K Največji slovenski dnevnik	U
< v Zedinjenih državah n	II
[I Velja za vse leto . .. $3.50	I
=j Za pol leta......$2.00	]
GLAS NARODA
%
List slovenskih delavcev v Ameriki,
I	The largest Slovenian daily	01
I	fin the United State«-	ill
I	lined every day except Snndavf	m
P	and Legal Holidays,	IIP
]	50,000 Readers	jjj
rgLEFOW: 4687 OORTLANDT._gntered s« Second Claai Matter, September 21, 1903, at the Post Office st New York, N. Y., under the Act of Caagrtm of March 3. 187».	{TELEFON: 187« COBTLANDT«
NO 143. — ŠTEV. 143.	NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 19, 1918. — SREDA, 19. JUNIJA, 1918.	VOLUME XX VL LETNIK XXVL
W. Si S.
-—ooo—--
Trne translation filp^d with the post master at New Tort. X Y. on .Tune If), 1918, as required by the Act of October 6, 1917.
-OOO-
Air. Allen, državni ravnatelj vojnega varčevanja za Greater New York pravi v nekem svojem ugotovilu:
— Glavni namen te kampanje je pridobiti kolikor mogoče največ prebivalcev za vojno varčevanje. Junijska kampanja ima pa določen namen zagotoviti si najmanj dva miljona vpisanih vojno-varčevalcev v mestu New Yorku, bodisi potom članstva vojno-varčevalnih j družb, bodisi potom posebnih obveznic.
Nič manj kot dva miljona teh članov, katerih število mora biti popolno do 28. junija, more biti zadovoljiv odgovor na apel predsednika Wiisona, ki ga je naslovil na vsakega možkega. žensko in otroka ter ga v njem pozval, naj se zapiše še pred tem dnem v domačo armado produkcije in varčevanja.
Pri osnovanju to armade varčevalcev je pa tudi nas cilj vstanoviti nič manj kot desettisoč vojno-varčeval-jiiih družb oziroma agitatorjev tekom te periode.
Uspeh prvih dveh dni te kampanje je zelo zadovoljiv. —
Sporočili so nam, da je bilo ustanovljenih preko ">00 vojno-varčevalnih družb. Vsi, ki stopijo iahko v zvezo z večjim delom naroda, katerega bi se dalo uporabiti v tej domači armadi vojno-varčevalcev, so poklicani, naj posvete svojo službo temu organizacijskemu delu ter naj stopijo v stik z Vojno-varčevalnim odborom, 51 Chambers ; Street, Telephone Worth 8500.
je skupina narodov. Sila naroda, da mntre zdržati napore moderne vojne,' pa je odvisno od industrijskega razvoja. Rusija je Lila v tem oziru med ententnimi zavezniki najmanj razvita. Avstrija je indu-strijelno le malo bolj razvita kot Rusija.
Sedanja avstrijska ofenziva ima v splošnem znamenja kot j,h je imela ofenziva, katero je pričel pred letom Kerensky. Zavezniki Rusije so od nje zahtevali, da napade. Tudi doma so na Kerensky -ja mo«no pritiskali. Čutil je. da se bo odkrižal svojih domačih sovražnikov, ako bo napad uspel. — Avstrija se nahaja v sličnem položaju kot je bil Kerensky. Preti ji razpad. Njen veliki zaveznik je nestrpen.. — Ilohenzollenrei morajo imeti ofenzivo od Habsburžanov. Ako bo ofenziva uspela, bo pritisk nemirov odstranjen. Ako se pa izjalovi. tedaj pride po voden j.
Velika razlika med Avstrijo iu Rusijo pa je bližina Hohenzollern. cev. Ako "bi bili Anglija in Francija sosedi Rusije, potem bi jo zdržali dalje kot pa je ostala brez pomoči Nemčija je tiščala Avstrijo k tlom, odJkar se je pričela vojn* tako <ia pripada zdaj telo Avstriji, volja pa Nemčiji. To dejstvo zdaj vzdržuje to ofenzivo; ako ne uspe. bo ravno tako usodepoina kot jf />ila Kerenskvjeva. Do sedaj je ta }>arale!a držala.
Narod brez moči, sit vojne, narod, kateremu preti razpad, je bil pognan k napadu po volji, ki ni [njegova. Zaradi tega je ta ofenziva tem važnejša, bolj odločilna "kakor vsaka, katero je vprizoril
Hindenburer na zapadu.
---k
Anglija vpraša Nizozemsko.
True translation filed with the post "roaster at New York, X. Y. on June 19, 1918, as required by the Act of October a 1917.
London, Anglija, 18. junija. — Angleška vlada je zaradi zelo na-rastlega prometa na Limburg železnici med Nemčijo in Belgijo, kakor poroča Reuterjev dopisnik v Haagu, naprosila nizozemsko vlado, da jasno razloži značaj blaga, ki se prevaža, da se ugotovi, da ni namenjeno za vojne namene.
\
Scheidemann na Nizozemskem.
True translation filed with the post master at New York. X. V. on June It), 1918. as required by the Act of October i	6, 1917.
Amsterdam, Nizozemsko, 18. junija. — Vodja nemške socijalistič-ne stranke Filip Scheidemann, je prišel, kakor piše nek nizozemski list, v Leeuwarden, da se sestane z nizozemskim socijalističnim voditeljem Petrom Troelstra, ki bo v kratkem odptoval v Anglijo na letno zborovanje angleškega delavskega krongresa. ..
usoda Avstrije.
True translation file«! with the post master at New York, X. Y. on June 19. 191S, as required by the Aet of October 6. 1917.
Washington, D. C.,. 17. junija. T'speh avstrijske ofenzive je dvomljiv. Pritisk se v smislu vojaških oblasti ne more smatrati, da je vstavljen. Tudi se ne more trrtfti. da se bo gotovo še nadaljeval. Po mnenju kritikov je Avstrija v prvih dveh dneh bojev storila vs». kar se je moglo od nje pričakovati. Mogoče pa je, da jo Italija v prihodnjih urah potisne nazaj, od koder je prišla.
Prekoračila je Pijavo ob železnici, ki je dobra točka, na katero se more naslanjati prodiranje. Toda potisnila ni naprej k silo, ka-koršno je razvila Nemčija pri svojem zadnjem prodiranju na zapadu. Njen uspeh je omejen. More biti se bo razvil. Povedali bodo prihodnji dnevi.
Kar se tiče ozemlja, je ugodno za sovražnika. Na človeški stran* pa je prednost z Italijo. Avstrijsko prodiranje je bilo vstavljeno i na točki, od koder lahko vprizon , napad. Italija ga je vstavila, kjer! je mogla in ne, kjer je hotela. Italija je ostala na postojankah, katerih ni posebno lahko braniti ir' od koder se napadi ne morejo var- \ no i-zvesti.
Ako so poročila, ki so v povest; vojnega dopartmenta, resnična* zavezniško mnenje, kar se tiče mn; štva, ni bilo vedno pravično glede kakovosti italjanske armade. Opa-zavalei pravijo, da se najboljše čete na vseh krajih zavezniške črte. razun naših lastnih čet v Franciji nahajajo ob Pijavi. Ako govori tako. tedaj govore o zdravju in moči moštva in o splošnem položa ju armade.
To je resnično, kajti Italija, k?v kor mi sami, se more postaviti nn-sproti sovražniku z najbolj izbra nlmi možmi. V vojni ni tako dolgo kot je Frncija in Anglija in vojna ni absorbirala njene energije kot energije Francije in Anglije. Njena črta je relativno kratka Ni ji bilo potreba poklicati pod o-rožje starejše in fizikalno slabejše može.
Vojaški izvedenci polagajo na fizično moč armade veliko zaupanje kot podlago za moralo. Zaradi tega pravijo v .svojih poročilih našemu vojnemu uradu, da ima danes Italija kjerkoli na bojnem polju najboljše čete, razun naših.
Od dvomljivega uspeha avstrij-sko-italjanskih bojev je mnogo odvisno. Paralela med Avstrijo in Rusijo je zelo značilna. Avstrija je najbližnji kontrast v centralni zve zi, kar je bila pred letom Rusija 'za entento. Ni niti en narod, niti (nrti ni moderna. Rusija je skuJpina vasi in krajevnih občin. Avstrija
Slovenci v amer. armado!
i _ - |
Hitchcock hoče rekmtirati av-! i atrijske Slovane za ameriško ar-' mado. — Na tisoče jih je pripravljenih.
i ■-
True translation filed with the post
master at New York, X. Y. on June 19, 1918, as required by the Act of October iftt	6, 1917.
Washington, D. C., 17. junija.— Hitchcock, predsednik odbora za iinanje zadeve, je predlagal predsedniku Wilsonn organizacijo slo-1 vaških, poljskih, jugoslovanskih in čeških divizij v ameriški arm!a-i di. katere bi v prvi vrsti pomaga-1 le italjanski armadi v njenem bo-j ju proti Avstriji.
Mr. Hitchcock je prepričan, da1 ta načrt ni samo vojaške važnosti. ampak bi tudi v polni meri poveerjl nemrie v Avstro-Ogrski ter pripomogel k revoluciji. Na-j vsezadnje se zdaj lahko ponovi « ono. , kar se je zgodilo v dvojni monarhiji, ko je uporabljala svoje lastne slovanske vojake v l>ojn ] proti Rusom.	ji
Avstrijski Slovani so odložili ; orožje ter ■so se vdajali v celih re- : gimentih in brigadah.	;
"Velik vzrok bi moral biti, da M se tega ne storilo", je rekel ■ Mr. Hit< hcock, ko je razpravljal
0	svojem predlogu. " Toda jaz mislim. da tega ne bo. Izjema ho le, če bo predsednik, kateremu ■sem predložil načrt in katerega sedaj študira, dobil kak vzrok, zakaj je i fo nemogoče.	!
"Pri vsem pa obstaja zelo ve>li- . ka težkoča. Slovani, ki so bili ro-1 jeni v Avstriji in ki bi topili v tako divizijo armade Združenih držav, bi bili obsojeni na smrt, če hi jih vjeli. Predno se vpišejo, se jim mora povedati, da store to na svojo <x'govorncst in da na svojo odgovornost igrajo hazardiio igro v vojni. Toda povedali so mi, da je na tisoče takih, ki hočejo pre-J vzeti ta liziko ter se boriti proti Avstriji.
•Mi
vemo, kaj se je zgodilo, ko, so se avstrijski Slovani srečali z Rusi. Zakaj bi jim ne dali zdaj v večji meri te prilike?"
Demonstracije na Dunaju.
True translation filed with the post' master at New York. X. Y. on June 19. 1918, as required by the Act of October 6, 1917.
Pariz, Francija, 18. junija. — Kakor pravi poročilo, katero je prejela Havasova a gen tura iz Ba-zela v Švici, so se včeTaj vršile no Dunaju socijalistične manifestacije.
''Bodočnost nam bo povedala", j« nadaljeval, "kaj so napravili vojaki v Ukrajini, liesede Finska ne moremo izgovoriti brez sramu. Zaradi svojega političnega mišljenja se nahaja 60,000 ljudi v ječah, 2000 jih je bilo usnuvenih; nem-' ški vojaki so pobijali finsko prebivalstvo."
Poslanci desnice so se dvignili
1	in protestirali. Poslin-t ccntrrmMft ■ in konservativci pa so zapustili
j dvorano. Cohn pa je zalučal Ho-{ • henzoilerncetr v obraz: 4'Nočemo,j ?da bi ta kruta evropska vojna po-J stala družinska zadeva Hohenrol-ierncevr*
TO TIIE PARADE PAGEANT DIVISION MAYOR'S COMMITTEE ON NATIONAL DEFENSE HALL OF RECORDS NEW YORK CITY.
The ...................... |
organization will march in the LOYALTY PARADE on Independence Day. We will
furnish..........paraders.
We will also have ........
bands af music. All our paraders will carry small American flags. Our organization will march with the division. (State nationality.)
Name ....................
Address ..................
Telephone ................
Title of office ............
Preziranjo nemške vlade.
True translation filed with the post master at Xew York, X. Y. on June 19, 1!»1S. as required by the Act of October 6, 1917.
Washington, D. C., 17. junija,— Neko diploniatično poročilo Mr. C'u-riha. Švica, popisuje danes zanimiv prizor v nemškem državnem zboru pretekle sobote. Poročilo pravi:
*• V soboto je v nemškem državnem zboru imel socijalistični poslanec Cohn oster govor, ki je povzročil med poevhinei veliko razburjenje. — "Vse, kar se godi v zavzetem ruskem ozemlju", je rekel, 4'je v nasprotju z resolucijo državnega zbora z dine 10. julija, pa navzlic temu takoimeuovana liberalni« večina ne protestira."
Cohn je nato popisova-l postopanje. katerega je bilo deležno od nemških vojaških ob lasti prebivalstvo baltiških provincij. 4'Ruskim zdravnikom", je rekel, 44 ni dovoljeno vrniti se v svojo domovino, kar je nasprotno mednarodnemu zakonu; zavzeta ozemlja so popolnoma opusfcosen«; mnogo so eijalistov so nemške čete brez vsake preiskave obesile; z Ukrajino in Finsko te postopa še slabše."
Potop U-čolna.
Ameriški podmorski čoln je potopil nemški podmorski čoln. — To novico je prinesel nek amer. parnik
True translation filed with the post mast»T at New York, N. Y. on .Tune 19, litis, a- r»H|uired by the Act of October 0. 1917.
Neko atlantsko pristanišče, IS.
junija. — V petek je nek ameriški podmorski čoln potopil enega Lz-med nemških podmorskih čolnov, ki so zadnja dva tedna napadali ladje tostran Atlantika. To poročilo so danes prinesli častniki neke ameriške ladje, ki je prišla s Kube in drugih južnih pristanišč.
Podmorski čoln je bil torpedi-ran in, kakor pripovedujejo častniki te ladje, po mnenju častnikov ameriškega podmorskega čolna m nikake dvojbe, da je bil podmor. ski morilec uničen.
Dokaz, da je bil v resnici potopljen, je bila velika ndaka olja na površju mora, kjer je plaval razbiti podmorski čoln. Po vodi je plaval del razbitega rešilnega čolna. več kosov vrvi in jadra.
Častniki in mornarji ameriškega podmorskega čolna so bili zelo veseli nad uspehom in se niso obotavljali pripovedovati častnikom ladje o kratkem boju, v katerem so brli zmagoviti.
Častniki, ki so danes zjutraj prišli tu-sem, pripovedujejo, da so včeraj, ko je njihova ladja plula proti obrežju, srečali nek ameriški podmorski čoln, ki je jemal zaloge z neke ladje. Ladja se je vstavila, da izve, ako je kaj poročil o podmorskih čolnih. Častniki ladje so obiskali krov podmorskega čolna in častniki podmorskega čolna so vrnili poset.
Ko so bili častniki ladje na podmorskem čolnu, so jim pomorski častniki povedali, da so v petek ko .so pluli šest ur od obrežja, zapazili skozi periskop velik podmorski čoln. Ameriški podmorski čoln je pliii pod vodo in videti je bilo samo njegov periskop
Izkazalo se je, da je bil to nemški podmorski čoln, ker je imel topove .spredaj in zadej in tudi po drugih znamenjih. Jasno je bilo da ni opazil periskopa ameriškega podmorskega čolna, ki je dognal lego U-čolna in razdaljo, nakar se je še bolj potopil ter se je odpravil proti sovražniku v primerno razdaljo za torpedo. Xat</ je bil torpedo izstreljen.
20 sekund potem, ko je torpedo zapustil cev, se je skozi mikrofon slišala strahovita eksplozija, nakai se je ameriški podmorski čoln dvignil na površje, da vidi, kako je delo izvršil. Yideti pa ni bilo ničesar in mali ameriški čoln je naglo plul na kraj. kamor je nameril torpedo.
Tam je križaril dolgo časa. da bi videl, ako je kje kak ponesrečenec; toda nobeden ni prišel na površje, pričelo pa je v okolici Cc globočine prihajati olje. To je bil za poveljnika zadosten dokaz, da je popolnoma uničil sovražnika.
Zgodilo se je prvič, da je ameriški podmor. čodn potopil U-čoln in-eden izmed redkih slučajev, da se je kaj takega dogodilo.
ITALJANI SO ZAVSTAVILI
AVSTRIJSKO PRODIRANJE
• -000
SOVRAŽNIK JE POSKUŠAL PREKORAČITI REKO PIAVO, PA JE BIL NA VSEH TOČKAH ODBIT IN POTISNJEN NAZAJ. — ITALJANOM SE JE POSRE ČILO VJETI 1,550 AVSTRIJSKIH VOJAKOV. — NA ITALJANSKI FRONTI JE BAJE EN MILJON CEN TRALNOZAVEZNISKIH VOJAKOV. — ANGLEŽI
IN FRANCOZI, ooo-
Trti*1 t ran*ilnti<>n fiU-d with the jMistniasrcr ar Xew York, X. Y. on -Tune 19, litis. rf<|uir»»<t Uy the A« t «»f October it, l!tl7.
London, 18. junija. — Vsa prizadevanja Avstrijeev, da hi prodrli italjansko bojno črto, so naletela na tako strahovit odpor, da se jim je tudi danes izjalovil vsak poskus napredovanja.
Najbolj vroča bitka se je vršila oh reki Piave. kjer je sovražnik odločno poskušal prekoračit i Piavo, pa je bil v vročem boju odbit:
V	bojih, ki so se vršili ob dolenjem teku reke Piave, so vj«'li Italjaui 1.550 sovražnikov. Nasprotno pa Avstrijci ofieijelno poročajo, da so vjrli izza začetka ofenzive :>0,000 mož.
Kako sih'ii pritisk izvaja avstrijski naval, se da presoditi iz dejstva, da j«' edaj na italjanski fronti osemdeset avstrijskih infanterijskih divizij ter dvajnast kavale-rijskih divizij, vseira skupaj približno miljon mož.
V	italjauskem glavnem stanu je bilo danes ugotovljeno sledeč«': — Dokler Avstrijei, ki so prekoračili reko Piavo, ne napravijo trdnih predmostij in ne dobe svojih topov posebno na malem sektorju pri Montello, ki je še zdaj v njihovih rokah, bo edina poslediea njihovega prekoračenja nevarnost vjetja.
