528 štev. V Ljubljani, sreda 28. maja 1919. !!. leto. *>■ rr Ljubljani v-© pešati: (•v.' r.^ W»r: K 84'-„ «•-m M-.v 7‘- £.. /v.-. c-'»m«tvo: ‘ft ' . "> "KO V:*?«? K 96*— Hc >• ! iste ,» u 59'— ?š tc-sa , » 516*— p *:> Vs :v 9- — ftf ^ «» pismene nzrotte br« ' »MljatTC d«i*rja se ar vri07fwo ostratL " -^mtsrifef asj posiJjajf SMotniM 0« atfrainiei. ^anajo po p«* '♦eni In a«’ * . r 45 MK Mrsfe ?,re.ti9iT sa «sfc?a' 43 sjc večkrat pr»»S’. . - - - . - — •j.1a8?S7« je um iitarefik brga atev- 18. Tciefoa '.''•57. £?&, £!praifti«two ju na Marijinem tegm — 8. žtm, 44. ■ ■ Ij&h&ja vsak. dh 'fosftsaesBtt Mevllka ;>i m >% 40 vlBas!®*-. tK j VpsaSsupJf« si««® iMomtov {. dr, m | »vii nn odgovor dopisnica ali asatfekB. - • i «aj a« — Kokoj^M s® »c I talija zahteva progo čez J esenice. lov v/univ juk/ * j."'--j Resni nemiri na Češkem. Jesenice v nevarnosti. Italija zahteva železniško zvezo preko Jesenic z. osrednjo Evropo. Celovec, 27. maja. (DKB) Dopišni urad koroškega deželnega odbora poroča: Iz dobro poučenega *Ia stno poizvedeli, da izvira le ,z Praznih kombinacij francoskih kr©- n°I Aotoell° 1!sta '?JournillI(5£ Debata«, po katerem namerava Ital a zahtevati kot kompenzacijo za Adnjo igorenjo dravsko dolino z Beljakom '.red. Gotovo je lc to, da porablja Italija ves svoj vpliv* da di dobila nepretrgano železniško zvezo med Nemško Avstrijo in Trstom ter Benetkami preko Trbiža in tndl preko ♦Jesenic. Italija ne bo nikoli pripustila, da bi zvezno črto srednje Evrope z Adrljo pretrgalo jugoslovansko ozemlje. (LDU) Boji na severni meji. Zopetni nemški' napadi. — Upanje na mirno rešitev spornih mejnih točk. Ljubljana, 27. maja, (Polurad-ro.) V odseku Slovenj! Gradec jo delovalo nemško topništvo. Oddalo je več kol 100 strelov na ntfic čete. Sovražne patrole sc prekoračile ^ajersko demarkacijsko črto in napadle naše pred-,Laže. Bile so odbite. Zanimivo je prj tem, da Nemci nadaljujejo svoje napade na naše čete v času, 0 se na mirovni konferenci določuje n5eia med Nemci in našo kraljevino. v Ker Je vprašanje naših meja prišlo v odločilno stanje, je upati, da se bodo sporne točke meja mirnim potom rešile. (LDU) Slovenski vojaki! Srce nas boli ob spominu na zadnje dogodke v našem Korotanu, lejer vladajo danes nemški trinogi, nemški boljševiki. Vojaki, spomnimo se svojih nesrečnih bratov in sester, ki so še pred par tedni živeli svobodno v s^oji domovini! Danes nimajo ti nesrečniki več svojega imetja, svoje rojstne hiše, svoje ijube domovine. Še pred par tedni smo se skupno ž njimi veselili svobode na njihovi rodni zemlji! Bratje vojaki! Spomnimo se na preteklost, ko smo se morali boriti ped okriljem meča in vislic, pod poveljstvom najhujših narodnih sovražnikov, proti svojim bratom, proti, ent-enti, v škodo tebi in svojemu narodu. Bratje vojaki! V nas j« moč naše domovine, od. nas je odvisno, da osvobodimo svoje zasužnjene brate In sestre, ki ječijo pod težkim tujim jarmom. Na nas čakajo naši bratje, 'da jih osvobodimo in jim damo prostost, po kateri so hrepeneli z nami vred. Bratje vojaki! Grobovi ob Dravi sn cb Soči tulijo, kiičejo po osveti. Nad en milijon srbskih grobov nas kliče po maščevanju. Zato Vas poživljamo v imenu domovine, da jih skupno v slogi, pod poveljstvom narodno-zavednih častnikov osvobodimo. Naši otroci bodo ponosni na nas in naša imena bodo zapisana z nezbrisliivimi črkami v zgodovini našega slavnega naroda. Slovenski