so dosedaj onemogočale normalno delo prodaje. REKORDNA PRODAJA NA MORJU Letošnja naklada naših časnikov v poletni sezoni je najvišja v primerjavi z prejšnjimi leti. Tako visoko naklado je omogočila predvsem dobro organizirana prodaja v obmorskih krajih na vsej naši obali. Kot lani smo tudi letos sami vozili oba časopisa po Istri. Začeli smo že 13. junija z dve mi vozili in dvema voznikoma — eden na relaciji Koper—Poreč, drugi pa na relaciji Koper—Rovinj—Pulj. Naklada je bila letos rekordna, saj smo na vrhuncu sezone pošiljali na to območje— 6.600 izvodov Nedeljskega in okoli 1.600 izvodov Dnevnika, kar je glede na lansko naklado v istem razdobju 25 % več Nedeljskega in 35 % več Dnevnika. Pomemben uspeh smo dosegli letos tudi v drugih obmorskih krajih v Jugoslaviji, še posebej na območju Kvarnerskega zaliva in otokih, kjer smo sodelovali z Novim listom iz REKE ter zagrebškim Vjesnikom, pa tudi sami smo šli večkrat regulirati naklado. Težje je bilo urejati naklado v Dalmaciji, kjer nismo imeli neposrednega stika. Na vrhuncu sezone smo na ta območja pošiljali preko 4.000 izvodov Nedeljskega in okoli 1.000 izvodov Dnevnika, kar je 50 odstotkov višja naklada kot lani, skupaj pa na morje okoli 11.000 izvodov Nedeljskega in več kot 2.500 izvodov Dnevnika. Zaradi tega pa je tudi celotna naklada v poletnih mesecih rekordna; prek 215.000 izvodov Nedeljskega in 56.000 izvodov Dnevnika. Letošnjo distibucijo časopisov na morje smo zaključili 15. septembra. Izkušnje kažejo, da bomo lahko prihodnjo sezono še uspešnejši. Predvsem bomo morali še gojiti stike z drugimi hišami, ki so nam letos pomagale, še več pa bomo morali imeti lastne kontrole nad prodajo. Ob naštevanju uspehov prodaje moramo opozoriti na oba voznika, ki sta letos vozila po Istri, saj sta svojo nalogo kljub velikim težavam zelo uspešno opravila. Vedeti moramo namreč, da sta vozila v največji vročini in v nemogočih prometnih razmerah. Vsak je imel po en karambol, vendar se je vse srečno končalo z nekoliko zvite pločevine. Bralci Dnevnika in Nedeljskega so dobivali ves čas časopise redno in pravočasno! BILANCA V TOZD UUBUANSKI DNEVNIK VIŠJA NAKLADA - MANJŠI DOHODEK Vq Os*ovno poročilo za prvo polletje gi geM0 Ugodn'tl rezultatih, ki jih je d os: je po .'lanski dnevnik. Fizični obseg slen°h Približno enako kot rast zap< prev' ’ tak° da )e produktivnost v po obdJa enaka lanskoletnem enaketr šgj.1? 1U' ■'■cer pa je LD dosegel v prv dohodlf116860'*1 milijone dinarji Po st* 3 '"'laneni rezultat je zračun; dostiP° fakturirani realizaciji sici zanj °’i ug°den — saj so v njem prik: Pove"°idr°^ne-'e tud' upniki. Tako so : daji rf 6 Vse vrste dohodkov, le pri prt Plan ?ev"'*ia nismo dosegli polletne; sredjj er n*so obračunane obresti c ^iskania k' ^ ima Dnevnik Pri TOZ Sicer pa je naklada tako Dnevnika kot Nedeljca višja kot v istem lanskem obdobju. Naročnikov je zdaj 43.400 (lani 41.052), v kolportaži pa prodamo 8700 izvodov (lani 8176) Tako je prodana naklada zdaj 52.100, tiskane pa 57.400. Tako se je naklada povečala za 1 odstotek, predvsem na rovaš naročnikov. Tudi Nedeljski je pospešeno šel v novo leto. Poprečno se je naklada (prodana) dvignila za 3 odstotke, tako da je zdaj prodane naklade v poprečju 196.000 izvodov. Od tega odpade na naročnike 123.484 izvodov, v kolportaži pa prodamo 71.599 izvodov. Skupno je torej prodane naklade 195.083 izvodov. Indeksi za polletni promet komercialnih oglasov kažejo, da so ugodnejši rezultati bili doseženi le pri Obveščevalcu v Dnevniku, ostali podatki pa kažejo na padec prometa predvsem v prvem trimesečju. Tako je Dnevnik povečal oglase za 41 odstotkov, Nedeljski pa le za 11 odstotkov. Sicer pa podatki kažejo, da se trend povečanja prometa od oglasov nadaljuje, tako kot je bilo to čutiti tudi lansko leto. Vendar je Dnevnik kljub višji nakladi in večjemu dohodku od oglasov še vedno »nerentabilen«. Pri vsakem izvodu je 0,20 dinarjev izgube, saj smo obenem s povečanjem oglasov povečali