Med Fasaltom in rtom »Silo, ob južnem koncu črte, ki teče ob morju, se je vršil ves dan boj in sieer brez prest anka.	,
Na severu, v gorskih okrajih, so italjanske čete dovolj daleč prodrle, da so utrdile svoje pozicije med Montello in goi*o Timbra.
Vse to ozmeljc so Italjaui zopet osvojili. Med tem proeesom so odbili dva sovražna napada.
V	okoliei Monte Cirippa so odbili Italjaui odločen napad. Avstrijei so se umaknili ter pustili Italjanom sto jetnikov.
Vzhodno od Asiago planote so Italjaui v vročem napadu zavzeli Kaea Pozzo in višine jugovzhodno od Sašo.
Pri tej priliki so vjeli tristo Avstrijcev.
Angleške čete so se posebno odlikovale v bojih v gorovju. Bile so v prvi vrsti ofenzivnega prodiranja. Angleži so se obnašali tako dobro kot se obnašajo veterani. ki so že vajeni boja ob gorskih vrhuncih.
Jasnr je bilo, da so hoteli Avstrijci pri Montello pro dreti preko gorskih prelazov ter dospeti v dolino, nalia-jajočo se pod njimi, toda odločen odpor jim je popolnoma preprečil izvršitev tega načrta.
Tudi franeoske čete so se odlikovale v raznih napadih v enem delu črte, katere so zavzele.
Njihova artilerija na Asiago planoti je visoko nad-kriljevala avstrijsko. Opravljala je izbomo delo ter pre-g_nala sovražnika, kjerkoli je poskušal napredovati.
Francozi so izgubili v vseh bojih, katerih so se vdele-žili. samo štiri mrtve. Njihovi grenadirji so vjeli ICrt Av-st rijeev.
Z ozirom na izjavo nekega poročevalca "Evening Standarda" se Avstrijei še vedno nahajajo na zapadnem bregu reke Piave. Preko reke so napravili štirinajst mostov in sieer med Connegliano železniško progo ter Zen-son Bend v razdalji štirinajst milj iu pol.
Predmostja pa italjanska artilerija neprestano ob-slreljuje ter je le malo upanja, da bi se mogla vzdržati.
Dopisnik pravi, da poskušajo Avstrijci vstanoviti dvoje mostišč na desnem bregu Piave, ki bi jim služili za nadaljne operacije.
Italjaui imajo dovolj rezerv, da žnjimi lahko prepre čijo vsak polom ob reki Piavi.
Edina nevarnost, pravi dopisnik, obstaja pri Montello, kjer so napadalci zavzeli dve tretini precej visokega ozemlja.
Avstrija se najbrž poslužuje vse svoje sile, katere je mogla spraviti skupaj, da bi premagala Italijo.
Avstrija je spravila na fronto 7,500 topov. Njena moč je razdeljena v tri velike armade, ki operirajo pod vrhovnim poveljstvom feldmarsala Boroeviea.
Danes se je doznalo, da je bil njihov glavni eilj prekoračiti reko Piavo ter zavzeti Treviso Monte Belluna želeniško progo. Ta načrt se jim je pa izjalovil. Z ozirom na te cilje so bila izdana povelja, napredovati za vsako eeno. Pri nekem avstrijskem častniku, katertga so vjeli, so našli listine, iz katerih je razvidno, da se poveljstvo popolnoma nič ne briga, koliko ljudi pade.
Newyorskim slovenskim društvom.
Trne translation filed with tlie post muster at Xew York. X. Y. on June 19, 1018. as required by the Act «>f October 0, 11+17.
/upanov rulhor narodne obrambe poziva vse klube, društva in organizacije, katere se namerava-J jo vdeležiti vdanostne <lemon->tra-1 eije na «lan Proprla.šenja N*eodvi»-nosti. naj izpolnejo sledeči kupon ter fra takoj pošljejo na naslov-.j Parade Pa pre a nt Division. Mayors Committee National Defense, IIall: of Records. Xew York City.	j
LAŠKO BOJIŠČE.
iJi-1 '1
"GLAS NARODA";
lEOVENja PUBLISHING COMPANY
(Slovenian Daily.) Owned and published by thM
(a corporation.) . fRAXK SAKSER. President._LOUTS BENEPIK, Treamirer.«1
Place of Business of the corporation and addresses of above officers: 1 82 Cortland t Street. Borough of Manhattan, New York City, N. Y.	i
Ba celo Jeto velja list sa Ameriko Za celo leto za mesto New York $5.00	!
In Canado.................. $8.90 Za pol leta za mesto New York.. 3.0ft	-
Za pol leta..................— 2.00 Za četrt leta za mesto New York 1.50	J
Za četrt leta .................. 1.00 Za Inozemstvo za celo leto...... 6.00
_"C LAS NARODA" Izhaja vsak dan izvzemsl nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA*
("Voice of the People") Issued every day except Sundays and Holidays
Subscription yearly $3.50.
Advertisement on agreement.
Doplai brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Prt sptemembl kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejSnje blvalliBs naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NAHODA**
82 Cortland t Bfc._New Torf City.
^ Telefon: 2876 Oortlaudt. ^
GLAS NABODA. 19. .TTTN. 1918.
Dopisi j
Johnstown, Pa. i
I
Z velikim zanin::anjem se pri- I 'pravlj-ajo slovenska društva na skupen piknik, katerega bo prirc- | dilo 18 slovanskih društev v prid | Rdečemu Križu in za propagando j ideje bodoče jugoslovanske repub- I Vike. S tem piknikom ho dosežena že davno gojena želja naših ^ dni- j štev: katera so se soglasno izrekla za skupno sodelo\ 3nje v bodoče, j Plemenita ideja za. skupen blagor se jo začela uresničevati. Med našimi društvi ni več nikakega na-sprotstma. izginili so predsodki posameznikov in med člani ni več razlike, h kateri jednoti da spada, ali kakšnega mišljenja je; vsakdo] danes ve. da. ako hočemo doseči kak uspeh, si mc/amo hiti f.dini.i in to so naša dru<tva začela vpo-j števati. kar je vse hvale vredno.I K sodelovanju se je priglasila! tudi slovenska Moxham godl>a. ki-bo na pikniku s vir al a brezplačno. Živela!	!
Priprave za proslavo dneva ' ameriške neodvisnosti 4. julija.' > katere se bodo korporativno vde-
■	ležila skoro vsa slovenska dru-j Št v a iz Johiistowna in okolice, j«1! v polnem teku. Vse ho pravočasno objavljeno v lokalnih listih in posebej se bo objavilo še v slo-
l venskih listih, da ho tako vsakoj društvo obveščeno, kdaj in kje se ima isto sestati. Odbori kateri j urejuje v spored parade, ki obeta hiti ena izmed največjih, kar se " jih je še priredilo v Johnstovvnu.' , ho obvestil pravočasno vse kra-( jevne odbore vseh narodnosti, ka-korhitro bo z vsporedom gotov.
Apeliram na članstvo skupnih društev, da se .poluoštevilno vde-j
I	leži te parade. Društva, katera
■	imajo zastave, naj iste vzamejo s seboj. Priporočljivo je tudi. da si društva nabavijo primerne napi-
; se, kateri naj bi značili lojalnost L Slovencev do Amerike, ter zaiiiče-
II	vanje do nemške pohotnosti. Slo-
-	venska društva bodo vdeJjena v . sprevodu kot slovenski oddelek.
Društva, katera se še niso od-
I
z v al a in katera še niso zastopana v tem, naj se priglasijo k vdelež-bi, in sicer v najkrajšem času. če
*	hočejo, da bodo s priglašenimi društvi na njih imeniku. Ker se
^ gre za. proslavo največjega ameriškega praznika, ne bi bilo um est-" no. da bi se temu odrekalo, i Do sedaj so priglašena sledeča i slovenska društva:
i
Za Conemaugh : Dr. sv. Alojzija štev. 36 JSKJ.,
*	dr. Boritelj št. 1 SDPZ., dr. Sino-. vi Sfcave št. 168 SXPJ. in dr. De-
-	lavee št. f»f> SDPZ.
Za Franklin: Dr. Zaveznik št. :i ŠDPZ., dr.
*	Danica št. 44 SNPJ. in dr. Zori-:
■	slava št. 148 SXP.T.
Za Wood vale: Dr. Napredni Radnici štev. 15J . SDPZ.
Za Cambria City: Dr. sv. Cirila in Metoda št. 16 L JSK.JL, dr. Mirni Dom štev. 45
■	SDPZ., dr. Adrija št. 3 SXPJ., dr. . Slosra štev. ? SSPZ.
t	Za Moxham:
Slovenska Moxham godba in sa-, mostojno društvo Moxham. , Za Kelso : Dr. Zavedni Stajerc št. !> SDPZ. [	Za Bon Air:
„ Dr. Bonairski Slovenci štev. 70 SDPZ. in Napredni Slovenci štev. : 252 SXPJ.
I Zabava za Slovence bo na 4. ju-. lija na Moxham. kjer bo si o.veti-L ska Moxham godba obdržavala svoj običajni piknik. Zato so na-L preset.a društva, da se istega, če je mCigoče, v obilnem števiiu vdo-
-	leže. da tako finaneijelno nekoliko . pomoremo naši sUvveuski godbi.
|y Boljše zdravljenje za manj demuja."^! i
Profesor Doktor B. F. Mullin \
Slovenski zdravnik-špecijalist
41 l-4th Avenue, Pittsburgh, Pa. j
( NlllMti lIlTM V«iu. C*trto »»tlopjc SnithficU St. Pazite u M»ii x n*jiB imeutm.)
Is^^^jBP* Hm ljudje od blizu in daleč, da jih zdra-	j
^BlJ^^i^^ WL. vim. Zdravim razne bolezni nspeS-	^
|	_ I no in najrlo. Govorim čisto sloven-	f
| T^	dŠ^kn Moje cene so zmerne. Znansfve-	f
| na preiskava zastonj. Pridite k meni kot k prijatelju.
I Urada* »rt: cd 9. ure zjutraj do 6. zyeft-r. V nedeljo aamo od 10. ure zjutraj do2. popoldne.
L_______________i
Mrs. Annie Žagar \/. Swedetowna, ki je v starosti 24 let umrla v 1-au* ii ium bolnišnici. Pokopana je bila I v nedeljo *» junija popoldne 3/-| hrvatske cerkve- sv. Ivana. Mi v Mfcvjerle je ostala tu do sobote 15. junija. k:*r j.- hotela obi>kati svoje mnogobrojne sorodnike in znance, katere že ni videla, odkar se je cela družina Math. Majerle pred leti preselila iz Swedfttowna v Milwaukee.
I tieoiige Hrvat sc je mudil te dni na kratkem dopustu pri svojih st.rriših v Dseeoli.
31 rs. Mary Lucas je dospela iz Milwaukee. Wis., na obisk svojih starišc.v Mr. in Mrs. Anton Bohte v Caihimetu. S seboj ima svoje Tu ostane par tednov.
V ponedeljek 17. junija večer je ,bilo v visoki šoli Srca Jezusovega jgraduiri.nje. Med učenci, ki so i uspešno dovršili šolo. jc tudi naša rojakinja cerkvena pevka <jrospica Marv Perk o.
Iz Peoria, 111., je prišlo poročilo. da je dne 14. junija na ondotni Bradley politehnični šoli gradui-ral naš calumetski rojak Josip P. Sterk. sin čislane rodbine Marko Sterk.
j V četrtek 20. junija bo v mestnem gledališču slovesnost gradu i-|i*anja ealmnetske visoke šole. KiS mladenirev in mladenk bo prejelo .diplome, ki jim bodo odprle pot I za v tej o izobrazbo.	gradui-
ran -i sc nahajajo sledeči Slovenci: Fred J. Klobučar. Frank J. Pont fill o. Albert P. Verderher, Marv J. šiiihč in Frances K. Mi-šica.
Math. Sam i da iz Laurluina je bil vpoklican \ posebno inženirsko šolo. ki bo obdržavana v Mi-ehigan College of Mines v Ilough-tonu skozi prihodnjih pet ali š«*st. tednov. V ravno tako šolo je odšel v soboto 15. junija John Rožič, tudi iz Lauriuma v Ann Arbor, Mich, šole v llouglitonu se boj vdelezilo nad 2<K) inladeničev iz raznih delov države.
Red Jacket iii Laurium sta se že začeli pripravljati za slovesno praznovanje 4. julija, dneva raz-glašcnja neodvisnonti Združenih držav. Oba kraja sc bosta za slovesnost združila, tako da bo praznovanje večje kot kdaj poprej v zgodovini trli občin. Povabljene bodo vse vojaške organizacije Ca-lumeta in okolice, dalje bodo na-prešena ttuli društva raznih tuje-zemskili tu živečih narodnosti, da se po želji predsednika AVilsoiui korporativno vdeležijo sta vi j a.
j Na veselo svidenje na pikniku 22. junija na Faithovi farmi! I	Andrew Vitlrieh.
tajnik zveze slovenskih društev
i/a Johnstown in okolico. 6:»4 Main St., Johnstown, Pa.!
Collinwood-Cleveland, Ohio.
Zopet imam nekaj za javnost in morda se in zopet prepozen: vzrok je pa ta, ker mi ne are pero tako hitro izpod rok, kakor pa lopata in pik.
j Hočem pa kar na kratko opisa-j ti. kar hočem sporočati. Zadnjič
■	sem namreč poročal v tem listu, ^da se bo 2*1. junija določilo, kdo
dobi izžrebano kravo. To pa se je 'zaradi važnega vzroka preložilo [na dan 21. julija t. 1. Toliko na znanje.
■j Naj Še omenim, dia je v zadnjem.
času bilo opaziti veliko navdušenj . n ja ter agitacije za korist SI oven-l skega Delavskega Domu. Naši Go- j 'renjei so priredili zadnjo ve-elico' s svojim programom v korist Slo-j venskega Delavskega Doma, katera je zelo dobro uspela. Čistega' dobička je bilo $90, kateri denar j je prejel direktorij za S. I). Dom. ■j V tem času se je tudi prostovoljno nabralo $10 v veseli dmiižbi pri j J rojaku Josipu Modicu. Nadalje je
■	direktorij tudi prejel $15 od Mrs.' i. Ivanke Bobnar, katera je nabrala1 : kot prostovoljne prispevke na že-'
■	nilovaniski sva 1 bi. S tem se pre ' I *	I
. jem potrjuje. Hvala vsem da.ro-
I valeem!
J Naj še omenim, da tudi primorski Slovenci nočejo biti najslabši. Tudi le-ti priredijo veselico v korist S. D. Domu. in sicer v nedeljo :»0. junija v dvorani rojaka . ( Sta kič a. Torej, primorski Sloven-. ci. na noire, pokažimo ja\niorsti. da smo vsi za enega in eden za vse. Na vsvidenje v Stakičevi dvorani dne JO. junija! Pozdrav!
F. Fie.
POZOR, SLOVENCI, v okolici Johnstowna, Pa.
V A B 11. O na
PRVI PIKNIK,
katerepa priredi novo vstanovljeno izoibr. ik*v. dr.
* * VESKLI PLANINEC" v nedeljo dne 30. junija 1918
v prijaznem kraju Newtown, ali kot večina Slovenci icuzivljemo
"Karpate". Začetek točno ob 2. uri popoldne.
Vstopnina za moške $1.50; dame 25^. Ker je to prvi piknik našega ~ovo vstanovljenega društva, zato vJjudno vabimo vsa pevska društva iz okolice, kakor: Bled, Rodoljub, Vihar, iz Dunlo godbo na pihala, kakor tudi slovensko Moxham godbo, nadalje vse posa-meane rojake in rojakinje in okolice Franklin. Conemaugh. Johnstown, South Fork itd., da nas kolikor mogoče v velikem številu posetijo na omenjeni dam k«*r čisti dobiček je namenjen v korist društvu. Za okrepeila in za raznovrstno zabavo bo skrbel v to Voljeni odbor.
Torej na veselo suidenje v nedeljo 30. junija!	Odbor.
nQ9A9fl_i.
1.	— Centralno evropsko ligo, sestoječo iz Poljske, Li-tuaDije, Češke in Ukrajine.
2.	— Z balkansko ligo, sestoječo iz Jugoslavije, Bul-garske, Rumunske, Grške in Velike Rusije.
Ustvarjenje Centralno evropske lige, sestoječe iz Poljske, Ukrajine, Lituanije in Češke ter zopetno usta-uovljnje pre j šn e balkanske lige, vključno Rumunsko, je politična potreba, da se zavaruje neodvisnost onih majhnih narodov.
Taka rešitev slovanskih problemov je edino pravična, edino jamstvo trajnega miru ter edina pot, da se uniči nemške ambicije glede obvlade celega sveta. Da se pa vse u> omogoči, je treba najprvo poraziti Nemčijo.
Ona bo priznala svoj poraz šele takrat, ko bodo zavezniške armade prekoračile Ren in nič preje. Amerika pa bo našla sredstva, pogum in vstrajnost, da se izvrši to velikansko nalogo.
Slava Ameriki, velikemu in edinemu upanju Slovanov, kojih emancipacija je ena izmed velikih nalog te I vojne.
Iz Calumeta, Mich.
j Novorojeno dete Mr. in Mrs. Jos. Kočevar iz Calumeta je bilo krščeno v slovenski cerkvi na ime '•Teane Frances.
V saiiitariumu v lloughtonu je umrl v torok 11. junija jutro Jo-'žef Fretz. 18 iet stari sin .Mrs. J. Fret z iz Oseeole. Mladenič je že nekaj časa bolehal za sušico. ven-j dar pa je še h orli 1 okrog. V soboto j S. junija jf šc-1 še sam na pocestni železnici v sanitarium, odkoder so ! ua pa že v tore.k mrtvega poslali j na dom vdovele matere. Pogreb | se je vršil v petek zjutraj 14. ju- j ni-ja iz slovenske cerkve sv. Jožefa v Calumetu. V društvu ]>okoj-' ni ni bil nobenem. | Mrs. Alojzija Majerle je prišla s svojo malo h<Vrko v soboto dne i S. junija iz Milwaukee. Wis., v Calumet k pogrebu svoje sestre
mu stanju stvari. Manjšina hoče nadaljevati s svojim breprimernim zatiranjem večine. Večina pa mora imeti svojo neodvisnost.