fantje in možje! Na aelo v bratstvu in edinosti, kajti ura odločitve se bliža! Domovina nas kliče! Legijonarji. Koroško vprašanje odgodeno. Za javni red in mir v Sloveniji. Začasne izjemne odredbe. Žahievajte 'Jugoslavijo" po vs ek (jostilnah. fcitvamcrn* in brivnicah./ mm ni jf»i 1 g* Omejitev politične, zborovalne, društvene in tiskovne svobode. Ljubljana, 27. maja 1919. Deželna vlada objavlja danes naredbo ministrskega svets, ki je sklenil, da se z ozirom na proglašeno vojno stanje nad Slovenijo ukinejo nekatera določila osnovnega zakona o splošnih državljanskih prrvicah, to se pravi, da se za vse ozemlje Slovenije omeje nekatere politične, zboro-valne, društvene iu tiskovne svo-bodŠčine. Naredba ministrskega sveta, datirana v Belgradu dne 20. maja 1919, določa pred'vsem: Društveno in zborovalno pravo razveljavljeno. 1. N'uredbi poverjeništva za notranje zadeve štev. 134 in 135 o društvenem in shodnem pravu, objavljeni v uradnem listu od 28. novembra 1918, štev. XIV. se začasno razveljavljate. Ustanavljanje novih društev. Omejitev delovanja društev. 2. Nova društva se brez oblastvenega dovoljenja ne sinejo več ustanavljati. Ako oblast tekom enega meseca ne zabrani najavljene ustanovitve društva, je smatrati, da je ustanovitev dovoljena. Politične oblasti smejo iz državnih Interesov ustaviti delovanje že obstoječih društev, zlasti prirejanje društvenih zborovanj,* ali predpisali posebne pogoje, pod katerimi zamorejo društva nadaljevati svoje delovanje, oziroma prirejati zborovanja. Politične oblasti imajo pravico poslati k vsem društvenim zborova- njem svojega zastopnika, ki je opravičen zaključiti oziroma razpustiti zborovanje ako se razpravlja o stvareh, ki ue spadajo v štatnta-rični delokrog društva, oziroma ki ogrožajo javni mir in red ali so protizakonite ali državi nevarne. Tudi smeio politične oblasti sistirati izvršitev sklepov, s katerimi društvo prekorači svoj štatutarični delokrog. Prirejanje shodov. 3.) Sliodi, katerekoli vrste, bodisi splošno pristopni ali omejen’ na povabljene goste, bodisi v zaprtih prostorih ali pod vedrim nebom.,' se smejo prirejati proti predhodni prijavi politični oblasti. Shode pod vedrim r.ebom sn:e politična oblast iz razlogov državnega interesa javnega mira in reda zatiranih. Na vse shode smejo politične oblasti poslati svoje zastopnike, ki imajo analogne pravice, kakor na društvenih zborovanjih. Omejitev tiskovne ^svobode. 4.) Upravna oblastjo opravičena, da ustavi Izhajanje ali razširjanje tiskovin,, da izda zanje poštno prepoved in du začasno ustavi obratovanj« obrtov, kateri razmnožujejo literarične in artistične proizvode ali ž njimi trgujejo ter s tem ogrožajo javni mir. Prestopki predstoječih določb kakor tudi odredb, ki so jih v svrho izvršitve teh določb izdale oblatiti, dalje prestopki policijskih odredb, ki so se hdale na podlagi § 8 zakona od 3. maja 1869, drž. zak. štev. 66, se kaznujejo po § 9 tega zakona. Ta nireaoa stopi v veljavo z dnem razglasitve. (Slede podpisi miuistrov.) "LADSMIR LEVSTIK. 