tudi obseg časnika. Za pokritje izgube in za minimalno dotacijo so sicer obljubljene dotacije, vendar pa je slednje predvsem odvisno od sklepa o pokrivanju razlik med prodajno in proizvodno ceno dnevno informativnih listov za letos. Nedeljski in ostale dejavnosti so rentabilne, razen kioskov, ki so preobremenjeni z administracijo. Podobne ocene veljajo tudi za poletne mesece. Naklada obeh časnikov se je povečala zaradi razvoza na morje, kar pa je obenem podražilo časnik, saj je bil prevoz drag. Od oglasov pa je bilo domala polovico manj dohodka kot običajno. J. P. POROČILO Z RAZSTAVE DRUPA 77: VEDNO VEČJI PRODOR Napredek je bil zelo viden na področju računalniškega stavka in to v obeh skupinah: v fotostavku in v svetlobnem stavku. Razstavljali so vsi vidnejši proizvajalci računalniškega stavka. Linotajp je Kontaktni kopirni aparat firme Bruno Tavolini demonstriral prelom strani na zaslonu, vendar so vs vse naprave prirejene v glavnem le za svetlobni stavek, to je za Linotron 303 in 305. Preureditev foto-stavka za prelom strani na zaslonu pa bi bila prekomplicirana in predraga (v mislih imam naš VIP sistem) in za nas tudi povsem nerentabilna. Sicer pa je bila ves čas našega obiska na sejmu pred temi napravami taka gneča, da je bilo mogoče le z največjo muko dobiti nekaj površnih pojasnil. Kot naslednja novost v raču- Aparat za zgibanje in vlaganje ovitkov, ki ga lahko priključimo k poljubni postaji na revialki nalniškem stavku je tudi ta, da vsi proizvajalci opuščajo tasterje s perforatorji in uvajajo magnetne trakove. Takšni ta-sterji so sicer nekoliko dražji, proizvodnja na njih pa je gospodarnejša zaradi znatno manjših okvar (največ okvar je vedno na perforatorjih), odpadejo stroški za perforirni papir, na njih pa lahko opravljajo tudi korekturo na zaslonu podobno kot na korekturnih postajah. Zelo izpopolnjeni so tudi razni sistemi foto-stavnih naprav za stavljenje razporeje- nega stavka, tako za stavljenje oglasov, vseh vrst tabel, lažjega matematičnega stavka, naslovov in podobno. To so razmeroma majhne in temu primerno tudi cenene naprave. Razstavljali so jih Linotajp, Bobst, Compographic in drugi. Začuda so imeli na razstavi dokajšen prostor klasični stavni stroji. Linotajp in Zgibalni stroj STAHL-O-MAT Monotajp klasičnih stavnih strojev nista razstavljala. Nekaj stavnih strojev so imele vzhodne države, največ pa Italijani. Novosti na razstavljenih strojih ni bilo, večinoma so bili opremljeni s perforatorji in čitalci za daljinsko stavljenje. Med njimi je bil tudi eden z dvojno tasta-turo in dodatnim matričnikom, tako da ročne matrice povsem odpadejo. Vse kaže, da se klasičen stavek še krepko bori za svoj obstanek, razstavljeni stroji niso bili prekomplicirani kot zadnji linotaj-povi modeli, pač pa so bolj usposobljeni za gospodarnejše stavljenje razporejenega stavka in prav na tem področju bodo verjetno še dolgo časa uspešno kljubovali fotostavku. Revolucionarnih dosežkov v reprodukciji ni bilo. Fotografske kamere so polne elektronike in nekatere skoraj do popolnosti avtomatizirane. Scanerji, posebno za barvne izvlečke so še bolj izpopolnjeni, imajo možnosti detajlne veti-kalne in horizontalne korekture, možnost raznih kombinacij in vkopiranj, po napovedih razstavljavcev baje daje sodoben scaner originalu povsem verno reprodukcijo. Razstavljen je bil tudi mlajši brat našega xenotrona: Pawo super xe-notron 74, ki predstavlja za to zvrst po-večevalnikov višek sodobne tehnike, seveda pa je temu primerna tudi cena na višku in za nas v bližnji bodočnosti ne bo dosegljiv. Za izračunavanje osvetlitve je bilo razstavljenih več vrst računalnikov. Med njimi bi bil za nas najprimernejši Geva-rex-Combi, ki ga lahko priključimo na kontaktni kopirni aparat in povečevalnik ustrezne konstrukcije. Zanimivo je, da je Štiribarvni ofsetni stroj Heidelberg speedmaster za tisk v štirih barvah po eni strani ali pa po dve barvi po obeh straneh. Zmogljivost do 10.000 izvodov na