Nemške province je treba združiti z Nemčijo, ustanoviti neodvisno Ogrsko, oprostiti različne slovanske in latinske narode ter jih združiti v neodvisne države, kar mora pomeniti — konec Avstrije. Vsaka druga rešitev je politična hipokrizija ali politično hinavstvo ter dela ab-surdum vsak mir z ozirom na zahteve pravice ali trajnosti. —
♦ * •
Amerika je najbolj usposobljena biti prvoboritelj za stvar vseh Slovanov in to radi naslednjega:
1.	— Njeni motivi v tej vojni so povsem nesebični.
2.	— Med vsemi zavezniki je ona najbolj poznana, najbolj Spoštovana in ljubljena od vseh slovanskih narodov, velikih in malih.
3.	— Ona ima sredstva, da to lako izvrši.
4.	— Deset milijonov ali več vezi spaja Ameriko in Klovanstvo potom Slovanov v Ameriki in njih potomcev.
5.	— Njena rešilna demokracija ter njen duševni in čustveni ustroj prija močno srcu in duši Slovanstva.
6.	— Združene države bodo imele moralno zadovolj stvo, da so tako velikansko nalogo dobro izvršile v prid človečanstva in civilizacije.
! 7. — Za Ameriko pomeni to neizmerno trgovsko, in-dustrijalno in finančno ekspanzijo ter politično zvezo I največje važnosti, da se ustavi vse bodoče poskuse Nemčije, da bi zavojevala celi svet.
Pogoji pravične uravnave slovanskih problemov so naslednji:
Prvič: — Amerika in zavezniki proglašajo v skupni proklamaciji, da stoje na strani ne le Rusije, temveč tudi vseh zapadnih in južnih slovanskih narodov ter podpirajo njih zahteve glede združenja ter stvorjenja absolut-| iio neodvisnih in demokratičnih držav. Taka deklaraci-| ja je potrebna, da se deluje nasproti nemški propagandi, ki pripoveduje Slovanom, da so zavezniki sebični ter da jih ne zanimajo slovanske aspiracije po prostosti.
Drugič: — Amerika in zavezniki se izjavljajo:
a.) Za prosto združeno Poljsko, sestoječo iz vseh pristno poljskih dežel s dostopom do morja potom Dan-jZiga in baltiške obali. Zavezniki so deloma to že storili, j b.) Za neodvisno Češko, sestoječo iz Češke, Moravske, dela Šlezije ter Slovaške. Češki je treba dati prosti dostop do morja potom prostih navigacijskih pravic po Donavi ter dostop do Baltiškega morja potom privilegija, da smejo uporabljati eno poljsko pristanišče, v zamc-i nu za kar naj bi se dovolilo prosto pot za poljsko blago I preko Češke do Donave, katero je treba napraviti med-. narodnim vodnim potom.
3.) Za neodvisno Jugoslavijo, sestoječo iz Slovenije, Hrvaške, Dalmacije, Čmegore, Bosne in Srbije same.
d.)	Za prosto Ukrajino, koje meje je treba določiti potom komisije, v kateri bosta zastopani Ukrajina in Velika Rusija. Nikdar ni bilo države, znane kot Ukrajina ali i ukrajinskega naroda z določenimi mejami ter političnimi tradicijami neodvisne države. Višji razredi, izobraženi razredi Ukrajine so se do pred kratkim smatrali Rusom. Kmetje govore ruski dialekt, imenovan maloruski ter niso nikdar hoteli v Rusiji storiti separaten, določen narod. Le maloruske kmete in svečeništvo v Galiciji se je nauči-i io od strani Avstrijcev, da zahtevajo zase separatno narodnost. Malorusi so pododdelek velikoruskega plemena. < e želijo storiti sedaj separatno državo, ni nikakega po-
i voda nasprotovati temu. Bela Rusija pa ne more imeti nobenih pravičnih zahtev, da stvori neodvisno državo.
e.)	Za prosto neodvisno Ldtuanijo. Vredno pa je resno razmišljati o ustvarjenju baltiške republike po uzor-eu Švice, sestavljene iz Lituanije, Kurske in Estonije. Ti j baltiški narodi so bili preje združeni v poljskem kra-| ljestvu in pozneje v Rusiji. Oni imajo veliko skupnih interesov in tradciij ter bi bili v stanu ustanoviti močno in procvitajočo se državo. Taka republika, stvorjena po u-sorcu švicarske republike bi bila v stanu rešpektirati pravice nemških manjšin v dotičnih provincah.
f.)	Ostanek Rusije naj bi bila prosta in neodvisna Velika Rusija brez nadaljnih podrazdelitev. Lahko bi se dovolilo avtonomijo kavkaškim plemenom v federaciji z Rusijo, če so dotični narodi sposobni za samovlado.
Tretjič: — Amerika in zavezniki izjavljajo, da morajo imeti vsi slovanski narodi prost dostop do morja in pristanišč, ki so prosta ledu. Edinole to more zagotoviti Slovanom prosti razvoj industrije in trgovine, preprečiti njili ekonomsko zasužnjenje od strani Nemčije ter dati slovanskim narodom direktni dostop do tržišč zaveznikov in Amerike in sicer ne potom Hamburga ali Bremena.
Četrtič: — Amerika izjavlja svojo pripravljenost, da organizira in financira trgovino in industrijo slovanskih držav potoni dolgoročnih posojil, grajenja* železnic in tvornic ter posejanja novih držav z oi^. rež jem močnih finančnih zavodov, ne v namenu, da se izkorišča slovanske dežele, temveč da se zgradi in razvije na temelju dfii-žabništva vse važne panoge trgovine in industrije.
Leta 1916 sem dobil informacije, da je bodočnost Poljske izročena v roke Nemčije, ki je po uničenju poljskega narodnega bogastva odredila vse potrebno, da dobi v roke popolno kontrolo bodočih surovin Poljske ter nje bodoče trgovine in industrije. Isto politiko neusmiljenega izkoriščanja od strani Nemčije se bo uvedlo z ozirom na Lituanijo, Ukrajino ter celo Rusijo, če ne bodo Amerika in zavezniki takoj storili korakov, ki bodo delali proti temu.
Petič: — Amerika in zavezniki bodo najboljše zavarovali s^ oje lastne interese ter prostost sveta potom stvorjenja vojaške, trgovske in politične zveze z
Emancipacija Slovanov kot eden izmed.
ciljev vojne	j
Dr. Julius Hupert.
Tm* translation file«l wi!h the posi mastt-r at Xeu York. X. V. <*n June 10. mis, as require«! by the Act of October o. 1017.
Materijalni izidi in «- i 1 ji te vojne so številni.
Pivi«": — Trajno »stavljenje ambicije Nemčije, da' obvlada Evropo. Ameriko in <*eli svet.
Drugič: — Emancipacija Slovanov ter drugih naro-j nov, zatiranih od Avstro-Ogrske. Nemčije ter prejšne ca-' risfične Rusije.
Tretjič: — Nadomeščen je avtokracije z demokratičnimi oblikami vlade.
('etrtič: — Dvignjenje Amerike k bolj aktivni vde-ležbi pri uravnavi svetovne politike in k spoznanju nje velike narodne naloge, da postane stvaritelj miru. ki boj «ial prostost in neodvisnost vsem S'ovanom in drugim zatiranim narodom, da postane porok in varuh pravičnega! in trajnega miru ter svetosti mednarodnih obligacij. Ta misija Amerike in bodoča emancipacija zatiranih slovan-j škili narodov ustvarja za Združene države potrebo, da si začrta stalno politiko napram Slovanom.
Amerika je veliko upanje Slovanov. Amerika mora' postati oprostitelj slovanskega rodu. Ona mora organizi-l rati in financirati politične, iudustrijalne in ekonomske narave oživljenih slovanskih narodov, ne iz človekoljubih nagibov, temveč kot nujno trgovsko in politično trgovsko transakcijo neizmernih dobrot za obe stranki.
Tradieijonahio ameriško politiko nikakih "ovirajoči 11 zvez" je treba nadomestiti s politiko zgodnjega sno-! vanja ter vodne pripravljenosti mogočnih zvez, in to radi sovraštva celega nemškega plemena proti Amerik an cem.' Popolnoma pravično je domnevati, da bo to sovraštvo tra jalo toliko časa. dokler ne bo ce'i nemški narod ozdravljen od svoje telesne in duševne bolezni, ki se izraža v njega ambicijah, da obvada celi svet."	I
Da smo varni, moramo domnevati, da bodo Nemci po svojem prvem izjalovljen ju zavojevanja celega sveta po-j skusili to zopet in zopet. V sled tega moramo biti priprav-' 3jeni za nada!jno vojno, ne le potom popolne vojaške pripravljenosti, temveč tudi potom mogočnih političnih zvez. —
Po mojem mnenju je za bodočo varnost naše dežele. Južne Amerike, Evrope in celega sveta bolj važno opro-' stiti vse s'ovanske narode in Rusijo iz nemške vlade kot! pa oprostiti le Alzacijo-Lotarinško, Belgijo ter skleniti kompromis glede slovanskih prob'emov. Če dovolimo Nemcem, da obdrže in izrabljajo zapadne Slovane, Rusijo ter balkanske narode, potem bo Nemčija nepremagljiva ter bo zo]>et napadla zavezniške narode ter si pridobila politično in trgovsko nadvlado sveta.
Pravična uravnava slovanskih problemov od strani zaveznikov je skrajne važnosti in velike nujnosti. To je bilo nemogoči* storiti, ko je caristična Rusija še živela s svojo politiko panslavizma ter aspiraeijami, da vlada Carigradu. Za padi »i in južni Slovani so bili po pravici bolj v strahu pred panslavizmom kot pred pangermanstvom. 1'anslavizem je pomeujal smrt za njih neodvisna narodna 'življenja. Resnični cilji panslavizma so bili počasi oropati ostale manjše slovanske narode vseh njih naprav narodne neodvisnosti. — rusifieiranje s silo ter krutim preganjanjem.
Strah pred panslavizmom ter ruskim Carigradom je pognal Bulgare in Turke v roke Nemcev. Zavezniki, ne vštevši Ameriko, so se dogovorili, da dajo Rusiji prosto roko pri uravnavi slovanskih problemom in to prav do sep tem bra 1917. Od tedaj naprej pa so se razmere izpremeni-le in zavezniki ne smejo žrtvovati interesov zapadnih in južnih Slovanov, da zadoste pan si a vi stični poželjivosti ca-ristične Rusije.
Rusi ja je le eden izmed slovanskih narodov. Ostali slovanski narodi nočejo, da bi se jih omenjalo kot pleme-lta ali dele Rusije. Oni nimajo ničesar skupnega z Rusijo, vendar pa so vsi Slovani.
Da se. napravi slovanske narode združene in neodvisne, se mora razkosati — Avstrijo. To je tako očividno, da ni treba nikakega pojasnila. Avstrija ne more skleniti separatnega miru ter tudi ne more biti federacija enako neodvisnih skupin. Obe strank u Tako nemškp-mad-' Žflrskn mn^j-v a%!:ct slovanska	pr-tiritr. take-
Tragedija nemskga podm. čolna
UMIRAJOČI MOŽJE NA DNU OCEANA SO TRGALI DRUG DRUGEGA TER SE POBIJALI. — LE DVA IZMED ŠTIRIDESETIH STA SE REŠILA. — PLJU CA ONIH, KI SO ODPRLI ZATVORNICE, .SO SE RAZPOCILA, KO SO DOSPELI NA POVRŠINO.
True translation filed with the port master at Xew York, X. T. on .Tune 10.
1018, as required by the Act of October 6, ■
London, IT. junija. — Boj s smrtjo. — Doživljaji nemške posadke dvajset vozljev globoko. — Mornar je izvršil samomor v porušenem podmorskem Čolnu.
Tako se glasijo zaglavja povesti, katero zamorem poslati in ta povest je mogoče prva avtentična povest glede tega, kar se izvrši v notranjosti nemškega podmorskega čolna, kadar se slednji ne more več dvigniti z dna morja in s tem je 1 udi razkrit eden najbolj strašnih opisov dejstev.
Da je ta povest dejanski resnična, je vzvišeno nad vsak dvom ter je napravila s svojim suhim naštevanjem dejstev name bolj močen utis kot če bi jo bil sporočil mojster peresa. Iz tega vzroka jo tudi pošiljam neizpreme-njeno.
Iz informacij, ki jih je dobil nek nevtralni poročevalec iz treh različnih virov, je mogoče nanovo konstruirati dogodke, ki so spojeni z enim največjih nemških podmorskih čolnov. Dotični podmorski čoln. kije bil eden zadnjih ki so zapustili Zeebrugge predno so Angleži dne 24. a-prila zaprli pristanišče, je imel na krovu posadko 40 mož, od katere sta se rešila le dva po obupnem boju dvajset vozljev pod površino. Podmorskemu čolnu, ki je obtičal na dnu potem ko je zadel v neko mino, je poveljeval eden najbolj izurjenih častnikov v podmorski službi ter ga je vodil inžinir. ki je bil zelo dobro izurjen/
Voda je vdrla v čoln.
Soglasno z informacijo ni bil podmorski čoln še daleč, ko je bil poškodovan vsled eksplozije, nastale vsled kontakta z neko mino. Ta eksplozija je uničila vse deli-katne posebne stroje podmorskega čolna ter pogasila vs« luči. Takoj nato se je pričel čoln hitro pogrezati s sprednjim koncem navzdol ter obtičal na morskih tleh.
V enem času pa je že pričela prihajati voda skozi o-majane plošče, in možje so pohiteli nalik zajetim podganam v one prostore, ki niso bili direktno prizadeti vslee eksplozije.
Kapitan in inžinir sta zavzela svojo postojanko v opazovalnem stolpiču ter vprizorila poskus, da se odpre eo izmed odprtin za torpede. Zunanji pritisk pa je bi" prevelik in vrata se niso premaknila. Možje so obupni vlekli, a vsi njih napori'so bili zaman. Med tem časoir pa se je voda. ki je silila skozi špranje, nastae vsled eksplozije mine, vedno bolj dvigala. Sprva je krila le noge borečih se mož, nato se je dvignila do njih kolen in kon čno do pasov.
ni so bili ljudje, da so bili v trenutku, ko so se odprla \ vrata opazovalnega stolpiča, prisiljeni iti skozi nadalj- i 110 grozo.	<
1
Pljuča mož so popokala.
Zračni pritisk v notranjosti podmorskega čolna je postal tako velik, da večina mož ni mogla držati zaprtih < nst. Napolnjeni z zrakom kot so bili, so v trenutku, ko so ; se odprla vrata, zleteli navzgor skozi vodo nalik človeškim torpedom. Ko so dospeli na površino, jim je imtisk notranjosti raztrgal pljuča in s strašnimi kriki je več kot dvajset onih, kateri so dospeli na površino, dvignilo kvišku roke. Nato so izginili.
Le dva člana posadke sta preživela hitro izmenjavanje strašnih preiskušenj in ta dva sta opisala zadnje krike umirajočih Nemcev kor najbolj strašne, kar sta jih kdaj čula. Ti kriki so vzbudili pozornost posadke nekega angleškega tovornega parnika, ki je takoj odšel na po-'orišče žaloigre ter pobral oba preživela.
Onadva, ki sta ušla smrti, sta bila v slabem telesnem stanju tei- se je domnevalo, da najbrž ne bosta preživela teh grozot. Poleg popolnega poloma živcev, ki je bil posledica njih doživljajev, sta trpela tudi na neki krvni •olezni. povzročeni od strašnega zračnega pritiska.
NALOGA AMERIKE JE: VARČEVATI TER SKRBETI ZA NJE-tfE ZAVEZNIKE. DA SO ZAVEZNIKI RES V POTREBI. NAM DOKAZUJE TA SLIKA. V LONDONU PRODAJAJO KOSTI: PET FUNTOV ZA EN ŠILING (24 c.)
OLAfi NARODA, lf>. JUNT. 1918.
Svetovno pomanjkanje platina
rTT---a « "	fffl
True translation filed with Wit port master at Xew York. X. Y. on June 19, 1918, as required by the Act of October 6. 1917.
Bo/*B STRUPENIM PLINOM
PRI ŽIVALSTVU.
Llovek je šele v sedanji vojni pričel rabiti strupene pline m napade na sovražnika. .Med živalstvom je bil ta boj 2e poprej, kakor se lahko prepriča iz raznih opisovanj prirodosiovcev.
Najopretnejši in najmočnejši v tem boju je neke vrste hro^c, ki se nahaja v raznih južnih krajih. Prirodoslovei imenujejo dve vrsti teh hrosčev. ki se najdejo samo po najbolj vročih krajih, in sicer 7. imenom Brahinus in Orepita-nus. Hrošči žive ob rekah ali potokih pod kamenjem. Ako se dvigne tak kamen pod katerim živi, se vidi, kako se postavi hrošč v boj m takoj nato vrže iz zadnjega dela telesa neko tekočino, ki se »preme-ni v kadeči iu strupeni plin. kakorhitro pride z zrakom v dotiko. To sredstvo rabi hrošč proti drut?e vrste hro&čom, kateri so njegovi smrtni sovražniki. Te imenujejo "Carabinen * in so ja-ko bojeviti ter vedno pripravljeni za napad. Kakorhitro zagleda Rrahinus ali njegov sorodnik Cre-pitanus svojega smitnega sovražnika, se postavi v bran. Ko je njegov nasprotnik na Um, da ga naskoči. vrže pivi nanj svoj strupeni plin, kateri ga omami; ta čas pa porabi prvi da se umakne iz nevarnosti.
Polftc teh hrošče v so se druge vrsie žuželk, katere se branijo s strupenim plinom. Povečini se nahajaj«) vse te \ rsto živalic v južnih krajih, pevsebno številno v Braziliji, oziroma v Južni Ame>-: riki.
Med večjimi živalmi je dihur, ki se brani mesto s strupenim s smrdljivim plinom. On ima. v zadnjem delu telesa poseben mehur-
>	ček. kjer se zbira smrdljivi plin, i katerega izpušča, kadar mu preti
nevarnost ali da je ujet. To ve i vsakdo, da ima dihur neznosno neprijeten duh. ki i/vira iz tega
*	smrdljivega mehurčka.