99 nadaljevanje. repatica. V šoli ni več izrekel slovenskega stavka; še lepe kranjske psovkd, s katerimi je prej tako rad obkladal študente, je bil zameni! z nemškimi, čeprav jih je moral nabirati po slovarjih; iz vsake malenkosti je izbrskal priliko, da je pozabavljai »temu zarobljenemu narodu* in »rovtarskim glasovom«, v 'katerih lzraža svoje »takozvane misli«. Zunaj šole se je tavnal po starem; kar se tiče zasebnega občevanja, le bila nemščina med našim očaštvom do nedavna ..a navadni jezik; opazili smo le, da je rad nape-javal besedo na patriotična vprašanja ter jih raz-™otiival s pravcato veteransko zagrizenostjo. V takih ■Pih je zmerom povzdignil glas kakor pridigar na misijonu jn oči so se mu zalile z dobesedno, črno-žoltimi odsevi. Večini znancev je služila njegova ynema v spoštovanju do posvetne gosposke za vzor In ^gled, tiste redke zabavljače, ki so Vadi kdaj po-godrnjali, pa je vznemirjala tako, da si vpričo profesorja nobeden ni upal odpreti ust, razen v najstrožji vdanosti do »onih tam .gori*. Zanesljivi ljudje pripovedujejo, da počiva v policijskem arhivu res šop ovadb radi »protidržavnega mišljenja«, lastnoročno podpisanih ž njegovim imenom; toda narodna disciplina in zavedenost nam dovoljujeta kamenjati le denuncijante, ki ne zahajajo k »Zelenemu pre-šičku« ... Da je moralo tudi lice humanistove do- mačnosti služiti njegovim visokoletečim željam, se razume po sebi. Lepega dne je pokupil pri mestnih starinarjih in »trgovcih z umetninami« vse slike cesarske rodbine ter jih razobesil po stenah; kamorkoli si obrnil oko, ga je razveselil obraz presvetlega vladarja, tako da je še krotki suplent enkrat tožil literatu Golobu: »Pri Pohlinovih se čuti človek kakor v indijskem teulplu, kjer časte ,merkv,ce po božje.« Na mizah in stolih so se šopirile vse mogoče avstrijske in habsburške zgodovine; profesor je opu-stošil gimnazijsko knjižnico, da je mogel prikupneje okrasiti svoj dom. V tem povzdigujočem ograničju so rastla Pohlinova najnovejša dela, s katerimi je hotel dati vladi »konkretnih jamstev in pozitivnih dejanj«. »Monumenta slovenica« so bila pravkar objavila njegovo nemško spisano razpravo »Prispevki h genealogiji in zgodovini gospodov Phurtzlockh-grabensteynskih< — tako je bilo namreč ime baronu, katerega je bil povzdignil za svojega očeta in baš te dni je končaval mladinsko ^ knjigo »Veliki Slovenci v službi avstrijske policije«, da tudi nežna deca ne bi ostala brez izpodbudljivega beriva. Grof Kunnigsbruch je odobravalno kimal vsem tem rečem in tudi sam katerikrat podprl humanista z modro idejo; tako ga je naprimer pridobil, da se'je vpisal v »Flottenverein« ter začel paradirati v beli mornariški čepici z društvenim znakom, ki je vrhu njegovega škiljastega, šiljastega in brbljavega obličja vzbujala čisto nove pojme o moški krasoti. Gospa Anetta in Vida ste gledali nove čase s kaj mešanimi občutki. Profesorjevo norenje jima je rodilo vsak dan nove in hujše skrbi, in kadar sta se spravljali na jalovo delo, prešteti bedarije, ki jih je bil vprizoril hišni trinog v tako kratki dobi svojega znanja z visokim gostom, seveda nista mogli videti v grofu drugega kakor demona pohujšanja in 'krivcu vsega bivšega in bodočega zla. Po vsakem humanistovem izbruhu, bodisi da je bil našel v domači juhi »nearistokratsko« ali »nepatriotičnp« dlako, bodisi da je pritiskal Vido, naj se grofu hlini, simi in ponuja, sta preklinjali nebodigatrebneža v svojih srcih; ali zraven so ju bili vsakdanji obiski vendar tudi navadili nanj. V njegovem vedenju ni bilo niti najmanjše predrznosti, ničesar, kar bi dišalo po slabih namenih; ilehote sta se spominjali besed, ki jih je bil govoril na povratku z veselice, in njegove skromne preproste zvestobe sredi zadreg in škandalov tistega