uro. Sprint electric DS firme Bruno Tavolini vimi kamerami, temveč tudi po merilnih in drugih potrebnih napravah, bo nujno treba nabaviti Gevarex-Combi, dva ustrezna kontaktna kopirna aparata in razvijalni stroj. S tem bi znatno posodobili tehnološki proces in dosegli enakomerno kakovosti izdelkov v reprodukciji- Densitometri, tako odsevni kot pro-sevni so le nekoliko izpopolnjeni in kakšnih večjih dosežkov ni, le da se da s prosevnimi meriti tudi velikost rasterske pike v odstotkih in ne samo gostoto začr-nitve. Za kopiranje in razvijanje ofsetnih plošč so bile razstavljene avtomatske linije, ki pa zaradi visoke cene in prevelikih zmogljivosti za nas ne pridejo v poštev. Američani so demonstrirali novo vrsto ofsetnih plošč za suhi tisk. Z njimi je moč tiskati na običajnih ofsetnih strojih brez vode, zdržijo pa naklado že do 35.000 izvodov. Seveda pa je tudi ta novost za nas nedosegljiva. Razstavljeni ofsetni stroji so imeli znatno več elektronike, ki je namenjena predvsem olajšanju dela in boljši kontroli tiska ter kvalitetnejšemu tisku-Stroji so znatno hitrejši in temu primerno komplicirani ter dragi. Rolland in Heidelberg sta razstavljala štiribarvne ofsetne stroje, s katerimi je moč tiskati štiri barve po eni strani ali pa po dve barvi po obeh straneh. Znatno so izboljšani tudi razpršilni aparati, ki med tiskom pO' berejo prah iz nepotiskanih ploskev, tak način prašenja pa prihrani tiskarju med tiskom marsikatero nevšečnost. V knjižni tisk počasi, a zanesljivo prodirajo fotopoliname plošče, predvsem pa v časopisnem tisku. Razstavljena je bila avtomatska linija za celoten postopek od vloženega negativa do povsem izgotovljenega klišeja za časopisno stran. Naprava je precej glomazna in predraga za jugoslovanske razmere. Večja časopisna šla znana firma kot je Agfa-Gevaert v sodelovanje z italijanskim proizvajalcem Bruno Tavolini (doslej izkušnje z Italijani niso bile ravno laskave). Na kontaktni kopirni aparat omenjene firme lahko priključimo Gevarex-Combi aparat pa je za polovico cenejši od klimševe-ga, naši proizvodnji pa bi povsem ustre- zal. Tavolini Sprint Electric DS je povečevalnik, ki opravlja podobne funkcije kot naš xenotron. Ima vgrajen adapter za Gevarex-Combi in tako opremljen predstavlja znaten korak naprej, je pa znatno cenejši od drugih povečevalnikov enake kategorije. V bodoče bo treba tudi na to misliti, saj naš xenotron ne bo trajal večno. Razstavljenih je bilo več vrst razvijal-nih strojev, med njimi je bil za nas najprimernejši Pakonolith razvijalni stroj za razvijanje rastrskih in črtnih negativov oziroma pozitivov. Ti stroji so se doslej v praksi najbolje obnesli zaradi solidno izdelanega ohišja in vseh prenosnih delov, ki so dobro zaščiteni proti koroziji. Najboljši pri tem stroju pa je regeneracijski sistem za regeneracijo razvijalca, ki avtomatsko uravnava moč razvijalne kopeli. Da bi našo reprodukcijsko fotografijo vsaj do neke mere posodobili ne le z no- Vsakih pet let razstavljajo v Dusseldorfu proizvajalci strojev, naprav in materiala za grafično, grafično predelovalno in papirno industrijo z vsega sveta. Vsak proizvajalec razstavlja najnovejše dosežke na svojem področju, ki jih do razstave ljubosumno skriva zaradi vedno hujše konkurence. Izrednih novosti na razstavi ni bilo, opaziti pa je vedno hujši prodor elektronike na vsa področja grafične dejavnosti, tako v reprodukcijski tehniki, pri tiskarskih in knjigoveških strojih ter drugih napravah. Zelo izpopolnjeni so razni merilni aparati, tako za reprodukcijo kot za tisk. Vse stremi za tem, da bi posamezne faze v proizvodnji grafične industrije ne ocenjevali več na oko, temveč po čimbolj natančnih merilih. MAJHNA ANKETA MED NAŠIMI ZAPOSLENIMI V dusseldorfu ELEKTRONIKE Podjetja po svetu pa že preurejajo kla-'Cne rotacije na tisk s fotopolimernimi P 0Scami, pa tudi že nove rotacije gradijo strojev še razne priključke k že obstoječim strojem kot dopolnilo. Izlagalna naprava na boben hkrati tudi hidravlično Pawo super xenotron 74 Za |‘sk s fotopolimernimi ploščami, saj so 25rf(v?