>	———---
>	Poštni uradi.
i True translation filed with the post master at New York. X. Y. on June 19, H>18, as required by the Art of Oetober G, 1917.
Največje število poštnih uradov se nahaja v Združenih državah.
*	namreč 77.000. Takoj nato pride
*	Nemčija s približno 57.000. Angli-- ja jih ima 22.000 in angleška iz-. ločna Indija 14.000, Rusija 12,000 . in Francija 11,000. Vse druge dežele jih imajo manj. Največ pošt-
5 nih nabiralnikov je zopet, v Zdru-" ž enih državah, namreč 129,000 in "> skoro ravno toliko jih ima Nem-i čija. namreč 126,000. Francija jih r ima 68,00. Anglija 58,000, Indija 51.000 in Avstrija 31,000._
dustrijah. Le kemik more v polni 1 meri ceniti r.porabo platina ali si ; predstavljati, kaj bi bila kemija ' brenjega. Ne reče se preveč, če 1 se izjavi, da je ta kovina življenjskega pomena in da bi se ne moglo uspešno nadaljevati vojne brez nje.
Nemci -so zelo slabo založeni s to dragoceno tvarino. Njih glavni za-lagatelj je bila Rusija in dočim je znašala leta 1912 ruska produkcija 300,000 kemičnih unč, je znašala leta lf>l« le 78,67 unč. Šedia-nje veliko pomanjkanje te najbolj dragocene kovine, kar jih je znano, je razvidno tz naslednjih šte vilk glede svetovne produkcije leta 1916: — usija 78,674 unč; Canada 60 jnč; New South Wales in Tasmanija 322 unč; Columbia 25 tisoč unč; Združene države 75C unč; skupno 104,706 unč in temu primerna vrednost te kovine zna ša 2.094.000 angleških funtov. V Angliji znaša od vlade določena j cena 20 funtov št er! in gov za eno unčo. Ona v Združenih državah . je od 20 do 21 funtov za unčo.
V Franciji je bila cena platina » lanomalna. Cene, ki smo jib navedli zgoraj, predstavljajo one, ka-. teer se je doseglo v tem času tea . kažejo upi i v vojne na trgovino s-. to kovino. Francija je bila največ-. ji kupec ter je do pred kratkim » kupovala tako v Rusiji kot v Zdr . državah. Ker ni«o bile cene tukaj . pod nikako primerno kontrolo tei . se jih je na umeten način višale . potom umetnih agencij, tako netn-5 ških kot oderuških, niso sledile ni-j kakemu rednemu teku vrednosti i Skrivnost je, kako dobivajo Zdr _ države svojo potrebno količino . platina. Letne zahteve Združenih i držav sc znašale 165.500 troj unč , dočim je znašala produkcija v tej , deželi manj kot 1000 unč. Dobava je vsled tega v veliki nevarno-? sti, kajti ruski rudniki platina so c nemška posest ali pa pod nemško c kontrolo. Oblasti spoznavajo, da je treba nekaj storiti, da se poveča dobavo. Izjavlja se. da es je zasledi dilo sklade v Španiji, vendar pa je ^ to poročilo dvomljive vrednosti i Ti skladi, čeprav dobre kakovosti a so preveč oddaljeni. Colombia je najboljši vir dobave, vendar pa se je pridelek najbrž že prodalo Nem-\ eem. Ker je ta kovina tako ne>z-n merne važnosti, se »o vprizorHc ) vsak mogoči poskus, da se zajame dobave republike Colombije. Voj-a ne se ne more nadaljevati uspešno o brez te kovine. Potrebuje se jo pri i- izdelovanju munieije, v kemiji tei i- pri analiziranju živil.
Pomanjkanje platina je vzbudilo i pozornost Izvedencev glede trga in iz cen. katere se zahteva v New Yorku. Parizu in Londonu, dela-!jo ti izvedenci celo vrsto zanimivih sklepov. Ce so objavljene cene pravilne, potem kažejo na kak "corner*' kake vrste ali pa se je resno zmanjšala produkcija plati-na. Najbolj zanesljive številke, katere se je objavilo v Parizu in Londonu, ugotavljajo, da se zahteva velikansko ceno 16,000 frankov za kilogram platina na newvoreken. trgu. Leta 1915 je znašala cena 15,000 frankov in leta 1912 le polovico te svote. Tekom zime 191» je eena še nadalje poskočila, vendar pa vse kaže, da je bilo zelo malo ponudb za to kovino in na tančnih kvotacij se ne navaja. Jasno je, da je platin sedaj veliko več vreden kot pa zlato in vzroke te vrednosti raziskujejo sedaj izvedenci.
Vzrok je lahko finančni ali de. narni, kemični, metalurgični ali vojaški, — in to je zadostna množina vzrokov. Glede prvega se lahko reče, da se je v senci vojne u-vedlo sistem gromadenja ter več ali manj temnega trgovanja s sta rim platinom. V slučaju kovine take vrednosti so špekulanti z gotovostjo lahko računali na to, da pridobe in ne more se ipovedati. kako veliko dobička se je napravile na ta način. Dobiček mora biti zelo velik in množina platina, kate-■ rega se je nagromadilo na ta način, mora tudi biti izdatna. Številni med prekupčevalci te kovine, so bili brez dvoma nemški agenti, ki so bili na ta način v stanu zbrati velike množine platina ter ga po-t slati domov, kjer se je dobro po-i znalo uporabo te kovine v kemiji ter pri izdelovanju eksplozivnih snovi. Dejanski je neka oblika ' platina, katero se rabi v kemiji ' namreč klorid, tako neizmerne i važnosti, da bi se moralo velike vojenga dela opustiti, če bi ne bile mogoče dobiti te tvarine.
Iz tega vzroka je angleška vlada določila ceno platina, pobrala l obstoječe zaloge ter ustavila vse l špekulacijo s to kovino. Ta korak . j<- bil absolutno potreben, kajti kot pravi kraljeva komisija, je tfi kovina "ekonomska in vojaška' J potreba.
I Č'e bi se ne uveljavilo omejitev - glede prodaje, bi še nadalje cvete-j lo staro barantanje s to kovino in nadaljevalo bi se s špekulacijo mogoče na korist sovražnika. Gotovo je, da je veliko tega platina odšlo v Nemčijo, kjer je vladale veliko povpraševanje po tej kovi-ni v kemičnih in municijskih in
ki se trudijo za slovenski obstoj in ki v takih razmerah \eliko žrtvujejo, hi bila Koroška že zdavnaj izgubi j ena.
Zato prosimo slovenske poslance, naj ne odnehajo od svoje zahteve po jugoslovanski državi. Samo v njej je tudi naša rešitev!
fws.s.
'I WAR SAVINGS STAMPS
I	18SUED BY THE
UNITED STATES GOVERNMENT
WEDNESDAY
ALLMXAXS
WHEAXLESS Stags
vsr mo brtapl csacxcui. JGVjI 1111 Txvm >M mr>kiA<T tours
iT«i*isiiio »iti-AT
True trmna*a.tl'»n filed with the so»* master at New York. N. Y. on June 6, 1911, u required Oy o« Ac« Octotm I 1*17.
Koroško pismo
rue translation filed with the postmaster at Xew York. X. V. on June 13, 1918 as required by the Act of OctoH r 6, 1017.
Tudi za nas na Koroškem je najvažnejši dogodek — deklaracija v državnem zboru z dne o0. maja 1917. Kolikega pomena je ta zahteva pa lastni državi vemo-najboljše nii na Koroškem, ker smo največ pretrpeli. Začnimo pri mladini.
Ko je otrok komaj šest let star. more že občutiti nemško krutost; namesto da bi se začeli otroci poučevati v — materinem jeziku, namesto da bi se v materinem jeziku naučili vsaj za potrebo brati in pisati, se morajo že prvo leto ubijati le z nemščino in to traja. — da je otrok izšolan! Le redki so slučaji, da zna izšolana mladina slovenski pisati in brati; če bi se nekateri ne navadili sami, bi ne bilo nikogar!
V takih šolah se izneverita dve tretjini slovenskega ljudstva svojemu rodu. Zato se naši Nemci in posilinem-"i ne morejo prehvaliti, kako so pravični vsem!
Kakor šole, tako pravični so na Koroškem vsi uradi izvzemši cerkvene. Po vseh uradih so nastavljeni trdi — Nemci, če je tudi vsa okolica slovenska. Če prideš k sod-niji, moraš znati dobro nemški, če hočeš, da prideš do svoje pravice: gorje ti, če bi se pripoznal za zavednega Slovnica!
< V hočeš plačati davek, moraš znati nemški; Če nagovoriš uradnika v svojem materinem jeiku, se čuti užaljenega in ti tudi ne napravi "usluge", da bi denar za davek sprejel. Tako je tudi na železnici; če se hočeš kam peljati. moraš znati nemški, ker s slovensko zahtevo za vozni listek razžališ uradnika ali gospodično uradnico in ni--i gotov, da ne pokliče bližnjega policista in te ne shrani pod ključ!
Za žandarje in žandarske načelnike so nastavljeni — Nemci, ki ne razumejo tvojih zahtev, in če ne najdeš pri njih milosti, se moraš boriti, da dobig kar ti po postavi gre.
Za žitne komisarje, za vojne nakupovalce živine so nastavljeni Nemci ali nemškutarji in gorje ti. če prideš s temi gospodi navzkriž! — Tudi pri glavarstvu so nastavljeni nemški uradniki; slovenski dopisi se sploh ne sprejemajo. Znan je celo ta-le slučaj:
— Ko je župan prevzel občino, je bil poklican na ^Ivaarstvo pred dvornega svetnika in tam se mu je reklo med drugim: — Vojni čas je treba tudi v to svrho izkoristiti, da se zavedni Slovenci na Koroškem zatro!
Ko bi na Koroškem slovenskih duhovnikov ne bilo,
Rojaki!
Kupujte vojno-varčevalne znamke! Nikjer na svetu ne morete boljše, bolj varno in bolj obrestonosno naložiti svojega denarja kot v tem vladnem podjetju. Če ste slučajno v denarni zadregi, b»bko vojno-vareevalno znamko
vsak hip izmenjate. S kupovanjem teh znamk pomagate sebi, pomagate vladi Združenih držav ter vsem zatiranim narodom k prostosti.
Vojno varčevalna znamka stane za mesec junij $1.17. Leta 1923 bo vredna $5.00. Kupite jih lahko na vsaki pošti ter pri glavnih in podrejenih agentih.
Če se vam zdi bolj primemo, pa lahko tudi nam pišete, in mi Vam jih bomo preskrbeli.
UBEDNI&TVO 14 GLAS NARODA".
Strupeni plini so napolnili zrak.
Y neposredni nevarnosti, da se možje, ki so bili z; j«'ti nenadno pod vodo, utopijo, so stali naenkrat pred novo in še bolj strašno nevarnostjo, kajti kakorhitro j< dospela voda do govorilnih cevi, spajajoče različne del« podmorskega čolna, je pričela hitro teči po teh ceveh tei dospela tako do prostora, kjer so bile baterije ter se po ,mešala med kemikalije v akumulatorjih. Na ta način s« nastali strupeni plini, ki so takoj pričeli polniti še ne preplavljene dele čolna.
Možje, ki so delali pri zapornicah, s krvavečimi ro kami, so bili podžgani k še večjim naporom vsled obupnih krikov svojih zajetih tovarišev. Dihanje je postajalr vedno bolj težko, kajti čim bolj se je dvigala voda, ten večji je postal zračni pritisk v še nepreplavljenih delil podmorskega čolna.
Tako strašne so postale razmere v čolnu, da je neka; mož pričelo izgubljati pamet. Skušali so napasti svoje tovariše, zaposlene pri vratih, katere so skušali odpreti. Ostali, med svojimi lastnimi trpljenji in napori, da zadr že blaznost drugih, so poecpaJi, dokler niso ostali pri življenju le liajboj močni izmed mož. Ti so si nabasali bombaža v ušesa in usta v brezplodnem naporu, da se zavarujejo s tem proti vedno bolj gostim plinom.
K
Možje so se vtapljali sami.
Ko se je poskus izjalovil, so se nekateri izmed mož vrgli z glavo naprej v vodo. kajti izbrali so si utonjenje kot manj mučno izmed dveh oblik smrti, pred katerima so bili. Nek mož je v svojem obupu potegnil revolver tei se skušal ustreliti. Zgrešil pa je cilj. nakar je vrgel re volver v vodo, v katero je za trenutek pozneje.sam pota-knil svojo glavo.
Končno se je možem posrečilo odpreti odprtino, pr» kateri so delali. Trenutek pozneje iu sicer vsled poveča nega zračnega pritiska, ki je nastal vsled vode, ki je vrela noter, pa so je posrečilo odpreti vrata opazovalnega stolpa.
Ponavadi so posadke podmorskih čolnov opremljene s takozvanimi "Tauchretter" ali pripravami za rešitev iz globočine morja. Te priprave so narejene nalašč za take prilike ter opremljene z zalogo kisika, katerega lahko mož udihava potom ustnika. Če bi bila posadka tegr podmorskega čolna opremljena s to pripravo, hi bila iur brž posledica rešitev številnih življenj.
Niti ene take priprave ni bilo.
Vsled tega je bilo nemogoče poslužiti se patentiranega rešilnega pasu, ki splava takoj na površino in ki je opremljen z vrvmi, za katere se primejo možje posadke JTako kratek je bil čas za delo in tako popolnoma izčrpa-
----■-v
Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA	INKORPORIRANA
6. JULIJA 1008 ySfetftt 27. OKTOBfcA 1908 .
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
Glavni sedež : Denver, Colorado.
oiAVNI OD&Olt:
Predsednik: Jo.SFPH PRITATEL, 5232 Wash. Street, Denver, Colorado. Podpredsednik: ANTON* VODIŠEK, 424 Park Street, Pueblo, Colorado. L tajnik: FRANK SKRABEC, R. F. D., Pox 17. 8tock Yard Station, Denver, Colorado.
n. tajnik obenem zapisnikar: J. CAN JAR, 4422 Orant St, Denver, Colo. Blagajnik: JOE VIinmCH, 4485 Logan Street, Denver, Colo. Zaupnik: JOHN PREDOVIČL 48:17 Washington St., Denver, Colo.
NADZORNI ODBOR:
1.	nadzornik: JOHN GERM, 316 Palm Street, Pueblo, Colorado.
2.	nadzornik: FRANK HENIGSMAN, 1230 Berwlnd Ave., Pueblo, Cola «. nadzornik: M1HALJ KAPSCH, 508 N. Spruce, Colo. Spring«.
POROTNI ODBOR:
1.	porotnik: PETER MEDOS, Ronte 8, Box 108, Pittsburgh, Kansas
2.	porotnik: JOHN HOČEVAR, 514 West Chestnut St., Lead vil le. Colo. I. porotnik: JOHN JAKfiA, Box 272, LoulsvHl, Colorado.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. R. S. BFRKET, 4487 Washington St., Denver, Colo.
CRADNO GLASILO:
GLAS NARODA, 82 Cortlanat Street, New York, N. T. Vse denarne nakaznW In vse uradne atiarl se počlljajo na gl. tajnika, pritožbe na predsednika gl. nadzornega odbora, preplrne zadeve pa na predsednika glavnega porotnega odbora.
Razmotrivanje glede 5. glavnega zborovanja Zapadne Slovenske Zveze
nikakoršne prazne sanje, to ni ni-kakorsna izmišljotina, ampak co-ia resniea. ker poznani pueblske roj-ake kot rtrre izmed največjih narodnjakov v Ameriki, kateri so pripravljeni žrtvovati vse za koraki i in napredek našega naroda.
5. Zato. ker* v Denver ju ne mo- cr re Iviti prirastek Zapadne Slovan- lj ske Zveze nikdar večji kakor je k daneZato jo pa potrebno pre- 1( mest it i plavili urad iz Denverja v tia, kjer bo imela orgainizaeija J] vpliv na naselbino. Preseli naj se j; t jr.. kjer ho rodovitno polje, kjer h ho t.rganizaeijsu -cvetela kakor po- <r mladno drevo. in to rodovitno po- d I je za slovensko organizacijo je s] naše slovansko mesto Puehlo. ij Diagi mi člani in članice! Pre- n i nest.it e v glavnega urada se ho v zgodila prej ali slej: in čim prej " ;•»* zgodi, tem bolje z«;i našo orga- p liizat-ijo in boljše Iza vse članstvo. A ko s«' to zgodi, ipotem sem pre-pričan, ihi bo ZSZ. štela v prihod- J\ njih treh lotili dvakrat toliko čl a- r nov. kakor jih pa šteje danes. To j i -| vam obljubljam v imenu dobre l, stvari, v imenu puebLskih članov, o da bomo napeli vso sile in moči. n da povzdignemo mlado ZSZ. med -[mogočne podporne organizacije, t Naj torej eenjeno članstvo to I 'mojo idejo presodi in naj potern t daje navodila svojim delegatom, e 'da naj delajo za napredek naše i ! organizacije. In ako se bodo eenj. 1 delegati držali napredka, bodo vsi i brez izjeme volili za premestitev 1 1 glavnega urada iz Denverja v j> 1 Pueblo. Colo , ker to bi bil eden j j izmed največjih napredkov, eden < (izmed največjih korakov, kar jih j 'je kdaj naredila naša organi- 1 zaeija.	. j
Torej, eenj en i delegat je, prosim vas, oglasite se tudi vi ter po- j dajte tudi vi svoje izjave.	,
Našo derverske soDrate ]»a pro- , •4m. da se naj ne razburjajo. a.m- j pa k dobro in na tanko premislite, } jia boste prišli do prepričanja, da ? ako hočemo imet i dobro in močno j j podporno organizacijo, moramo!] postaviti glavni urad v tisto na-if selbicM). kjer bo imel tak vpliv, da|( so lahko dobi 1000 ali še več cla- , nov. kateri potem ]>ostanejo vas i j veliki agitatorji za prekorLstno ] stvar. To niesto; ta naselbina je j Pueblo, kjer danes živi okolu 15 ; |tisoč Slovencev in Hrvatov. Ako • mi dobimo tukaj samo 10 odstot- j kov teh rojakov, bo že to znašalo j
11500 »lovili članov.	;
i . 1 To je st var, katera se mora vpo- <
1 števati. katera se kaj lahko izve- -de. ako preseli glavni urad. In J zato pa tudi vi pripdzn&jtc ta napredek, zato tudi vi stopite z najini ter delujte /a ta preko ris t ni •j korak in z nami vred volite za > premostitev giavnegn urada, iz i Denverja v Pueblo, kjer bo Zap. •'Slov. Zvezi napredek i« bodoči .' o f>s+ o j za got o v 1 jen. ( orej za danes dovolj. V krat-i keiii se pa oglasiiii o kakšnem dru-- getn važnem predmeta, kakor je 'napiimer otroški oddelek.* » Vsem članom in članicam poši-
f lj;!in iskren in bratski pozdrav. . t
-J	John Gerin,
>1 I. nadzornik Zap. Slov. Zveze.