večera, s katero si je bil kljub vsemu pridobil njeno hvaležnost. Zato sta bili prijazni, kadar je prišel, in ker je bilo doma tako dolgčas, grof pa je znal zmerom zabavno kramljati, jima ni bilo niti natihem pusto v njegovi družbi; da bi mu katera pokazala kriv obraz, na to je bilo še misliti škoda, zakaj humanist v svoji zabuljenosti je bil po lastnih besedah gospe Annette »zmožen slehernega grozodejstva«. Da tujec sam ne snuje ženitovanjskih naklepov, je bilo v očeh gospe Pohlinove jasno kakor beli dan, saj je bil napol sam povedal. (Dalje) Celovec in Beljak. Odbor koroških beguncev v Ljubljani je v svoji seji dne 25. maja 1919 razmotrival na podlagi časnikarskega poročila jugoslovanskega odbora iz Pariza z dne 23. maja t. I. o mejah na Koroškem in sklenil soglasno poslati mirovni konferenci v Parizu naslednjo spomenico: Ako. bi potekla državna meja Jugoslavije tako, ba bi izločila Celovec, presekala slovensko ozemlje po celovškem jezeru in odtrgala Beljak z vso slovensko okolico vred od Jugoslavije, bi to pomenilo: 1. Smrtni udarec za gospodarski razvoj slovenskega življa na Koroškem. 2. Uničenje ciljev, katere je hotela ententa po Wilsonovih načelih doseči s svetovno vojno. 3. Ognjišče bodočih zapletljajev v obmejni' in svetovni politiki. V svetovni vojni se je jasno pokazalo, da Celovec kakor tudi Beljak v gospodarskem oziru ne more živeti brez slovenskega dela Koroške; kajti pri pogajanjih za premirje v Gradcu so nemški delegati sami povdarjali, da Celovec ne more brez velikovškega ! ozemlja gospodarsko eksistirati. Isto- ! tako so mesto Beljak preživljale iz- ■ ključno slovenske občine beljaške okolice. Dotok prebivalstva v mesto Celovec in Beljak se je že stoletja vršil iz slovenskih krajev. Le uradništvo se se je vsled vladnega avstrijskega sistema, ki je služil v prvi vrsti v ponemčevanje teh krajev, naseljevalo iz nemških mest Avstrije. Seiilna Statistika iz leta 1910 izkazuje n. pr. za beljaški okraj, da je bilo od prebivalstva 3016 oseb pristojno na Štajersko, 1978 na Kranjsko; 933 na Goriško, v Šmohor 1718, v celovško okolico 3755, v Velikovec 943, Iz tega je razvidno, da se vrši glavni dotok prebivalstva v Beljak iz jugoslovanskih dežel. Še v višji meri pa velja isto za Celovec. V trgovskem oziru gravitira ves promet na jug, kakor to izkazujejo vsa trgovska podjetja v Celovcu in Beljaku. Iz tega sledi, da slovensko koroško ljudstvo prodaja vse svoje pridelke izključno v Celovec in Beljak, da pošilja nadprodukcijo svojega prebivalstva v ti dve mesti in da dobiva ravno iz teh dveh mest vse industri-jelne in merkantilne potrebščine, Ce bi bili ti dve mesti slovenskemu prebivalstvu odvzeti, bi to pomenilo res smrtni udarec za slovensko ljudstvo na Koroškem in to tembolj, ker je geografična oblika slovenske Koroške taka, da ni mogoče postaviti ji drugih središč, dočšm bi nemški del Koroške prav nič ne izgubil,,ako se mu ti dve mesti ne prisodita, ker niti gospodarsko, niti selitveno, niti trgovsko ne gravitira v njiju, ampak ima svoja središča v Špitalu, Feldkirchnu, Št. Vidu, Brezah, Volšperku itd. Od začetka do konca svetovne vojne je ententa navduševala nas za svoje cilje, kateri so bili: Osvoboditev malih narodov izpod jarma avstrijskega nemštva in zagotovitev varstva istim narodom. Avstrijski germanizem je takoj s prvim dnem vojne označil slovenske duhovnike, učitelje, župane, kmete iz okolice