*°. odporne in zdržijo naklado od p .uO izvodov do enega milijona. °st V strojih v knjižnem tisku je pr a 0 Pr< starem, ni nobenega napredka, tako ne v pripravi klasičnega tiskovnim^ sestav*ta- Drugače je s fotopolimer-ra . Ploščami. Tu so priprave za monti-pr J® sestavka že zelo izpopolnjene, Po k a*oza razvijanje. Stroji za tisk se pa Znanih*StrU*CC0* bistveno ne ločijo od že str^ai izboljšav je tudi na knjigoveških rezal -' ^ohlenberg in drugi proizvajalci nim n'" Stroiev 80 dodali ploskim rezal-Tak stroj®m vlagalno in izlagalno mizo. jev 0 stroj praktično nima nobenih zasto-de ’prefaču Pa fizično delo povsem odpa-»Poi0 e§ tega ima še ločen programator natan- <--ompromat« za programiranje, tra <"p0s.t Programiranja 1-100 milime-STAHT°*ZVaia*ec zgibalnih strojev r*l- je razstavljal razen že znanih stiska pole, da vsako kasnejše stiskanje odpade. Razstavil je nov zgibalni stroj STAHL-O-MAT, ki zaenkrat predstavlja vrhunec kakovosti v vrsti zgibalnih strojev. Hrup je znatno odpravljen, hitrost zgibanja pa je do 40.000 ulomov na uro. Miiller Martini je predstavil več vrst broširnih strojev z zmogljivosti od 2000 do 50.000 izvodov na uro. Zanimiv je tudi zgibalno-vlagalni aparat, ki ga je moč priključiti na poljubno postajo revijalke. Primeren je za zgibanje in vlaganje ovitkov na lažjih papirjih. KRAUSE je razstavil prvi avtomatski stroj za tiskanje in izsekavanje indeksov, zmogljivost je do 800 izvodov na uro. KOLBUS je svojo kompletno linijo za trdo vezavo na posameznih delih še izpopolnil. Knjižni blok potuje od začetka do konca v istem položaju in je vezava zaradi tega kvalitetnejša. JOŽE PARADIŽ *ni stroj Wohlenberg z vlagalno in izlagalno mizo PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI PLAČEVANJA S ČEKI Od januarja letos dobiva 190 zaposlenih v Dnevniku osebne dohodke na tekoči račun. Ljudje smo pač takšni, da se upiramo novostim in smo do stvari, ki jih ne poznamo, nezaupljivi. Tudi takrat so bili nekateri delavci nezadovoljni. Po tolikih mesecih pa so se ljudje že navadili na čeke, na prednosti in pomanjkljivosti takega načina plačevanja. In kakšno je zdaj njihovo mnenje. NADA MAVRIČ, novinarka: »Sprva sem bila proti čekom, predvsem zaradi dolgih vrst v bankah. Po nekaj mesecih pa sem ugotovila, da čeki niso tako slaba zadeva. Prihranim več denarja, ker nosim s seboj malo gotovine, preden pa napišem ček, dobro premislim. Dober občutek je, da imaš »denar« vedno pri sebi. Slaba stran pa je, da povsod ne sprejemajo čekov in da so v bankah vrste.« JANEZ DEMŠAR, tehnični urednik, BEP: »Dobra stran plačevanja s čeki je, da imaš denar pravzaprav vedno pri sebi, v začetku pa sem imel nenavaden občutek, ker nisem imel več opravka s klasičnimi bankovci. V začetku meseca dvignem le nekaj drobiža, sicer pa uporabljam čeke. Zdi se mi, da je to koristna novost (po nekaj mesecih lahko to ugotovim), slabo pa je, da nikoli točno ne vem, koliko denarja mi je še ostalo.« JOŽE SAJE, ekspeditor: »Nezadovoljen sem s tem načinom prejemanja osebnih dohodkov. Ček uporabim le enkrat na mesec, takrat ko dvignem iz banke celo plačo. Vsak mesec se zaradi tega znova razjezim. V banki čakam ponavadi toliko časa, da se parkirna ura ustavi, tako da sem že velikokrat moral plačati kazen. Na čeke se ne morem navaditi in še vedno plačujem z denarjem.« NADA TOMC, tajnica prodaje: »Čeke uporabljam, ker se mi zdijo zelo praktični. Prednost je v tem, da ni treba nositi s seboj denarja. Zdi se mi, da prihranim več denarja, ker imamo s seboj malo gotovine, pa še obresti dobim. Nekateri pravijo, da lažje napišejo ček, kot dajo denar iz rok, pri meni je občutek enak, če plačujem s čekom ali denarjem.« BORUT BAVDEK, adremist: »Plačevanje s čeki ima gotovo veliko prednost. Imam to srečo, da je na Miklošičevi poslovalnica banke, v kateri ni treba čakati. Moti me edino, da premalokrat dobim izpiske iz banke in nimam nikoli točne predstave o tem, koliko denarja imam še na razpolago. Iz banke dvignem le nekaj denarja, druge račune pa plačujemo s čeki.