Zdi se mi. kakor da je bilo vče- i raj, toda minulo bo kmalu leta. I odkar je vršila zadnja konven- 1 eija ZŠ*Z., naš*' mlade m i lične t zapadne organizacije. Tako se to* i r< j nami zopet bliža čas 5. konven- f ojjf '/<'/.., katera se bo vršila me- i scea avgusta letošnjega leta v Colorado Springs. Colo.	i
Mfseca maja m junija so <e vo-j« lili delegati za našo bodočo kon- ( veueijo in vem. da je vsako thai-: J štvo izvolilo najbolj sposolvnc mo- t /e, kar jih ima v svoji sredi, ka-p leri ln.do delali za procvit in mo-Jt ralni napredek miše organizacije.'1 da bo v bodoče veliko bolj napre- r dovala. kakor pa je do sedaj. Pri-ji poznati nioi.ua, da v Zapadni Siu-i van*-ki Zvc/i do sedaj še ni bilo i ti sloga zaž« ljenega napredka, ka- i kor bi moral biti. In zato pa je od- i visim vse od eonjetiih delegatov, > naše prihodnje konvencije. Je pa i tudi potrebno, da vsako društvo1, gotovo pošlje svojega delegata, j da bo na ta način zastopana cela i eigani/.aeija. Ako je pa že katero i dru'tvo sklenilo, da no pošlje de-j1 leg-Hta. pa jaz vsako to diuštvo ? prav It po in v imenu dobre stvari * prosim, da naj so premisli in naj < p->:lje svojega zastopnika na pri- i hodnjo konvencijo. k*'r ««1 to kon-j v<*neije ;e odvisen napredek ZSZ.': Zatorej prosim vas. cenjena dru- . >tva. da tiofovo pošljete svoje de- i legate, da vas zastopajo na pri-, hod'.iji konvenciji ZSZ.	j«
Sedaj je ras. da pridejo eenjeni delegati in vsi ostali člani ZSZ. na1 dan z ii: sveti, z dobrimi in zdra-1 vini idejami, ker čim več je na-j svetov m dobrih idej. tem več dobrega in koristnega se napravi na' konvenciji, in to /a vsako podporno organizacijo.
Zato stopam tudi jaz kot glavni uradnik ZSZ. pred eenjeno članstvo. da vam j>odam prekoi-istni nasvet, kateri bo, ako so ure.-mči, prinesel ZSZ. največji moralni napredek, napredek, kateri bo povzdignil na-o mlado organizacijo na visoko stopinjo odpornih or-1 gamzacij. Ta nasvet je, da je naj-ve. jogti pomena ter največja ko-( l ist /,a Zapadno Slovansko Zvezo l>n inostitev glavnega urada Za-padiie Slovanske Zveze iz Denver-ja, Colo., v Pueblo. Colo., v sre-dišče zapadne slovanske metropole. In zakaj?
1.	Zato. ker ima ZSZ. danes v Puehlo skoro poh»vieo svojega članstva.
2.	Z^to. ker je me-1 o Pueblo, največja slovenska naselbina na Zapadu in kot aka je že od nje oil-' visi-n bodoči napredek ZSZ.
:!. Z't«». ker bi imela preunesii-' tev glavnega urada na pneblsko n, selbino tak učinek, da se lx> po-| tem zavzel za našo organizacijo vsak zaveden Slovenec. Hrvat ali Srb. Na ta način bo mlada organi-1 zaeija, kakor i1', spanja zbujena.1 \siala kakor mlado in čvrsto dete ter cvetela kakor spomladna roža in razširjala svojo vejo dr leč okolu po zapadu.
4. Zato. ker se m prepričan, da hi premestitev glavnega urada v Puehlo prineslo v Zapadno Slov. Zvezo 1000 ali morebiti 1500 novih članov in članic iz Puehlo. — Dragi mi člani iu članice, to niso
Pridobitev Afrike za zaveznike
Trne translation filed with the poRtraastor at New York. X. Y. on June 1ft. 101S, as requfred by the Act of October'}, 1!>1T,
lja za produkcijo materijala potom domačega dola. kateri materija! naj hi porabila nato nemška industrija. — Narod Anglije in Južne Afrike ter drugi zavezniški narodi Evrope s koloni jalnim i posest v* v Afriki. zahtevajo, da morajo možje, ki so se borili za njih stvar dobiti zemljo za svoja domov ja in da naj oni žanjejo vso prednosti ki bodo posledica razvoja teli dežel.
To je praktično udejstvovanje načrta Cecil Rhodesa za stvorje-nje federaeije afriških držav, zve zanih po skupnih interesih. Cele on pa. veliki gradilec cesarstva, bi nikdar ne mogel pojm ti sil, ki so bile določene dovesti njegove mojstrske ideje k uspehu.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA •VLAS NARODA", NAJVEČJI SLO. VENSKI DNEVNIK V *n» no«
V neki brzojavki iz Londona se 1 glasi, fla se je v zavezniškem ozem-Jt lju v eentralni Afriki zgradilo te- r kom vojne dve železnici. Obe že- s leznici. kateri se omenja, sta oči-j j vidno črta. ki spaja Kambove z;< Bukama ob Kongo in ona, ki spa-j i ja Kabalo ob Kongu z Albertvit- i le na zapadnem bregu jzezera Tan-'( ganvika. Ta imena no pomenijo !i dosti za zunanji svet. Železnice, ki 1 spajajo ta mesta v obširnem ozem- > lju tropične Afrike obenem z možnostmi, katere nudi zavezniško za- i v oje vanje nemškega ozemlja v o- i nem delu, pa bodo močni faktorji ; pri določanju bodoče Afrike. < Ti dve železnici, ki odpirata šte. ' vilne poti v centralni in iztočni 5 Afriki, sta dali belemu človeku na ' razpolago lahka sredstva za raz- -i skovan je praktično neznane deže-| le ter za razvoj ene izmed' najbo- ' gatejših tropičnih pokrajih sveta. ' mogočili sta prekoračenje nekda; 'Temnega kontinenta* pri ekvatorju po železnici in parniku od indijskega oceana pa do Atlantika. V oddelkih vodi ta pot iz Dar-ess-Salam, ob obali nemško Iztočne Afriko po nemški centralni železnici do Ujiji ob jezeru Tanganyika. nato preko jezera s parni-kom do Albertville, nato po novo zgrajeni železnici do Kabalo, nate pa z železnico in parnikom po Kon-«ru navzdol na obal Atlantika. Ta pot vodi skozi ozemlja Anglijo. Belgije. Portugalske in Francije, ali pa skozi dežele odvisne od teh.
Razven te poti od iztoka na za-pad preko Afriko, so gradjlci dovršili tudi spojne črte na črti Kap-sko mesto-Kajira. Železnica iz Kambove do Bukama je dejanski razširjenje tega načrta v severni smeri od Elisabethville. Z uporabo te črte, parnika na Kongu ter že-ileznice iz Kabalo more potnik dospeti do jezera Tanganyika. Na-■ dal jevan je angleške okupacije I nemške Iztočne Afrike po vojni ,bo rešilo zagoneten del projektirane črte, namreč spojne črte med jezerom Albert ter z obstoječim sistemom centralno in južnoafriških železnic. Sedaj so tri mogočne črte, po kterih je možno uporabiti prejšnje nemško ozemlje ter prejšnje nemške železnice. Vsaka teh črt bo hitreje udejstvila projekt zveze med Kapskim rtom ter Kaji-ro kot pa bi to udejstvili prejšnji načrti in sicer za manjše stroške. Ob Istem času pa določajo ti novi načrti spojne črte do pristanišč na iztočnih in zaapdnih obalah Afrike, Trdi se sedaj, da se bo popolno zvezo od Južne Afrike pa do Sredozemskega morja z zveznimi črtami na iztok in zapad ustanovilo v manj kot desetih letih.
Z dovršenjem teh komunikacij-1 škili sredstev se bo resnični razvoj tropičnih virov centralne" Afrike šele dejanski pričel. To bo popolnoma drugačni razvoj kot je bil oni, katerega so imeli Nemci v mislih. Oni niso zrli na svoje afriike posesti kot na mogoče domneve za svoje izseljence, temveč kot na po
NORICE IZ TRGOVINE.
True translation filed with the post master ar New York. X. Y. on June li>, IMS. required by the Aet of October
fl. 1017.
Venezuelski minister za raz v« j poroča za leto 1917 naslednjo produkcijo kovin:
( Zlato 958.304 gramov; bakrena ruda 42,271 ton; petrolej 54.072 !ton; premog 20,165 ton. Vse pre-jmogovnike obratuje vlada sama ' in celo prodtieirano količino se jo prodalo ob rovih samih za povprečno o en o $4.63 pro tono. *
Eksperimenti, katere se jo pred kratkim vprizorilo v Bergen, Norveška. so baje dokazali, da se žitne vrste lahko uspešno meša z najmanj 20 odstotki rib, da se napravi cenen in zelo okusen kruh. Vlada razmišlja o primernosti nakupa strojev, ki so potrebni za pripravljanje rib in za razvoj te industrije.
Italijnska vlada jo dala vojaški
--------------—-—----------------
Važno za vsakega.
" ■ » *
KADAR želite izvediti si naslov svojih sorodnikov, KADAR želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinj-prijateljev ali znancev,	gtvu itd.
K4PAH želite prodati posestvo, farmo, lote, hiio, po- KADAR želite dobiti delo za sebe ali svojega pri ja* hfžtvo, trgovino itd.	telja ali znanca,
KAPAH želite objaviti krst, lenitve, žaloatinko Itd. KADAR želite objaviti društvena naznanila,
RABITE VSELE, "GLAS NARODA"
"O&AS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinjenih dtifetoth. kakor tudi v Canadi itd.
"GIiAŠ NARODA" je najpriljubljenejii in najbolj raziirjeni slovenski Hot na svem. "OLA8 NARODA" je razposlan na lito v štirih in pol miljona (4,500.000) iztisih in je torej najbolj*« sredstvu n oglaševanje. CENE 80 SLEDEdK:
Trikratno iskanje sorodnika aH prijatelja stane $1.001 Enkratno iSk&nje dela stane — —------ 90M
Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota	\ Enkratna objava ženithe ponudbe, žalostinke
itd. stane............... ^___ _ __ _______$1.00 ali kaj enakega stane----------- -
Enkratno iskanje delavcev stane________ $1.00 I Enkratno društveno naznanilo stane.-----1
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Naročilom Je poslati vselej tudi denar.
"GLAS NARODA''
t i
82 CORTLANDT STREET,	NEW YORK, N. Y.
Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa oglasov, ako jih spožnanio za dvomljive is s tem va-	J ^Effffl^^j^^LjS^S
nijemo naše naročnike pred raznimi kleparji, katerih ^ ^ posebno velike važnosti je ša vsakega pri juU
|e vsepovsod dovolj.	^ ročflih po pošti.
■ ..
_*	I-.^.	-■	--•_siiii__ - ■• a: - -•«.	• '*-------—_■	j*--^.— J—^_- —J? ~ , ^_. ------------ ----■■ • ■___—_!_—■ -_____-
SUGAR mi M JEt!
sjv^UCIL mraTfo^	o ;
HO for «?acK of lit	j;
ioo.obo.ooo	I^.M
in the UniUdiutes
mjba j pil«- as i* tiai
iorotS ti ^ ^^cr.v	^R !
i-
jzaneSljivega vira. da j«> Ilinden-| burjr zbolel na rosni živini bolez-j jiitst zelo prizadeta ?!i <la naha-ija v nekem privatnem sanatoriju. Omenjeni list pravi. <la nima llin-denburtr nikake «<df»ovorne vdele-žbe pri zadnji ofenzivi na zapa<l-nem bojišču in <la j«* vse delo izvr-ni, tla ji* njegova duševna zmož-1 šil general Ludendorff.
administraciji dovoljenje, da sm. rokvirirati za svojo lastno uporabo vso volno, ktero se producira v Italiji, izvzemši kolonije.
Pod-konznl Mom se nje sporočil da je neki brazilski eksporter razkril nov proces prepariranja kož. Trdi se. da imajo kože, preparirane. po novem procesu, verjo odporno silo. da je treba le osem dni za prepariranje pred odpošilja-njem in da dajejo kože. kadar sc jih ustroji, dobre usnje za podplate. Poroča se, da postanejo kožo vsled tega novega procesa brez difha in da tehtajo posušene T>ti odstotkov manj kot pa mokre, nasoljene kože. Konečno pa napravi to prepariranje soglasno s porooLJom kože nedostopne za napade mrčes i
Hindenbuirg zmešan?
Triie translation filed with the i»o-t master at New York. X. Y. on .Tnno 1i». 101S. as required by the Aet <>f October ti. 1017.
Ženeva, Švica.. 18. junija. — 'Tribuno' pravi, da je izvedela iz
IZDATKI
Zapadne Slovanske Zveze od 1. januarja	do 30. aprila 1918.
št. Plačana bol. Plačana Plačana	Skupaj podpora smrtnina operacija
1. $ 72.00 -	$ 72.00
3.	* 349.00 $ f»00.00 $ ,10.00	* 899.00
4.	$ 131.00	$ 131.00
5.	$ 413.00 $1000.00	$1413.00
6.	* 7S.00 $ ">0 00	^ 125.00
7.	$ 38.00 $ .">00.00	$ "»rts.oo
8.	$ 162.00	$ 162.00 9. $ 78.00	* 78.00
11. k 94.00	* 94.00
13. $ 10.00	* 10.00
16.	$ 6r>.00	* 65.00
17.	* 20.00	* 29.(M) 19. $ 49.00	* 49.00 21. * f»2.00	i« ~>2.00 22. $ 88.00	.-f 88.00 23. $ 70.00	* 570.00
$1875.00 $2500.00 .+100.00	.-H471.00 ^4475.00
RAZNI DRUGI STROŠKI:
Travniška plača	.^287.00
Stanarina pisarne	$ 26.00	*
Pradno glasilo "Glas Naroda"	$ 60.00
Zamuda <"asa iu vožnja nadzornikov	fc 42.90
Nagrade krajevnim društvom	^ 40.00
Za razne tiskovine	£ 34.2.1
Državnemu pregledovaleti knji^ Aetuarv	.-f! 10.(K)
Kurjava	$ 3.75
Poštnina in express	10.00
State Insurance Department State of Colo.	-i" .">0.00
Skupaj.. &163.90 * 563.90
Vseh stroškov skupaj____t503«.90
FINANČNO POROČILO EAPADttE SLOVANSKE ZVEZE IN SIER OD 1. JANUARJA DO 90.
APRILA 1S18.
DOHODKI.
SJ	___
o C	® ^	JC
= ^	£ >2	M	s
-- >*j	i	»r-	~2	=
C •—	C —	S	j,-
-t: —	iž ~	—	>	~
o	5	x	—
i i * Š	- ^	=	S	i
Jz S ^ 3	N 3	>	>	*>
OB C	« .	®	- —
t! a	1 r	x	—	T	=
-r	* r	r	-	L
>X < <	£5	r.
1. $ 283.11 $ 311.50	-i? 22.25	$ 45.10	*10.00.	$ 2.50 # 6.00	$ 680.46
3.	f 413.90 $ 471.S0	* 34.70	* 68.41	^ 4.00	$ 1.00 $ 2.50	* 996.31
4.	* 72.95 $ 83.30	* 5.9.1	$ 12.49	* 1.00	$ 25 * 25	$ 176.19
5.	$ 3S4.67 $ 426.30	* 30.45	* 62.-10	* 3.00	$ 75 $ 1.75	$ 909.42
6.	$ 41.64 $ 50.40	* 3.60	$ 7.20	* 102.84
7.	* 1.13.82 $ 176.40	* 12.60	* 25.22	* 7.00	$ 1.75 $ 2.40	* 379.19
8.	* 123.65 132.30	H? 9.45	-t 18.90	$ 284.30
9.	$ 112.80 $ 128.10	$ 9.45	$ 18.27	* 268.32
10.	$ 15.64 $ 16.80	♦ 1.20	$ 2.40	$ 36.(M
11.	.f 75.91 $ 89.60	$ 6.40	* 12.80	-f 1.00	$ 25 * 50	$ 186.46
12.	$ 27.00 $ 33.60	$ 2.45	-t 4.95	88.00
13.	$ 66,38 $ 72.10	* 1.15	$ 10.30	* 25	$ 154.18
14.	$ 89.18 * 102.20	* 1.30	$ 14.60	$ 213.2S
15.	* 89.18 $ 39.90	* 2.85	$ 5.91	$ 25	* 87.47 i
16.	$ 269.61 -f 357.70	$ 26.10	$ 56.40	*11.00	* 2.75 $12.35	$ 735.91
17.	$ 64.37 $ 74.20	* 5.30	$ 10.60	* 1.00	* 50 $ 50	$ 156.47
19.	$ 44.54 $ 48.30	* 3.45	A 6.90	* 1.00	* 2;">	$ 1(M.44
20.	* 45.08 $ 58.S0	* 4.20	* 8.40	* 1.00	* 25 * 50	$ 118.32
21.	* 147.85 $ 138.70	* 10.25	$ 21.02	* 4.00	* 1.00 * 16.50	$ 339.32
22.	$ 159.49 $ 113.40	* 8.35	$ 18.01	$ 6.00	$ 1.50 -t 2.10	$ 308.85
23.	$ 29.13 * 41.30	-t 2.9f,	$ 5.90	$ 1.00	$ 25 $ 1.75	$ 82.28
24.	* 34.65 * 23.80	* 2.10	$ 3.19	-f 4.00	$ 1.00 -t 6.25	-t 74.99
$2693.89 $2990.50	+216.20	$439.60	$55.00	$13.75 $54.10	$6463.04
Obresti od denarja naloženega na	raznih bankah po 3 in 4 odst.............................$ 181.52
P lačen ejra od krajevnih društev	z;i januar, februar, mare in april ler obresti, skupaj......$6644.56
QLJtS XAROi>A. 19., JUN. 4^18.,
Sosedov Peterček
Spisal Kaawer Meško.