Celovca in Beljaka za zaveznike entente ; iz tega razloga jih je tiral pred sodišča, vrgel v ječe, ali interniral. Istotako je sedaj ob koncu vojske velik del slovenskega prebivalstva v istih krajih izgnal iz dežele, ga zatiral, oropal mu domove in nekatere celo umoril. Če bi tedaj mesti Celovec in Beljak bili prisojeni Nemški Avstriji, bi ententa s tako določbo svoje in naše najhujše nasprotnike honorirala, nas pa vedno zveste somišljenike in sodelavce izročila najgrozovitejši in neizogibni pogubi in s tako razsodbo uničila glavni namen svojih velikanskih žrtev. Jugoslavija bo vedno smatrala Celovec in Beljak kot Slovencem na Koroškem naravno pripadajoči centri in se nikdar ne bo mogla odreči aspiracijam na ti dve mesti. Živelj v okolici teh mest bo ostal kljub pripadnosti k Nemški Avstriji še na desetletja zvest slovenskemu narodu, kar bo samoobsebi povzročevalo nepre- stane obmejne narodne spore — netiva dovolj, za politične zapletijaje. Italija smatra Jugoslavijo za svojo neizogibno nasprotnico, dočim ji je Nemška Avstrija dobrodošla zaveznica. Ravno v območju Beljaka in Celovca se dotikajo vse tri države in bi Italija napram Jugoslaviji vedno netila narodna nasprotstva. Ako torej mesti Beljak in Celovec ne pripadete Jugoslaviji, bo ravno v teh mestih ?.a bodoče pravo ognjišče za zapletijaje svetovne politike. Postopanje .Nemcev v Beljaku in Celovcu nasproti Slovencem na Koroškem je sedaj ravnotako, kakor je bilo postopanje Nemcev v začetku vojne v Belgiji in Franciji. Ententa je Nemce za ravnanje v Belgiji in Franciji kaznovala, na Koroškem pa bi jih s priklopitvijo Celovca in Beljaka k Nemški Avstriji še le poplačala in spodbujala še k nadaljnjemu takemu postopanju. Prepis odborovega zapisnika se izroča slovenskim delegatom mirovne konference v Parizu v nadaljno uporabo. Zadrege na Dunaju. njene vsebine je izjava, da je Nemčija j padlo — in še jih pada. Ne morejo pripravljnna plačati 100 milijard se dvigniti več . . . duh jim je strt, mark odškocnlne. Da se ji omogoči volja zlomljena. Ne morejo se nadejati plačanje te vsote, predlaga Nemčija, naj se ji puste njene kolonije in o ceml^e ob vzhodni meji, čigar odstopitev zahteva mirovna pogodba, (LDU) Politični pregled. p Poslovnik narodnega predstavništva. Belgrad, 26. maja. Odbor za zakon o poslovniku narodnega predstavništva je zaključil svoje delo in se sedaj pripravlja končna redakcija zakonske osnove. V glavnem je sprejet načrt vlade. Referent bo dr. Čorovič. (LDU) . p Prepozno. Osrednja vlada je sklenila, da se mora število raznovrstnih in nepotrebnih jugoslovanskih „delegatov“ na mirovni konferenci znatno znižati. V Parizu je okoli 140 naših zastopnikov. Odlok osrednje vlade tik pred rešitvijo naših mej je pač prepozen! p Minister dr. Beneš o Lu-žičkih Srbih. Dr. Beneš je ničesar več — nada je zamrla v njih. Ispodmaknila se jim je moralična opora — zapadtjo obupu. Moški in ženske! Življenje nima za te nesrečneže nobene ceie več. Mečejo je od sebe svojevoljno, kot stvar, ki je le v trpljenje Breme, ki pritišče in povzroča boli. Nada, volja, energja, so jim zamrle. Zato beže iz življenja v smrt, ker vidijo v tej odrešenje . . .! kr Celje. Neka velika slovenska tvrdka v Celju je kupila trgovino nemškega trgovca. Ta slovenska tvrdka je pa tako zavedna, da je naznanila nakup v nemškutarskem listu „Ciliier Zeitung“ ter se občinstvu priporočala s temi besedami: „und bitten das Herrn — bew esene Wohiwolien auch auf uns zu tibertragen.