« NASVETI IZ NAŠE AMBULANTE DELAVEC IMA BESEDO KAJ JESTI? Obratni ambulanti smo namenili košček prostora v našem glasilu. Se vprašujete zakaj? Namenjen naj bi bil za zdravstveno vzgojo, saj veste, da te ni nikdar preveč. Naše zdravje je silno dragocena stvar, le cenimo ga ne vse dotlej, ko ga ni več. Takrat pa smo pripravljeni tudi trpeti zato, da ga dobimo nazaj. Če pa so naša prizadevanja premalo ali pa sploh neuspešna, takrat godrnjamo in jočemo. Vse premalo pa se zavedamo, da za ljubo zdravje sami lahko največ naredimo. Kako? No, na to vprašanje bi Vam želeli ne odgovoriti, pač pa pomagati. V vsaki številki glasila, ki bo izšla, bomo objavljali kratke sestavke in če boste Vi sami tisti, ki nam boste pomagali pri izbiri vprašanja, katerega bi želeli razjasniti tako, da si boste s to razlago lahko tudi sami pomagali takrat, ko bo to potrebno, bo namen naše zdravstvene vzgoje zelo uspešen. Vse nas tare vsak dan cela kopica težav in največkrat jih sami težko rešujemo, s skupnimi močmi pa nam bo verjetno le uspelo. No in za začetek bom sama omenila težavo, ki nas je začela pestiti s 1.9.77. Vsi veste, da je to naša družbena prehrana. Najbrž se ne bom zlagala, če rečem, da Vam je vsem prijetno, da so ukinili menzo, kjer niso pazili na čistočo, kjer so stregli počasi in neprijazno, kjer niso vedno dobro kuhali, kjer je bilo vse tako zelo drago. Najbrž bi našla še celo vrsto takih ugotovitev, le tistih, ki bi govorili v prid menzi in zaposlenim v njej ne. Naša grda navada je, da zelo težko hvalimo in potem je vse narobe. Spridi se še tisto kar je dobro. Tudi sedaj bomo hitro ugotovili, da menza mora biti, ker ni prav nič prijetno letati okrog za malico, da vsi tisti, ki morajo zelo zgodaj od doma, ne morejo ostati do poznega popoldneva brez tople hrane. Vidite, tu pa se pojavlja tisto najvažnejše: kaj jesti? O pravilni prehrani je bilo že veliko napisanega, kljub temu mislim, da nam kratka obnova ne bo škodila. Katere so glavne sestavine naše prehrane? Beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati, vitamini in mineralne soli. Vse to potrebuje naše telo v določenem razmerju, ker je vsaka od teh snovi potrebna za določeno nalogo pri rasti, delu in ohranitvi zdravja ter človekovega življenja sploh. Prav tako je za ohranitev življenja važna voda. Zaradi različnih del, ki jih opravljamo, potrebuje vsak od nas tudi različno število kalorij in s tem različno količino hrane. Za lažja dela rabimo do 2500 kalorij, za težja pa tudi do 6.000 dnevno. No za naše razmere toliko kalorij ni potrebno in je važno, da vsebuje naša vsakodnevna prehrana res pravo količino vseh sestavin, ki so važne za življenje. Zaželjeno je, da bi bila naša prehrana razdeljena na pet obrokov. Ker pa je to včasih skoraj nemogoče urediti, moramo paziti, da imamo vsaj tri obroke na dan, da ne obremenjujemo želodca. Ker sedaj pri nas nimamo več menze, nam je glavni problem, kaj bomo jedli za malico. Ta mora biti dovolj raznolika, ker nam krije zajtrk in malico. Prav je, da jemo veliko mleka in mlečnih izdelkov, sadja, katerega smo do sedaj pri naših malicah pogrešali, bi pa moralo biti skoraj obvezno. Za vse tiste, ki prihajajo od daleč in se tudi pozno vračajo domov, je zaželeno, da si prinesejo tudi kaj toplega, ker ni zdravo, da so ves dan samo ob suhi hrani. Tudi Vam ne priporočamo vsak dan samo burek, pa čeprav je ta dober in še pri roki ga imamo. Vsi kupujemo salame in klobase, vendar moramo vedeti, da so ti izdelki za naše zdravje manj primerni, posebno če jih jemo veliko in pogosto. Posebno vsi tisti, ki imate omejitve pri prehrani zaradi kakršnekoli bolezni, morate paziti, da se tudi sedaj, ko ni urejene tople malice, držite navodil glede dovoljene in nedovoljene hrane. Žal mi je, da Vam ne moremo posredovati kaj več kot samo splošna