(Konee.)
glas naroda. in. .tun.
i I ■ ■	■ , .1	i ■■■	BtesaaeBBBM
AMERIŠKI ČASTNIKI VMLEŽENIMU ODLIKOVANJU AME RIŠKIH VOJAKOV.
jih dni.
J Mno^o let je že minulo od one lepe dobe; mnogo vode je poteklo medtem po potoku kraj domače vasi. Življenja valovi so me odnesli dale« cd rodnega scla. Pozabil sem mnogočesar izza mladih diii: mnoge, ki so mi bili nekdaj dragi, sem izbr!«:il i/, knjiire spominov in ljubezni. ker je niso bili vredni, n^ vredni. da jim hranim vdamo
j srce.
j A tebi. mali moj Peterček. nepozabni drug najsolnčnejših dni mojega življenja. ?<s spominjam e est okra t in spominjam se te vedno s toplo, mladostno ljubeznijo.
■
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Naročnik, Bessemer, Pa. — O-
prostite. da nismo razumeli, kaj mislite. Pozdrav.
tik ob glavi s štirimi zvonovi. »Ia- j nezkovo gro/.nju *era slišni le na-j pol in me spričo te strašne besede h ni preveč oplašila	ji
Od tedaj nama je bil Janez pi- \ sail prijatelj, Storil nama sicer ni s ničesar, tudi zatožil naju ni pri stai-išili, kakor sem .se bal. A mu- i ščoval se je huje. Ko naju je sre s čal, kjerkoli je že bilo, na cesti. 1 na pašniku. kjerkoli, naju je po i gledal ^bočki ter naju pozdrav-i s 4jal lianičljivo:
"Tata!''	r
liilo naju je vselej zelo sram. n Zato sva se mu ognila kadar je <" bilo le mogoče.	n
U emi-ljih pozneje nisva mnog«, govoril.i. Krasti pa tudi nisva poizkusi la nikoli več.
*
I'm to je spet ob Veliki noči. Jaz sem bil tedaj star osem let. r Peterček šest. Ravno se je pri- > pravljal, da začne hoditi v solo. • Začetne črke je že poznal naučil J sem jih ga jaz. Velikonočni torek je bil določen za šolsko v p is ova-1 nje. —
i A prišlo je drugače \
V petek popoldne .sva šla molit , 'k božjemu grobu. Pihal je močen j j in mrzel veter; zato naju izprvaj^ niso marali pustiti. A moledovala! sva tako dolgo, da so nama naposled dovolili.
Peterček je obleček tenko in,z vso pot ga je zeblo. V soboto pa j ga je zelo bolela glava. Vendar'11 je preprosil mamico, da ga je pu-j stila k vuzenmieL	j
A tudi ob ognju ga je zeblo, da I je ves drgetal. Zato ga je stric ko-j vač kmalu odpravil domov.	H
"Saj vidiš, da si bolan. Peter- -j ček! Kaj torej znir/uješ tuk.. j .'*" -i "Naj še ostanem, striček!" -"Ne!" se je razhudil dobri mož.' ^ i *4 Povedi ga domov. .Micika ! Ta-J1 j koj ga spravita z materjo v 7x1-' > st."!jo. Sicer nam še umre."	j'
Velikonočno popoldne som bil -pri njem. Dolgo sva se pogovar-j1 jala o božjem grobu, o vnzemni-M eah, o streljam ju.	j 1
"A v šolo ne bom mogel, če bom : bolan!'' je tožil vmes mali bolnik. 1 ves rdeč v lica od vročice.	1
Ne, ne! Kaj pa je to! Kak dan 1 ležiš in mine. Potem pa poideva skupaj."
Drugo jutro sem moral ostati v ' postelji tudi jaK.
Bolezen se je hujšala. Dva dni esm ležal brez zavesti. Zelo so bo lehali otroci tisto pomlad, tudi umrio jih je več že pred Veliko nočjo.
Ko sem se spet zavedel, sem povprašal po Peterčku. I>a mu je bolje. so me mirili. Tez nekaj dni pa mi je povedal brat. ko sva bila ^ sama v sobi:
' * Peterček je umrl!' *
> "Umrl?"
Nisem mogel verjeti. * * Danas zjutraj so ga pokopali.' £>aj si videl, da so šli vsi v eer-* ■ kov."	j
Obrnil sem se k steni. Zailitel -1 sen« in sem jokal dolgo in bridko.' *|Bilo mi je hudo, kakor ibi mi bila!
-	umrla rodna mati. In da ga nisem1 več videl pred smrtjo ali vsaj še!
! pred pogrebom.
me je najbolj te-j
žilo.
"I11 ne vidim gtt nikdar več!,
-	Nikdar več ne bova posedala ob 1 potoku in stavila mlinov! Nikoli . več se ne bova veselila skupaj
klopoteev. nikoli več ne pojdeva 1 skupno iskat darov ptic na Val en- ^ e tinovo, nikdar več ne greva molit \ »kupaj k božjemu grobu, pri vu-
-	zeninieinh. ne bodeva sedela nikoli več drug ob drugem, ne se vese-
e lila v vzajemni radosti plamtečih j kresov, ne se čudila grmečim strelom. nikoli več ne..." e Tla k al sem bridko in dolgo ob 1. teh žalostnih mislih in se nisem dal
i potolažiti... * * .* *
Ko sem prihajal pozneje domov t na počitnice, sem redno obiskoval Peterčkov grob. Doflgo sem v postajal ob njem, zatopljen v spoti mine na prijatelja mladostnih mo-
Naši zastopniki,
taterl so poobtaSfenl pobirati naroO-itno za dnevnik "Glas Naroda". Naro&> iloa sa "Gla» Naroda" Je: xa celo lato 3.50, za pol leta «2.00 ln za četrt leta! >a $1.00. Vsak —topnih Izda potrdilo'
sa moto, Katero j» prejel la Jtb roja-
com priporočamo.
t
NAZNANILO.
Sorodnikom, prijateljem in j znancem naznanjam, da je nmr! !naš n^pozabljeni prijatelj ANTON ftESTAN
dne 5. junija v Shepnerdn, Texas. ' lianjki zapušča farmo, hišo in pai ,imil. Doma je bil iz Kuteževg* pri 'Ilirski Bistrici na Notranjskem.
Prosim cenjeno rojake, če kdc ve za naslov njegov druščine, naj j mi naznani, za kar bom zelo hva . ležen.
Joseph Cemles. P. O. Box 52, Shepherd, Tex _(15-21—6)
t
I NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tnžnim srcem naznanjamo ža-jlost.no vest. d. 1 je dne Lt. junija : j t. 1. preminula nam ljubljena hčerka oz. sestra
1
JOSEPHINE UHERNIK.
Po tritedenski mučni bolezni je ( zn vedno zaspala, j Pokojniea je bila rojena «10. marca 1917 v Ambridge, Pa. ! Dne 15. junija smo jo spremili-i k večnemu počitku na katoliško : pokopališče v Economy. Pa. i
Najprisrčnejša zahvala bratom jjrthn Vheinik. Alois Semioh in' 'Mrs. Semich ter vsem mojim j> 1-1 -'jateljem, oziroma sodelavcem pri J American Bridge < "o.-za prekrasne' •vence in cvetlice. Hvala tudi Mrs.i j l-'i.:nk Rose-nberger za njeno P4«-, •Žrtvovalno delo v bolet'.ni pokojne) j hčerke ter- rodbinam .Martin inj Anton Jordan iz Pittsburgh a. 11a-jnadalje deklicam Mary. Agnes inj .{Kristina Pele. Anna Zorman. Ma-| j rv Rosenberger. Mary (jrojzdek iti Julia Nežnik za njih trud. ka-kor tudi vsem rojakom in rojakinjam za tolažbo, katero ste mi iz-{ kazali ob uri žalosti. L Tebi. ljubljena hčerka, oziroma sestra, bodi lahka zeniljiea in po-■ čivaj v miru!
Žalojoči ostali: i	Alois Uhemik, oče.
Gertrude Uhemik, mati. i Gertrude Uhemik ml., sestra. > Alois Uhemik ml., brat.
Ambridge. Pa.. 15. junija 1918.
Ali ste bolni? |
Ako Imate kako bolezen, ne glede na to, kako dolgo ln ne oziraje fi ■e na to, kateri zdravnik vat nI mogel ozdravili, pridite k menL Vrnil
a Oddaljenost ali pa pomanjkanje denarja naj	9
▼as ne zadržuje. Vse zdravim enako: bogate ln	N
revne. Jaz sem v Pittsbnrgbn najboljši fipedjattst	■
za moSke ln sem nastanjen Se mnogo let. Imam	D
najbolje opremljen urad, tudi stroj za X-Sarke,	H
s katerimi morem ▼ kleti skozi vas, kakor sko^	M
steklo. Imam svojo lastno lekarno, ▼ kateri se	r
nahajajo rse vrste domačih in lmortiranih zdravi L	H Ne bodite boje« in pridite k meni kot k prijatelja. Govorim ▼ vaSem jeziku. En obisk vas bo prepričal, kaj morem za ras storiti.
Imam Erlicbor sloviti 606 aa krvne bolezni ln
2!	ozdravim bolezni v nekaj dneh. Ozdravil sem ti-	P
] soCe slučajev oslabelosti, kožne bolezni, revmatlzma, želodčne ln	S I Jetrne bolezni, srbenje, mozole in vse kronične bolezni.
Prof. Dt.TlIj. BAER, g
[ tli SMTIHTIELD ST,	PITTSBURGH, PA. I
I	nasproti p^ta.
I	TAŽHO. Odre« to ln prinest s seboj.
[ ln J. Kum.se.
Niles, O.: Frank Kogov8ek. Yoongstown, O.: Anton Klkelj. Oregon City, O rej.: M. Justin in J, i Mlsley.
Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Ambridge, Pa.: Frank Jakie. Besemer, Pa.: Louis Hribar. Bronghton, Pa. ln okolica: Anton I Ipavec.
Burdine, Pa. ln okolica: John
Demšar.
CTanonsbnrg, Pa.: John Kokllch. Conemaogh, Pa.: Ivan Pajk, Vid
RovanSek.
Claridge. Pa.: Anton Jerina ln A111. Kozoglov.
Export, Pa.: Loals Supančič. i Forest City, Pa. Mat. Kamin ln Tr. i Leben.
Farell, Pa.: Anton Valentinčič. Greensbnrg. Pa. in okolica: Frank' ; Novak.
Hostetter, Pa. la okolica: Frank
! /ortlan.
Imperial, Pa.: Val. Peternel. box 172. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja ln John Polanc.
Luzerne, Pa. la okoli ea: Anton
Osolnik.
Manor, Pa. in okolica: Fr. Demšar, Moon Bon. Pa.: Frank Maček ln Fr. PodmllSek
Pittsburgh, Pa. ln okeUea: U. B.
Jakoblch, Z. Jakshe, Klarich Mat., L Magister.
Ralphton, Pa. in okolico: Martin Koros<-hetz.
Reading, Pa. in okolica: J. Fezdirc. South Bethlehem, Penna.: Jernej j K oprl v ček.
Steel ton, Pn.: Anton Hren. Turtle Creek. Pa. in okolica: Frank Schifrer.
West Newt en. Pa.: Josip Jovan. Willock, Pa.: J. Peternel. Murray. Utah in okolica: J. Kasteltč, Black Diamond. Wash.: G. J. Po-J renta.
Davis. XV. Va. in okolica: John
Broslcb.
Thomas, W. Va. in oltolica: A. Korenehan.
Milwaukee, Wla.: Andrew Fon ln JoHlp Tratnik.
Sheboygan, Wis.: John Stampfel in H. Svetlin.
West AIMs, Wis.: Anton Demfiar ln 1 Frank Skok.
Rock Springs, Wyo.: Joe Yngovle, A. Justin in Valentin Marelna.
San Francisco, Cal.: Jakob LovSin. (1 Denver, Colo.: Louis AndolSek ln Frank Škrabec. Leadville, Colo.: John Hočevar. Pueblo, Colo.: Peter Culig, John 1 Germ, Frank Janesh in A. Koehevar. j Salida, Colo. In okolica: Louis Costello. Somerset, Colo.: Math. Kernely. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. 11 Indianapolis, Ind.: Alois Rudman. , Aurora, 111.: Jernej B. Verbič.	I
Chicago, III.: Jos. Bostlč, J<*. Bllsh in Frank Jurjovec.
•Joliet, 111.: Frank Bamblch, Frank 1 Launch in John Zaletel. La Salle, III.: Matija Komp.	]
Livingston, 111.: Mih. Cirar. Mascoutah, 111,: Fr. Augustln.	i j
Nocomis, HL in okolica: Math, i ] Gaishek.	j
North Chicago, I1L In okolica: Anton ! Kobal in Math. Ogrln.	I;
So, Chicago, I1L: Frank Če rue. Springfield, I1L: Matija Barborič. !, Waukegan, 111. In okolica: Math. Ogrln In Frank PetkovSek. Cherokee, Kans.: Frank Režisnlk. Franklin, Kans. ln okolica: Frank Leskovic. Ringo, Kans.: Mike Pencil. Kitzmiller, Md. in okolica: Frank Vodopivec.
Baltic, Miril.: M. D. Likovloh. Calumet, Mich, in okolica: M. F. Kobe, Martin Rade in Pavel Shalts. I Detroit, Mich.: Paul Bartel.
Chishokn, Minn.: Frank Govže, Jak. Petrich.
Ely. Minn. In okolica: Iran Gouie, I Jos. J. Peshel, Anton Poljanec in Louis! M. PeruSek.
Eveleth, Minn.: Louis Govfe in Jurij j Kotze.
Gilbert, Mhm. in okolica: L. Vesel. Hlbbing, Minn.: Ivan Poude. Virginia, Minn.: Frank Hrovatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Great Falls, Mont.: Math. Urlh. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Roundup, Mont.: Tomafi Paulln. Govanda, N. I.: Karl Sternifia. little Falls, N. Y.: Frank Masle. Barberton. O. in okoUca: Math. Kramar.
Bridgeport, O.: Michael Hočevar. CoBInwood, O.: Math. Klapnik. ChvekHMi, ©.: Frank Sakser, Jakob Debevc. Chas. Karllnger, Frank Meh In Jakob Resnik. Lorain, O. In okolica: Louis Balant
• A vem, ni to le žalost po malem Petervkn; oto^nost je po lepi tet brezskrbni mladosti, ki je odhitela tako naerio in se ne me nikoli več...
* * *
Škode nisva naredila samo starci uu ukopuhu Korenu, ki sva mu porazala lepe mlade smreke, večkrat tudi drugim, kar pri poznava in odkritosrčno in skesano. Prevrtala sva kje lepe, rumene buče. da jih napolni \ oda. ko da Bog sprt dežja. V koruzi sva neitnpala
—	iz samega dr>ifrepa ča«a — graha in fižola. j;a izluščila ter ga po-■ie.jaki no eesri, češ, zakaj ne bi ra- 1
tivdi tnkaj. ko <pa je prostora ' dovolj.	1
V«e to pri?mava-n s skesanim » srcem, ker s ve t res vse to storila. Kradla pa sva le en edinikrat.
.Majcenov .Janezek je našel v gozdu čmrlje. Izkopal jih je in jili j«^ spravil z zemljo m z mahom ' vred v star lonec. Poveznil ga je no deščieo, da je bil videti prav kakor istinit čcbehii panj. Spcxifij je zvrtal v lonec luknjo, da bi • enii'lji niog-li ven in noter. I11 res 1 so hodili ven in noter, »o odleta-vali na pašo. prinašaii domov me- . d 11 ler so hrečali okoli lonca glas- J 310 bi dobre volje, da se je sme- 1 jalo Jane- ku srce od veselja in 1 ponosa.
A nama se najini nista smejali. ' Prav t^žko nama je brio pri srcih: ' zavidala sva .lanezkn njegovo lepo last.	i
i'mrl ji so naju spremljali povsod ; \"fite najine inisli »> se pletie- 1 neprestano o-b njih; vedno so se 1 sji»-t vračale k njim, aiaj<»i bita tudi daleč M rani od njih. najsi sva hodila kjerkoli. Govorila sva'| morda bogve o čem, a nenadoma"' sva ninoiknila in se zamislila.
*"Ali «s*i viilel tistega, ki je največji izmed vseh an tako lepo rumen ?*T
"Ali čmrlja?"' " Seve!"'
Vedno .so se najine misli srečale in se našle, ker so hodile veaio-| mer eno in isto pot in so imele vse isti cilj.	j
Spominjam se. da so me vznemirjali Janezkovi čmnfcji še v «pa-njn. Sanjal .sem marsikatero noč
0	njih. Da se<iim preti panjem za Majeenovo hišo in strmim v stari lonec. Janezek sedi ob meni. 1
"Kaj ti dam zanje, Janezek!'' Že dostikrat sem ga vprašal isto :n mu ponnj.il vse mogoče. A je odgovarjal vedno in trdovratno eno m isto: "Ne dam!"'
A zdaj. glej, je zamahnil malomarno in nebrižno z roko: "Pa jih vzemi!" Od začudenja sem komaj izpre-govoril:	,
"A k;tj naj ti dam, Janezek?" "Nič! Kar odnesi jih; dam ti jih kar tako!"	1
Planil sem k loncu, v strahu, da si Janezek .premLsli in se skesa.' Pograbil sem lonec z obema rokama; a glej, komaj sem se ga dotaknil. se je razdrobil na male koščke, kar ra>topil se je. čmrlji pa so se razleteli na vse strani, j Postelo mi je hudo in bridko; že se mi je dHalo na jok. kar se zbudim. Ah, doma sem, v postelji! C'mrlji Janezkovi pa — vem.' ■ da mi jih ne da z;i nobeno ceno , ne. —	1
Tudi Peterčku se je sanjalo o
1	njih. I>a je prevrgel ]>an), se mu
! je sanjalo neko	Prevrgel ga1
{je sam rad. nalašč. Ijoaiec se je1 j razpočil 111 razsul, a čmrlji — oh. gorje, vsi so planili vanj in so g*.i pikali, da je mislil: še umore me! liilo je resnično dobro, da ro bile j le sanje.	j
"Kaj, če bi .mu res prevrgla in potrla lonec?" sem predlagal ja/. _ ko mi je pravil prijatelj čudne _ sanje. "Ne!"
j Peterček ni maral. Bal se je. da _ bi se v resnie.i z^nlilo. kar se nni . jc saiijalo tako živo, da je v spa-( nju na elas zajokal, ko se ga je ? loti ves roj razjarjenih čmrlje v. Nekega popoldne sva sedela ob potoku. Molčala sva. a vedela sva i dobro, da razmišljava oba o enem _ in istem.
-J Mene je mučila že. dolgo misel, k, ki nisem upal ž njo prav rta dan.
A ni odnehala; vznemirjala me ;-'je dan na dan. sledila mi je vse-
-	povsodi. ln zdaj niseni mogel več e molčati.
n1 "Peterček, o*kie$iva mu jih." a! ' Ali čmrlje?" ' Čmrlje."
4'Ali me zbudite pred pol-'-
n'N'jo?"	I r
"Zbudim."	j h
A nisem se mogel umiriti, ne li mirno zaspati.	j v
"Trdno /.aspim in paste me wpati ter fnlidejo."
^e pred polnočjo, kmalu po r enajstih, je pr šel v so1k> najsla- p r--jši brat. Po samokres je prišel k in po rožič s smodnikom. V oma- v ri jih je imel spravljene.	v
"Ali že jre«, I.ojze?"	d
••Grem."	'n
"Pričakaj malo. pojdem s te- -
boj."	h
"Ah. kaj! Je .še e.is. ]»rideš s
š!'	s
Ni maral čakati. Bil je strosteti <1 v :-elec in zdelo se mu je škoda časa. ki bi ga ijfrgub'i s čakanjem, o Hiiel je. da je izpr »žil prvi strel l1 Iz samokresa, ravno ob .]x»Lnoči; takoj njto zagromeli možtiarji. R Ob pol no*-i smo bili navadno j zbrani poln«>Š1 evil 110 ob vuzeniui- v ; troj«* sosedov itn^lo običaj- 11 no eno skupaj. Prišli smo vsi ^ mlajši. Prišel pa je vsako lete tu- j d i stric kovač. Ril je sauiec, zato f s»- j»' štel vedno m»'<l mlade. Sicer * pa je KI res še čil n i duhu iu na N telesu. Vedi 1 je tudi izredno ni.no- <i go povesti in pravljic, s katerimi 1 nas je kratkočasil ob dolgih zim- j sklh .ve'erih in tudS ob vuzem- f niči.
Kre<W)\i so plamteli vsepovsoti 1 <Ia je bila noč vsa svotla. Nekate- z ri so bili izr»«dno veliki ter so o-zarjali okolieo daleč na okoli. Pri onih na bližnjih hribih smo razlo- s čevali posamezne oselie, ki so sta- t le ob ognju ali ^o ho<lile okoli nje- s U a. Komaj je pojemal plamen ene t vnzemniee, je zažarila že drn- s ga. vinoka in veličastna.	>
"Olej, Peterček, ia je še večja. * nego ona!
Čudili smo se in se radovali. x Stric kovač pa je pripovedoval. 1 kako so plamenHi po hribih kresovi pred stoletji ter so nstziianja-li prestrašenim prebivalcem, da prihaja v deelo krvoločni Turek. -In zv<movi'so zvonili v \seh eer- 1 kvah, kakor s«nlaj ob Veliki noči. 1 A tedaj so peli žab^tno in ječe: kli<-ali so ljudstvo k orožju za o- 1 hrambo domovine...	1
Slikovito iu mladostno je gov o- ' ril stric; rni pa smo zadrževali j na|»o. strmeli v prasketajoči ogenj iu sanjarili o tistih davnih, strašnih časih.
Vmes pa je pokalo, da -.0 se hribi tresli.	' Stri«* s«» je nagovoril o Turkih. ' A takoj stno ga obsuLi <k! vseh shrani s prošnjami za drugo po-1 \esl. Ihlkašljal se je in je pričel 1 pravljico o možu u laket-brado. Izredno čuden s»* nam je dozdeval .. r i 1 a mozie. '
"A da je bil uko močan, ko pa je bil tako majčken!"
"Saj pravim: v bradi je imel ' moč, kakor Samson v laseh."
4
Pripovedoval je tudi o zvonovih one vasi, ki so izumrli v njej vsi prebivalci za k<*lero. Prišla je . sveta Velika noč; a cerkev je bila tiha. samotna in zapuščena. Niko- ^ gar ni bilo, ki bi prišel in se poklonil Bogu in bi molil Zveličarja, v grob .položenega; oikogar, ki bi zazvonil vstajenje Gospodovo. A' glej, čudo: zvono\"i so s<e zazibali navsezgodaj na Veliko noč sami od sebe in so zvonili t» - peli brez vsake človeške pomoči starodavno veličastno pesem o vstajenju rjo-! spftdovem, kipečo "Alelujo".
"Angeli so z%-onili. kaj ne.; stric*" je povprašal nekdo s tihim gkisom.
"Seve, angeli!" Pokušali !mirt pozorno in verno. Vsem nam je bilo toplo in mehko pri srcih, vsi srno čutili otroško, čisto, prav velikonočno radost.
Razšli smo se, ko se je na obzorju svetlikalo in je prihajal dan — sveto, skrivnosti polno velikonočno jutro — in se je oglasil sem od fare veliki zvon, čigar glas je zvenel veličastno in čudovito v mlado, svetlo velikonedeljsko jnt.ro, da je trepetalo srce v prsih ter se je oko prosilo od same sreče in či-f-te prazniške radosti...
Ko se vrača leto letom veliki teden in skrisrnosli polni dan Gospodovega valjenja, se spominjam vsakikrat malega Peterčka, ki se je čudil z menoj veličastvu,' krasoti in svetosti teh dni. Otož-' nost se me polasti vsakikrat in za-' «di se mi. da bi bili ti sveti časi se krasnejši, če bi jih praMiorvala' y skupno s Petorekom. kakor ?fva] jih nekdaj.	* '
Peterček me je pogledal začu- t d3no. 11 ipol plašno. Pomišljtil je 1 molče nekaj čuva. jjotem pa je pri- ] trdil tiho, kakor bi se bal in bi še 11 omahoval:
"Pa mu jih!"	s
"A kdaj.' Zvečer, kaj.'"	r
"Dobro, zvečer!"	s
4'Ko se zmrači, se približava s gor od gozda in mu jih vzeaneva." č "A če naju kdo opazi?"	1
"Previdna morava biti... " s Sklep je bil storjen in potrjen, i A pri srcih mama ni bilo nič kaj prijetno. Mučile so naju težke misli : vest se je oglašala, prihajala 5 ja bojaz n, da nama namera iz- 1 p 1 »dleti. da naju morda Janezek »Asači. llii je star dvanajst let in g močan. B.*«la sva se ga. zelo.	* i
Popoldne je minevalo počasi in leno. Nestrpno sva pričakovala večera.
"Da bi bilo že storjeno!" eem I premišljeval neprestano.	j
Peterčka je mučila menda ista Y misel, ker si je ves nemiren grizel s ustnice.	j
"A kam jih spraviva?"	1
' Kam? S*tj res! — Veš, pri hiši! kje jih ae sineva imeti ker jih j laliko kmalu izsledijo. Zanesev«.'I jih gor v Lesjakovo hosto."	1
* * Dobro.'T	i
<lMed goščo jih skrijeva." s "Da, v največjo goščavo. A šele s jutri, kaj ne? Ponoči Jie pojdeva v gozd.; Ni varno; zasači naju \ lahko gozdni mož."	i
! "Pa jutri. Do jutri jih zaneseva j v naš listniak."	I s
j Spet sva umolknila. S težkimi ■*rci ter vznemirjenimi mislimi sva j pričakovala večera.	1
V prvem mraku sva se počasi nnpf>tila j>roti Majeenovi hiši.!« Hodiia sva prav oh robu -gozda;| , dalje noter si nisva upala zarfuii! gcztuiega moža. ki de<-o kar s, kostmi .sne. če jo dobi v roke. Pri j I vsakem drugem koraku sva se .< plašno ozirala v gozd. ali morda priiirja od kod gozdni mož. ali ] stoji morda kje za deblom, preži kje med vejami na plen. Nemirno. 1 i glasno so utripala boječa srca... »A tudi dol proti hiši sva skrbno i 1 pogledovala, bi li bil kje videti ,Janez ali kdo drugi Majcenovih domačih. A Janeza nisva ugledala nikjer. Le hlapec Tine je stal za < , hlevom ob kupu slamtc in jo je na-1 kladal v !< rpele.
1 Tako sva morala čakati. Minute so se nama dozdevale večnost. Kaj čudo — na eni strani gozd, kjer preže nevidni sovražni duhovi, na drugi hiša, ki se ji bližava s hudobnimi nameni, v prsih pa I nemirna, očitajoča ver«.!
Naposled je Tine odšel s slamo. Midva pa k emrljem! I S trepetajočo roko sem prijel lonec in deščico pod njim. A de-( ščiea je bila pribita h kolom, kije! na njih slonela.
< "Treba bo izpuliti kolčke!" 1 "l^e jih! Hitro!"	1
1 A biti sem moral previden, sicer bi vse prevrnil, morda še lonec rt zbil. Šlo mi je delo tem po-" časne je izpod rok. ker sem ves' trepetal od vznemirjenja in stra-' hu. —
"Ali gre? — Potegni krej>keje! 1 Glej. saj popuščajo!" 'i Res so se kolčki žc ohlapno gibali. Potegnil sem še enkrat krep-Jko in odločno in glej. držal sem panj z deščico in s kolčki v rokah. L, "He. fanta!"
lj Malo da se nisva zgrudila od presenečenja. Janezek je bil, ki je * z. 1 vpil za nama s srditim glssor^ "Ha. ti preklieana tata! Poča-> k.ijta!"
1 ■' Tata !" — Kar zašnmelo mi je 1 v ušesih. — "Tata!" — A saj
res: kradeva! j Vrgel sem lonec v travo, da je . počil :n se zakotalil daleč v stran. i ln udri sem jo za Pfeterčkom, ki - .]- bežni dol proti vasi, kakor bi 1 ga po^ii najdivjejši gozdni mož. I "Le bežita! Vaju že drugikrtet dobim l — Tata!" i "Tata! Tata!" mi je zvenelo t ušesih, kakor kakor bi mi zvonilo
FOOD "VULITCN,
the:
Jugoslovanska	Katof. Jednota
Ustanovljena leta 1898 — Inkorporiraaa leta 1900.
Glavni urad v ELY, MINNJ	#
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL R0VAŠTŠEK, Box 251, Cor.emaugh, Pa. Podpredsetlnik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISH LER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO. Salida Colo.	>
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GRAHEK, S43 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh. Pa.
NADZORNIKI:
JOHN G0UŽE, Elv, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M", So. Chicago. 111. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh. Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA. Box 176. Black Diamond. Wash. LEONARD SLABODXIK. Ely, Minn.. Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export. Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave-, TV. Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland. Ohio. FRANK SKRABEC. Stk. Yds. Station RFD. Box 37, Denver, Colo.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo-
Društveno glasilo: "GLAS NAROD A".
SLOV. DELAVSKA (jHfc PODPORNA ZVEZA
Ustanovljena dne 16. erjtJtta 'm	\\JSBr lakorporirana 22. aprila 1909
^r	v drža-ri Pm
Sedež: Johnstown, Pa«
GLAVNI URADNIKU FxtdttOnlK: IT AN PROSTOR, 1098 Norwood R'd., Cleveland, OM«. Podpredsednik: JOSIP ZOR KO. R. F. O. 2, Box 118, West Newtoa, Pa. Glavni tajnik: BLAŽ NOVAK. 634 Main St.. Johnstown. Pa. 1. Poni. tajnik: FRANK PAVLOVČlC. 034 Main St., Johnstown. Pa. X Pom. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street, Conemansb. Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE. «002 St. Clair Are.. Cleveland, Ohio. PeaL blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. W. D. 2. Box 27. Brldcaperl Ohio.
NADZORNI ODBOR: Predsednik nadsor. odbora: JOSIP PET EK NE L, Box 98, Wllleel, Pa. L nadeornik: NIKOLAJ POVŠE, 1 Grab BU Nnmrey Hill, N. tt. Pitts-bttrgh. Pa.
I. aadsoraik: IVAN GROŠELJ, 888 H. 187th 8L, Cleveland. Okle.
POROTNI ODBOR: Predsednik porot odbora: MARTIN OBEBŽAN, Box 72, Rast Mineral, Ksns
L porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. F. D. 8. Box 14«, Fort Smith, Al«. A porotnik: JOSIP GOLOB, 1918 So. 14th St., Springfield. ID.
VRHOVNI ZDRAVNIK t Dr. ftOBIP V. 6RAHEK. 843 «L Ohio 8L, Plttatmrtfi. Pa.
Glavni srad: <34 Main 8k, Mmstewn, Pa.
URADNO GLASILO: "«LAJS NARODA". 82 Cortlandt Street, New Tor* Ottf.
Cenjena društva, odroma njih uradniki, so nljndno prolenl, pdDJstl Vse dopise naravnost na glav nego tajnika in nikogar drugega. Denar aaj se polije edino potom Poštnih. Expresnlh. all Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih Čekov. Nakaznice naj m naslovi jajo: Blaž Novak, Title Trust A Quarantee Ca in tako naslovljene poAilJajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tw Jn la.
V slnCaJu, da opaaljo drnitvenl tajniki pri poroOllh glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo oradn glavnega mjnlka, da se t prihodnje popravi
— Ko. ee so ljudje fes vedeli tega. potem se vsekakor ne smem pritoževati. — Napravite tore i tfcko kot se vam zdi najboljše in najprimernejše.
i
Četrto poglavje.	5
1
GENIJ.	1
Zapravlji vee nisem bil. — Morda zato ne. ker sem bil dve leti na trgovski šoli, morda sem pa podedoval varčevanje po svojih so- 1 rodnikih in stariših. — Če samega sebe prav natančno študiram, mo- ! ram priznati, da je varčnost edina čednost in krepost.
Prešlo je namreč četrt leta izza onega časa. ko sem se seznanil s Pinkertonom. — Vsakega četrt leta sem dobival od doma denar. Tedaj ga pa ni bilo.
V zadregi ravno nisem bil, ker sem. kot že prej omenjeno, var-čeval. — Pisal sem pismo, toda odgovora ni bilo. — Pisal sem d'rugo pismo, pa tudi nisem dobil odgovora.
Potem nisem več pisal, ampak čakal.
In odgovor je res prišel po dveh meseeih. ko je bila moja denarna zaloga že čisto izčrpana.
(Dalje prihodnjič.)
fn.aš naroda. .] r x. :i>i>.
VIKO IZ BEZGOVIH JAGOD.
Po nekaterih krajih raste mnogo bezga, česar cvetje je jako zdravilen čaj. i; njegovih jagod pa se more napraviti dobro in t močno ter obenem zdravo vino. ki i se napravi na sledeči način:
-T a gode brez peeljev se smeljejo ali stlačijo ter slednjič stisnejo v stiskalnico. Da pa jagode ne gredo skozi luknjice, jih je treba djati v vrečo, katero potem potisnemo v stiskalnico. Vsaki galoui soka se prilije 3 galone vode, v kateri smo raztopili sladkor, katerega mora priti 3 funte na vsako gailono te zmesi. Tako pripravljeni mos-t se stoči v sod. Nekoliko mošta pa moramo vedno imeti v posebni posodi, da vedno zalivamo sod, dokler mošt vre«. Ko (neha vreti, se sod dobro zamaši.
Bezgovega vina se ne sme premnogo vživati. ker je preveč močno in vpliva na ledice.
Dr. LORENZ^I 644 Penn	j
EDINI SLOVENSKO Ol r	j
GOVOREČI ZDRAVNIK 2iV6DU6	I
»Si Pittsburgh, Pa.	j
MoJa stroka je sdravljenje akutnih ln kroničnih bolezni. Jas	1
sain že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih iu	i
ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spo-	2
znati vašo bolezen, da vas ozdravim ln vrnem moč in zdravje.	J
Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenju moških	2
bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene. moja skrb	I
Je, da vhs poopolnoma ozdravim. Ne odlašajte, atnpak pridite čim-	4
preje.	A
Jaz ozdravim zastrupljeno kri, mazulje in lise po telesu, bo-	1
lezni v grlu. Izpadanje las. bolečine v kosteh, stare rane. živčne	I
bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledicab. Jetrab in želodcu,	1
rmenioo, revmatlzem, katar, zlato 2ilo, navduho itd.	I
Uradne nre se: V ponedeljkih, sredah ln petkih.o«l 9. ure	J
zjutraj do 5. popoldan. V torkih, četrtkih in sobotah od 9. ure	]
zjutraj do 8. ure zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldne.. — Po	1
poŠti ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite ime in naslov:	j
Dr. LORE N Z, 644 Penn are., Pittsburgh, Pa.
Nekateri drugi ud ravniki rabijo tolmače, da vas razumejo.	j
Jaz znam hrvatsko še iz starega kraja, nato vas lažje zdravim.	j
ker vas razumem.	j
NAZNANILO.
Rojakom v Greater New Yorku se naznanja, da se je
slovenski krojač ŠTEFAN PODGORNIK
Jr^3 preselil
iz "IT Sumner Ave.. Brooklyn. Sz^ v svojo lastno hišo * na 687 Fresh Pond Road,
Ridgewood, L. I., blizu Fresh Pond postaje.
Rojakom je znano, da izdeluje na j bo* i še obleke j»o -najnižjih ec-nah. zato ga priporočamo._
Padec bolgarskega ministrstva.
True translation filed with the post master at New York. N. Y. on June 19. 1918. as required by the Act of October tt. 1917.