navodila in seveda svarila, da ne bo preveč obolenj v zvezi z nepravilno prehrano. Upamo lahko samo, da ne bomo ostali predolgo brez naše menze. STANA SAJEVIC X___________________________________________V NAPRAVIMO RED! Čas bi že bil, da bi v naši delovni organizaciji, Ljudski pravici, enkrat za vselej napravili red. V tem sestavku hočem opozoriti le na štiri probleme. Na DS ničkolikokrat rešujemo prošnje raznih organizacij in društev, ki prosijo za finančno pomoč. Za glasilo krajevne skupnosti Poljane »Poljanec«, pa ni nihče povedal niti besede. »Poljanca« delamo brezplačno in je njegova predračunska (letna) vrednost 50.000 din. Je to tako majhna vsota denarja, da o tem ni vredno obvestiti DS?! Zavedajmo pa se nečesa drugega, da bi ob vrnitvi obračunavanja vrednosti točke po obratih bila za časopisni obrat ta obremenitev nesprejemljiva in bi morale biti te ure plačane. Ob pregledu junijskih rezultatov smo lahko videli v tabelah, da je bil obrat reprodukcije 137,50, offset-tisk pa 473,00 ur brez dela^,animivo bi bilo slišati odgovore odgovornih, če so bili vsi o tem pravočasno obveščeni! Samo po sebi se ponuja vprašanje, kaj je z našo tehnično opera-tivo? Je v vročih poletnih dneh morda »zaspala«, ali pa ne zna pravočasno preskrbeti dela? Čas bi že bil, da bi nekdo za to moral odgovarjati! Stara fraza »dela ni«, za nas ni več sprejemljiva. Odstotki odbitka vrednosti točke na račun obratov se mi ne zdijo pravilni, ker bi morali upoštevati več faktorjev. Pišem konkretno za naš obrat, in sicer bom vzel simbolični primer. Bistveno se je povečalo število znakov, se pravi kvalitativno in kvantitativno je opravljenega več dela. Kam gre sedaj razlika dohodka? V obratu smo ugotovili, da nekateri naši delavci zaslužijo višjo grupo, vendar nam zastareli pravil' nik tega razvrščanja ne dopušča’ Menim, da za delavca ni stimulativ-no, če ve, da bo recimo prišel iz sedanje naše II. grupe vi. lev primeru, če bo šel nekdo iz te grupe stran, v pokoj ali pa umrl. To je po mojeh rakova rana sporov in vsega nekvali' letnega dela. Obveščanje v našem internetu glasilu je skromno in preredko izhaja! Na ta vprašanja upam, da botU dobil odgovore oziroma, da jih bomo lahko prebrali v ČRNO n3 BELEM. Zaželeno bi bilo, da bi bili odgovori jasni in brez številk, taka da bodo razumljivi vsakomur. Pa še tole: Kot delegat OOS naše DO v krajevni skupnosti Poljane sem dolžaU nekaj podatkov našim članom sindikata. Junija sem se udeležil seminarja, kjer so nas, delegate, seznanili5 povezavo TOZD — krajevna skupnost in še o nekaterih drugih temah Predstavnik sindikatov nam )e povedal tudi to, da v bodoče ne bo več obdaritve otrok za dedka Mraza, temveč bodo v krajevnih skupnostih pripravili kulturni program za malčke (brez obdaritve). Obdaritev otrok ostane le v dveh primerih, iu sicer: — če so socialno šibki — in otrok delavcev iz drugih republik, ki zaradi oddaljenosti hc morejo na proslave. Delegati morajo biti tesno povezani s krajevno skupnostjo in 10 OOS v TOZD. Ni nujno, da so ti delegati člani IO. Delegati so lahko vsi tisti, ki niso pod reelekcijo. ZVONKOŠERb ČASOPISNA ENOTA Lr Z \ KADROVSKE ’ NOVICE X___________y LJUDSKA PRAVICA JUNIJ 1977 PRIŠLI V TISKARNO: Jože Brunčič, knjigotiskar Henrik Pust, časopisni korektor Andreja Biščak, časopisni korektor Marjan Obreza, strežnik v ofsettisku Magdalena Erceg, knjigoveška delavka ODŠLI: IZ TISKARNE: Terezija Agnič, vlagalka v ofsettisku sporazum Jože Saje, montažer — kopist (odhod v JLA) Dragica Kos, evidentičar, sporazum Željko Acalinovič, reprofotograf, sporazum JULIJ 1977 PRIŠLI V TISKARNO: , Igor Gale, ofsettiskar (prihod iz JLA/ Marina Stoje, knjigoveška delavka Olga Likovič, knjigoveška delavka Jože Režek, strežnik v ofsettisku Šemso Bečič, strežnik v ofsettisku Nada Tajič, knjigoveška delavka Sašo Novak, tajnik samoupravnih °r inov . . u Smail Durakovič, strežnik v ofsettis* Šalih Keserovič, strežnik v ofsettisk ODŠLI IZ TISKARNE: Ciril