Sofija, Bolgarska. 17. junija. — Ministrski predsednik Radosla-, vov je podal dem is i jo svojega kabineta in jo je car Ferdinand ■ sprejel ter je naprosil ministre, da ■lobdiže svoja in est a. dokler ni sestavljen nov kabinet.
JUGOSLOVANI! " -
Trne translation filed with the post master at Xew York. N. Y. on June lt». 1918. as required by the Act of Octolwr »;. 1917.
Jugoslovanska Matica v New Yorku poživlja vse Jugoslovane da prisostvujejo razstavi, katero priredi National league for Woman's Service v Grand Central Palace. Lexington Ave. in 46. uli-ca v svrho, da pokaže narodu, ka ko >>e more hrana tem razumnejše shraniti in varčevati, kar je za današnje razmere velike važnosti. Temu odboru, ki je pod neposredno kontrolo ameriške vlade, je mnogo ležeče na tem, da poseti to razstavo kar največ našega naroda. zato se je v počast junaškega boja Srbije na dan 20. junija določil Srbski dan. Prepričani smo da se bodo temu pozivu odzvali vsi Jugoslovani. Poleg pouka bc ra večer tudi zabava, kajti združeni neu vorški pevci bodo o po devetih nastopni z nekaterimi s.'o venskimi in hrvatskimi pesmami telovadne vaje pa bo proizvaja Hrvatski Sokol iz New Yorka. Gl štirih popoldne bo dr. Rvetozai Grgin imel predavanje o naši do movini za časa vojne in pokazali se bodo mnoge slike. Prosimo na rodno ženstvo, da pride ta dan i narodnih nošah. Vstopnina 2.~> e.
Za Jugoslovansko Matico: M. Ekerovič, tajnik.
(18,19—ti.)
! Iščem prijatelja JOIIXA PODMI-I NINSEK ill njeyovega svaka URIBERN1KA. Doma sta j/ i (Jeroe na Koroškem pri Pliber j kn. ("e kdo izmed rojakov ve. » naj mi naznani, ali naj s«* pa sa-\ rna javita. — Joe Pugloduiek, j P. O. Box 216. Ril It on, Pa. [ (18-20—C)
POZOR, FARMERJI!
IŠčem delo kje na farmi. Za plačo ne gledam preveč, p.o" pa želim čisti zrak in dobro mleko, katerega pogrešam. odkar sem z doma. Pišite na:
Albin Grdinovič, c o Leo Štrukelj. 4124 — 2nd Ave.. Brooklyn N. Y. (18-19—6)
•faz, Ivan Marinšek, doma iz <Io-renj št. 2. občina Hukovje pri Postojni na Notranjskem. zdaj v italjanskem ujetništvu. Iščem svoje sorodnike po Združenih država'n in jih pr:>sim. da se mi javijo. Moj naslov je: Ivan Marinšek, Prigioniero d; Gnerra, 2. Raparto. Avezzano, Italia.
18-20—6)
Vojni Atlas.
Izšel je najpopolnejši Vojni Atlas, ki vsebuje zelo natančno razvidne raznovrstne mape v velikosti 20x27, kakor zapadno fronto, Evropo, Malo Azijo, celi svet z vodnimi črtami, evropsko vodovje označeno z blokadami, Zedinjene države e vojaškimi vežbališči in kampami ter zastave Zaveznih držav.
Naše rojake bo gotovo najbolj zanimal zemljevid italijanske fronte na katerem so s pravimi slovenskimi imeni označeni vsi kraji, kjer se je vršila tako strahovita bitka. Na karti so označena vsa mesta in skoraj vso slovenske vasi, ležeče zapado od Ljubljane.
Vse je slikano v barvah. Cena je le 30 centov, dokler zaloga ne poide.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Pittsburgh. Pa. iu okolici nazn&najmo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
\ CENIK KNJIG
I	katero Ima v zalogi
£ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY £ 82 Cortlandt St.	Now York, N. Y.
Mr. Janko Plsflco,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih mo naši rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. Upati je, Ja mu bodo rojaki t vseh osirih pomagali, poartmo le, ko« ima po. rwjaao Isra toka.
Isgla Je Itnjiflč*; ^Fff*"*'^
DVE ŠAlOtfRI. f
Knjižics vsebuje dve igri! *
"ČARUJEVA ŽENITE V In
"TRIJE ŽENINI" ter stane samo 28«.
On!, k! nameravajo prlrejstl Upe, naj jo hitro nsroče, ker Is-Ka je v omenjenem itevllu.
V zalogi imamo zopet vsakovrstne knjige, toda od vsake le po en ali dva Iztisa in niss v ceniku označene.
NaroČilom prilofflte denar la poBJite na:
* Slonite PiMiskiig Conpaiy
e Cortlandt »U, New Ink, N. X
RAVNOKAR JE IZftEL ^TI
NOV VOJNI ATLAS V barvah,
Id TBebtije Jako natančno in obsesno risano italijansko in sapadno fronto;
GENA 30 CENTOV. _ Velikost 20x27 inčev.
Slovenic Pibfishiog Company
82 CORTLANDT 8T* NEW YORK.
POUČNE KNJIGE:	RAZGLEDNICE ____
Ahnov nomško-angl. tolmač vezan -—.90	Newyorske, božiCne, velikonočne
Domači zdravnik mali —.29	in novoletne komad po	—.03
Hitri rafunar (nemSko-angl.)	ducat	—.21
vezan —-50	Album mesta New York s kras*
Poljedeijstvo —JV0	niini slikami	—.25 Sadjereja v pogovorita —.25
Slov. angl. in angL siov. slovar ?1.50	ZE.MIJKV1UI:
Veliki slov. ang. tolmač $2.50	Avstro-Italljanska vojn* mapa	;—.25
Avstro-ogrski. veliki vezan	—.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE	Celi svet mali	—.10
KNJIGE:	Celi svet veliki	—.25
Hipnotlzem 1—.35	Evrope vezan	—.50
Doli z orožjem ' •—.52	Vojna stenska mapa	J3.00
Dve Saloigri: "Ča ril jeva ženltev"	Vojni atlas	—.25
in "Trije ženini" —.25	Vojni atlas nov	—.30
Mesija 2 zvezka —.60	Zemljevidi: Ala., Ariz., Colo.,
Pod Robom SI. Večernlce —.30	Cal. Itd. po	f-.25
Postrežba bolnikom —-50	Združenih »iržav mall	;—.10
Trtna n5 ln trtoreja —-50	Združenih držav veliki	—.25
Trojka w —*50	Zdniženih držav stenska mapa,
Vojna na Balkanu 13 svez. fl.50	^ firugi strani pa celi svet	$3.00
Zgodovina c. kr. peSpolka St 17	Poleg tn navedenih knjig lTnamo
s slikami	F-.50
Življenje na avstrijskem dvora	Pa 56 nckaj "znovrstmh istisov	po en
ali smrt cesarjeviča Rudolfa «—-71 ali dva zvezaa.
Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bolisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh cenah že vračunana.
Veliki vojni atlas	1
fojskujocih se evropskih držav m pa ko.	H
fenijsldh posestev vseh velesfl.	i
Obsega 11 raznih remlj e vidov.	1
CENA SAMO 25 CENTOV.	|
STENSKO MAPO CELE EVROPE $3.00.	H
VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZE-	I
DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET,	1
CENA $3.00.	S
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL-	I
MACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. —	1
CENA JE 25 CENTOV.	B
Naročila in denar pošljite na:	m
Slovenic PabBshing Company	I
82 Cortlandt Street,	New Tork, N. T.	I
ŽENE IN DEKLETA!
True translation filed with the post master at New Tork, N. T. on June 18, 1018. as required by the Act of October 6, 1917.
Ve ste naš ponos, naša dika. bodrilo in upanje. Kjerkoli se je šlo, da pokažemo svojo narodnost, stenam bile zveste tovarišice. S svojo prisotnostjo ste dale slavi ju še po-' stben sijaj. Nikdar se niste vstra-šile dela, doprinesle ste vse, kar je bilo v vaši moči. Celo nas ste podžiga lf> m nam dajale pogxim. In delo je bilo vedno dovršeno z največjim uspehom.
Več pa, kot kedaj, nam je stori-to l^tos. V plavnem mestu Združenih držav se ima letos 4. julija pokazati Jugoslavija.
Pevci se pripravljajo, da pone-ro našo pesem pred najvišji svetovni tribunal. Poklicani so, da pred Belo hišo in vpričo predsednika Združenih držav zapojo pesmi 'Jadransko morjr* in *Slo-venac, Srb, Hrvat*.
Tudi Vas, prispe in gospic-e. tu di Vas ki če Slovenija, da nam pomagate kar najsijajneje proslavi-ti dan Svobode. Katerikoli je dana prilika, naj pohiti omenjenega dne v Washington, da skupno z nami demonstrira v imenu Jugoslavije. Za vzgled sj vzemite svoje sfstre v stari domovini. Zastavile! jsn svoje življenje za svobodno Slo- j i venijo.
Mnogo hi pripomogle k splošni islavnosti, ako bi b'le naše tovari-šice pri paradi zastopane v narodnih nošah. Ali hodete storile to'. Za trdno upamo, da nam bodete stale ob strani, kajti vedno ste se j sodelovale pr. vseh narodnih pri-; redit vali.
.Mnogim seveda ni mogoče iti v Washington, zato pa naj se vdele-iijo slavuo&ti 4. julija v svojem domačem mestu. Pri slavju 4. julija mora biti Slovenija zastopana po vseh naselbinah.
Kateri pa je mogoče pohiteti v Washington, naj se priglasi na spodaj označeni naslov.
Z narodnim pozdravom Ign. Hude, 82 Cortlandt St., Xew York, N. Y.
Ukrajina vstaja.
True translation filed with the post ! master at New Tork, N. T. on June 1ft, 1918, as required by the Act of October 6, 1917.
Washington, D. C., 17. junija.— » Poročilo, ki je daues prišlo v državni department iz (StoekhoLma. ■ Švedsko, se sklicuje na noko poročilo iz Petrograida, ki pravi, da ! se ntahaja cela Ukrajina na predvečeru upora proti Nemčiji.
Dr. Koler
slovenski zdravnik
t3§ Pern Ave.. PHtshpgh. Pa
^i	D*"- golf j>»M
^^BHK \ •armvnlk, hlO
/fL Mat v nttatanka HP	ki tea tt-tot»
A prakao * ilievS* ■je^jrert ■iW>
Brtttfe. trn teftto MoaoUt aU •k« h >»!■—. v vta, i^^uje taa VilOln « tntifc, pridite ta MM na bom lat. N« Sakajt^ k«r ta ka-
***** me^eToi—l
aeteiL Kakar kttre	Sa
na pvaaakaja aOravSa, as Sakafta, ta—v— pcUtta ta Saa na «a fees ■oftl pwnlL	^^
* H arak ta aftaar tm UMiSI«.
Boleaal aakarfa. ki kwoHH N ieHat t krita la krMa la vSaelk ka« Vrt paSfcaja »ele. ••SiailB ■ a»ta-
T*fSnaatlaan«. trflanja. fcalaSlaa. r-Srttme«. »iim, Skrafla In 4rmm kaftna kalasnl. ki aaataaa|o "Ui ee-* data krvi oalawf v kratke« Um la al potrata« UML
Oretai ar«: vaMu a« i- ara Vt-tral «o i mla: v patklk «a I. aja traj ao t. paaoMaa: ak >»iilk> a« a afatraf «o a |oH«w
■ aoato aa «ttaa. — mma «e^e* — Na aoaaMto ime ta Wwn»'
^^ iti se HBOgokrat prikriva.	,
To j«* razno tako bla^o ki "^e ne more ; dohiti p»ivs»Ht in jra potrebuje vsak | človek. I^Mli^i star ali mlad. zdrav ali , bolan, r^ven aH preuioZcn. Zelo zanimiv. i--JiK-ljiv in obsežen seznamek in cenik	brezplačno. Knjisa "^lali
domači zdravnik" cena 2.1 oentov; v zalotri imam tudi vsa v knjigi opisana zdravila.
MATH. PEZDIB,
P. O. Box 1611, New Yorlc, N. Y.
HARMONIKE
bodisi kakrSnekoli vrste izdelujem la popravljam po najnižjih cenah, a dek trpežno ln zanesljivo. V popravo ss nesljivo vsakdo poSlJe, ker sem že nad 18 let tukaj v tem posln in seda] * svojem lastnem domu. V popravo vza mem kranjske kakor vse druge harmonike. Stare kupim ali sprejmem v ta { j meno.
JOHN WEN ZEL, 1917 East C2o4 8U Cleveland. OMa
UNIČENJE
_ i
Spisal: L. OSBOURNE	,
--; i
ZA "GLAS NARODA" J. T.	I
!
."»	(Nadaljevanje."*	1
Ne. m ne tak<"< hitro. — Povejte mi rajse., kake prednosti ( ima vaš k^p.	i
- Ali bi ne bilo veliko boljše, če hi vi navedli vse prednosti? ,
—	Ne, io ni mogoče, kajti jaz nisem vešč kiparstva. — Kljub te- l mu ini pa dopadc kip. ki ima dušo v telesu. — Povejte mi čisto od- ( kr to. kaj vam napravlja največ te/kcH"'?	j
Vidite. >eiu pričel razlagati iij govoriti — kiparstvo jo navsezadnje i.- stranska «.tr<»k.i arhitekture. — Pri tem je treba vse vpoštevstL v prv; vr<ti pa formo.	i.
K-» s«m um razlagal. j<* nepr«*>tano pisal v svoj zapisnik. — Jaz j sem govoril kot kak protesor, ko pr«-dava.
h.» sva slednjič ^ prijat-ljem hx"*ila. in i je rekel, da bo naslednji dan /opet prišel.
Pinkert n mi je ugajid ia sem l»il zelo zadovoljen, da sem se se-7 milil /njim. lno l je sicr svnje napake kot jih ima vsak človek, t - ia njegova dobrosrčnost in živahnost >ta jih popolnoma zasenčile.
štirinajst dni pozneje s, ni šel«' i/v<dei. zakaj je vse tako skrbno zapisoval vzapisnik.
Moj prijatelj j«' bil namreč dopisnik ii"k<*ga ameriškega časo-j pi%a. in v ten; ea-sopiMi je bil tudi na dolgo in široko razložil mojo! osebnost.
Opozoril sem ga. da ni imel pravice storiti kaj takega brez mojega dovoljenja.
Vedel sem že vnaprej, da b: mi dovolil, če vas hi bil vprašal •n vsled tega se mi ni zdelo potrebno. Sicer je i>a dobro zame in za vus. da sem vas proslavil.
Ne. nt.-, -- st-ni protestiral. Moj <lragi Pinkerton, vi bi me morali /e vnaprej obvestiti.
1'ljiidnost hi seveda to zahtevala, toda potrebno .se mi ni zde lo. ker sem vedel, da vam h*>m napravil veliko uslugo. Presenetiti sem vas hotel. — .Mislil sem si: nekega jutra se bo prebudil in v svoje presenečenje »poznal, da pišejo časopisi o njem. — To je lepa stvar, kaj ne? — Upam, da ste mi hvaležni za vse, kar sem vam s tem dobr ga storil.
—	Ne vem, zakaj bi vam moral biti hvaležen. — Jaz tega ne smatram za nikako uslugo.
—	Vi me torej smatrate za predrzneža? — je vprašal žalostno. — Vrjemite uii, da bi si najrajše odsekal roko. — Toda zdaj je že prepozno. — Vi ne veste, s kakšnim veseljem sem bi! napisal ono stvar.
I bogi revež se mi je smilil in sem ga vsled tega skušal potolažiti.
—	.Taz vem, da ste dobro mislili — ^eni rekel In upam, da ste poročilo dobro sestavili.
—	Tako dobro, da bi ca nikdo ne mogel boljše. — 'St. Joe Herald* je izvrsten list. — Jaz sem njegov stalni odpisnik. Z urednikom sem se seznanil še v Ameriki.
Zatem je potegnil iz žepa številko omenjenega časopisa, in moj pogled je obstal na debelih črkah :
Mladi umetnik v Parizu.
Muskegonski kapitol. Sin miljonarja Dodda.
Patriot in umetnik.	\
Veliko obeta. JOd posebnega poročevalca Pinkertona.>
Jaz sem čital naprej. — Pinkerton me je bil natančno opisal. — Velike in lepe postave. — Skoraj vedno se drži na smeto. — Nadebuden fant v katerem je vsepolno talentov. — No, gospod Dodd, — sem ga vprašal, — kaj mislite o modernem kiparstvu? — Meni je šinila rdečica v lice. — Sreča, velika serča, da niso moji francoski tovariši razumeli nobene angleške besed*.
ln zatem je hvalil mojo družino ter me poveličeval v deveto n* bo. — Moja jeza se je hipoma izpremenila v veliko hvaležnost.
—	Moj oče jc gotovo bral to poročilo — sem mislil sam pri sebi «— če ga pa ni še čital. ga bom opozoril nanj.
—	Havala vam — sem rekel Pinkertonu. —- Samo nekaj vas prosim....
—	Kaj pa? — je vprašal nekolko boječe.
—	Ce boste še kdaj pisali kaj o meni, se omejite samo na moj-delovanje, ne pa na mojo osebnost. — Tukaj je naprimeT fraza: — Umetnik mi je ogovoril s ponosnim smehljajem. — Katerega vraga na tem božjem svetu briga, '-e sem se smejal ali če sem se kislo držal, ko sem vam odgovarjal.
—	Zdaj pa že vidim, da ne poznate ljudi. — Vidite, publika se prav posebno zanima za to, kar vi imenujete malenkost. — Ljudi ne briga dosti, kaj umetnik napravi, pač pa kje stanuje, kaj je in s kom občuje. — Kratkomalo: kako živi.
Oženite se
PHUjit* aaae teao EN dclar In poetali wmm bomo popola 2aait»uuki htilo« z natul. eia «einw. SLIKAMI, imcai is aulen mnogih dzklet ia nekoliko odor, ki išfejo dobrega ni poštenega atnfe. Lahko earn! pišete in sklenete erefen zakon. Mi udo zmožni storiti pošteno in dovoljeno posredovanje, sato ne Sledite dolarja, ki j« posredi mad vam! in ZAKONSKO SREČO. Pišite še danee na:
RELIANCE F. CLUB
Box 376	Los Angeles, CaL