Kamnar, knjigotiskar, s porazu Franc Polak, delavec v odpremi, sp0" razum Anton Kocman, strežnik v knjig°v6 niči, sporazum KOŠARKARJI ZBRANI IN PRIPRAVLJENI Telesnokultuma skupnost Ljub-]ana Center je že poslala razpis za tr'm košarkarsko ligo. Ker so Dnev-a>kovci že prejšnja leta uspešno ekmovali v košarki, ni bilo dvoma, 2® se letos ne bi prijavili. Mimo r^Hevnikovcev bodo igrali tudi ho-’°rarni sodelavci Dnevnika in Ne-, e*jca, tako lahko pričakujemo še °*jše uspehe kot v lanski sezoni. . Za vodjo moštva so košarkarji garali Marjana Remica, sicer pa °do mimo. njega tekmovali še: ane Fugina, Jože Pogačnik, Janez . uček, Janez Drobež, Janez Pirš, ■ anvevz Jeraj, Jani Alič, Samo Gabri-•|'č, Tomaž Nučič, France Capu-,eF Peter Perčič, Jernej Novak, °Ze Plešnar in Marjan Meško. ■ ludi košarkarjem želimo, tako v,0'nogometašem, uspešen start in (ek ° šPortne sreče v posameznih ka, J/,Ja Leskovar, knjigoveška delav-And razum SP°razu^a ®Lčak, časopisni korektor, AvGUST 1977 i wlca, :spavic- knJ>g 0 r^me?ja nar’referent Francan^kufca’ knjigoveška delavka nicj C Ltmahna, delavec v knjigovez- Mar^Senk°’ časopisni korektor r- Ana'to ^*ana’ knjigoveška delavka Ana knjigoveška delavka V Mari • ^raaš» knjigoveška delavka u \j:i- ta Magdič, knjigoveška delavka lavka Ca Stefanovič, knjigoveška delti ^'rsada Lidan, knjigoveška delavka 0SnLaIBZtTISKARNE: l' 'iasnr,; Dert°ncelj, referent za obračun Jože RV’>pvorazum Kezek, strežnik v ofsettisku, sa- movoljno Janez Kuhar, meter monter, sporazumno Silva Skoliber, stavec za stavljanje kodiranega stavka, sporazum Nada Tajič, knjigoveška delavka, sporazum Ana Mišmaš, knjigoveška delavka, sporazum Nisveta Mehičič, knjigoveška delavka, sporazum Jana Dodig, knjigoveška delavka, spo- LJUBLJANSKI DNEVNIK V Ljubljanskem dnevniku so se v mesecih juniju, juliju in avgustu na novo zaposlili naslednji delavci: Alenka Vilfan — novinarka, s 1. 6.: Demšar Janez — tehnični urednik BEP, s 1.6.: Tonka Gospeli, — kadrovik, s 6.6: Anton Perič — novinar, s 1.7.: Janez Matoh — šofer distributor, s 5.8.: organizacijo pa so zapustili Brane Cenkar — šofer distributor s 11. 7. 1977 (umrl) in Jože Varga — komercialist propagandist s 15. 9. Vrsta naših odbojkaric, ki je na grafičnih j igrah v Novi Gorici osvojila drugo mesto. V___________________________________________________________________________' ODBOJKARICE DRUGE NA GRAFIČNIH IGRAH Kot vsako leto je tudi letos Ljudska pravica skupaj z Dnevnikom prijavila moštva in vrste za vse športne panoge na grafičnih igrah, ki so bile v Novi Gorici. Ker je bila prijavnina izredno visoka, so na tekmovanje odšli res le najboljši, ki so dosegli dobre rezultate. Ženske so tekmovale v odbojki in namiznem tenisu. Mnogo več uspeha so imele odbojkarice, saj so osvojile drugo mesto. Izgubile so le tekmo v finalu, vendar je potrebno povedati, da je tik pred odhodom na grafične igre zbolela najboljša igralka, tako je uspeh toliko večji. Namiznoteniške igralke niso imele toliko uspeha, saj so bile v končni razvrstitvi šele pete, za razliko od lanskega leta, ko so bile druge. Kljub vsemu smo z uvrstitvami naših tekmovalk lahko zadovoljni, saj predvsem igralke Dnevnika niso imele kaj več časa pred igrami za rening. Čeprav na koncu tekmova- IZLET NA STORŽIČ Ob koncu avgusta smo s štirimi člani kolektiva LP (od 8 prijavljenih) prehodili prijetno in drugi dan tudi mokro pot. Iz Preddvora nas je pot vodila na Kališče, kjer je prijeten dom in smo tam tudi prenočili. Isti dan smo se povzpeli na vrh Storžiča. Naslednji dan smo se spustili v dolino čez Poljano. Vreme nam je nagajalo, tako da smo še uro kasneje doma ožemali naše premočene pumparice. nja igralke niso bile najboljše volje zaradi poraza odbojkaric v finalu, je le zmagala ideja, dfa je pomembno sodelovati in ne vedno zmagati. NOVI ŽETONI Vse, ki se zanimajo za plavanje v zimskem bazenu v Tivoliju, obveščamo, da bodo v novi sezoni veljali novi žetoni, ki jih zaenkrat še ni. Takoj, ko bodo na voljo, vas bomo obvestili in jih boste zopet dobivali v športni redakciji Dnevnika. ZAČETEK TEKMOVANJA V NAMIZNEM TENISU Telesnokultuma skupnost Ljubljana Center je kot vsako leto tudi letos razpisala tekmovanje v namiznem tenisu za moške in ženske. Medtem ko bodo za Dnevnik igrale Reza Gomilšek, Jana Lazar in Mimi Vončina, se je od moških doslej prijavil le Marjan Lekše, potrebni pa so trije igralci. Ker so tudi moški tekmovali v namiznem tenisu vsa prejšnja leta, ne dvomimo, da ne bi dobili še dveh igralcev, da bo tudi moška ekipa Dnevnika popolna. Tekmovanje v namiznem tenisu se bo pričelo oktobra. TEKMOVANJE V TRIM NOGOMETNI LIGI Dnevnik — Pravica na 7. mestu s ^°gometaši Dnevnika in Pravice ,. tekmovali v trim nogometni ligi, ’ J° je organizirala telesnokultuma khpnost Ljubljana. V prvi skupini, v Kateri je tekmovalo 12 moštev, so (jgP^ladanskem delu po odigranih Vetih kolih osvojili sedmo mesto z s, Setimi točkami. V spomladan-te2m delu so nogometaši dobili pet st ,em> štiri pa so izgubili. Dve zao-č ' tekmi bodo odigrali pred pri-njak°m jesenskega dela tekmova- S0Po zasluženem letnem oddihu, ki omSl v obeh poletnih mesecih prav $m°V0 Pr’v°ščili vsi nogometaši, 0 Prepričani, da bo start v jesen- skem delu mnogo uspešnejši. Sicer pa je končna lestvica prve skupine po spomladanskem delu naslednja: 1. PTT 9 9 0 0 37:9 18 2. Papirografika 8 6 0 2 32:16 12 3. Prometna sekcija 9 5 1 3 20:20 11 4. Sloga , 9 5 0 4 43:29 10 5. Ljublj. banka 9 4 2 3 .25:18 10 6. TTG 9 5 0 4 32:28 10 7. Dnevnik Pravica 9 5 0 4 20:28 10 8. Kartonažna 8 3 2 3 20:15 8 9. Staninvest 9 2 2 5 17:35 6 10. Slovenijales 8 2 0 6 16:27 4 11. LUZ 9 116 19:33 4 12. Mestni vodovod 8 116 2:19 3 črnchbklfa v ljubljanskem dnevniku Jezik v Dnevniku je vedno slabši, veliko je napak in nič ne kaže na boljše, ampak celo na slabše. Celo v ameriški »Prosveti«, kjer se uredništvo opravičuje zaradi napak, češ da časnik stavijo angleško govoreči stavci, je včasih boljši jezik. Če ne znamo drugače, bi pa morda bila rešitev da za novinarje, lektorje , redaktorje in stavce najamemo — Francoze! • Nedeljski dnevnik je imel uspešno akcijo na temo »Smo gospodje ali tovariši?« Ogromna večina bralcev se je odločila za nazivanje s tovariš in tovarišica. V oglasnem oddelku tega očitno ne vedo, ker v ženitnih oglasih še kar naprej »iščejo gospoda ali gospo, ki bi...« • Ni kaj: naša vratarska služba je natančna. Ko pride član redakcije delat popoldne, ga vratar vestno zapiše, prav tako ob odhodu. Kljub tej »strogosti« pa so se v redakciji celo poletje pojavljali (nenajavljeni) ra- zlični krošnjarji in drugi tipi, ki bi mimo vratarja očitno lahko mirne duše prinesli celo nekajkilogramsko bombo... e V ekspeditu so odkrili novo zdravilo zoper prehlad, gripo in podobne bolezni, ki je učinkovitejša od penicilina. Med dopusti sta bila od sedmih delavcev dva na dopustu, trije pa so kar čez noč zboleli, ker bi morali delati nadure. Zagrozili so jim z dodatnim zdravniškim ogledom doma in naslednjega dne so bili spet vsi zdravi na delu. Že tako ozko grlo našega ekspedita je torej ob grožnji ozdravelo brez penicilina. e Član našega uredništva Tone Fornezzi — TOF je poleg urednika »Teleksa« Anteja Mahkote podelil priznanja na tradicionalnem pohodu Sto žensk na Triglav. V Kamniku, kjer so nekateri mladi postavili svetovni rekord v »porivanju diane«, ki je bil poleg Teleksa glavna priča TOF... (glej faksimile plakata). Tudi tole Tofovo početje je najbrž edin- stven jugoslovanski rekord: marljivo sodeluje pri neposredni konkurenci, čeprav bi koga drugega, ki bi tako delal, najbrž kaj hitro ošvrknil v svojih bodicah. Tone Fornezzi — TOF v redakciji resda nima svoje mize, toda to najbrž ne more biti vzrok, da ga pri Teleksu vidijo večkrat kot na Dnevniku (kjer je zapollen, če še ne veste!). STRUPENJAK ZDAJ, KO SO NAM V LJUDSKI PRAVICI ZAPRLI MENZO, IMAMO VSAJ UPRAVIČEN RAZLOG, DA GRE**0 KLJUB PREPOVEDI IZHODA V NAŠ TOZD NA MALICO!