“ Tcrej se ta tvrdka priporoča samo nemškemu občinstvu. To je za nas Slovence poniževalno ter se nad tem zgražajo vsi celjski zavedni Slovenci. kr Maribor. Kakor pred kratkim dr. Vilko Marin, tako je tudi dr. Ivan ________ _ _ . , . „ , Jeušterle, večletni vojaški zdravnik sta , i ^ r» * um mI,r0vV"aukcnlerenCfrnu I50 P0"?' ; fronti in zadnji čas celo dobo na ko- Nernške nade njso uspele. - Dr. j bila Luzičk.h Srbov vkljub temu, da . roškj fronti 0* SCen V0jaške s!užbe, Rennerjeve note. : niso imenovani v mirovni pogodbi z da nadomesti drug/cel čas ali vsaj Dunaj, 27. maja 1919. j Nemčijo. Mirovna konferenca gotovo t daij £353 v zaledju se nahajajoči Čehoslovaški tiskovni urad ob- , ne bo dovolila, da izginejo Lužic .1 zdravnik. Odpelje se v svojo domo vino, javlja naslednje poročilo glede polo- Srbi,^ ^se^bonjo^ i da se odpočije, na kar se izseli v Ono I in htiMIrartn HiiafitJa cn 1 Slb.jO. kr Vuzenica. Pri poštnem uradu žaja nemško-avstrijske delegacije na pariški mirovni konferenci: Nemško-avstrijski uradni krogi so v veliki zadregi radi tega, kako v Parizu ravnajo z nemško-avstrijsko de-putacijo. Ta zadrega je najbolj Razvidna iz dunajskega časopisja. „Wiener Zeitung“ je vedno obetala najrazličnejše kompenzacije, ki da jih bo dobila Nemška Avstrija. Obetala je, da dobi Nemška Avstrija novo ozemlje in financijalne ugodnosti. S svojimi teritorijalnimi za- j Merami pa Nemška Avstrija ni j uspela in „Arbeiter Zeitung" danes ; sramežljivo priznava v brzojavki iz i tiče Lužičke“ in lužičkega dijaštva so se vsi izrekli za samostojnost v po-! litičnem, gospoda: s kem, in kulturnem j oziru. Osnovala se bo ,.Narodna aka- j demija“, šola in cerkev se bo uredila \ 1 popolnoma v narodnem duhu. Nemci | I so se že začeli pogajati z Lužičkimi \ \ Srbi. p Kako so Informirani Angleži j ! o Jugoslovanih. Angleško časopisje j i piše o jugoslovanski „republiki“, da f i je Dubrovnik najpripravnejša luka, ker j ; je tam izhod iz doline reke Neretve, naj se Reka prepusti Jugoslovanom, čeprav je prebivalstvo Reke izključno St. Germaina: da ni šlo za drugo, kot 1 italijansko, okolica pa čehoslovaška. za zahodne ogrske komitate, v katerih Ta žalostna dejstva smo zakrivili ko- prebivajo Nemci. Nc more se torej HkortoUko tudi mi, ker je naša poro- , govoriti o teritorialnem odstopu v ko- čevalska služba " ‘ ’4"" rist novo nastalih držav na bivšem ozemlju monarhije. Vrhu tega pa so Nemški Avstriji samo neobvezno obljubili nemške ogrske kemitate. Kar pa se tiče fiinancijalnih ugodnosti, trdijo današnji dunajski listi, posebno „Neues Wiener Tagblatt* in „Neue Freie Presse“, da hoče ententa Nemško Avstrijo ščititi pred financi-jalno katastrofo s tem, da bo ne samo del predvojnih dolgov, marveč tudi del predvojnih dolgov, naložila novonastalim državam. To je menda edina in zadnja tolažba dunajskih politikov. Nemško-avstrijski delegati se ne morejo pohvaliti z nobenim dragim uspehom. v inozemstvu | sil sto slaba. Z druge strani pa je vse to delo italijanske propagande, ki se ne straši nobenih žrtev, da informira svet napačno o naših razmerah. p Kaj misli Lenin o socijaini demokraciji? Lenin je imel nedavno ki je vzbudil Vuzenica se je otvoriia dne 22. maja 1.1. telefonska centrala z javno govorilnico v vodu 1330 in 1212 za krajevni in medkrajevni telefonski promet. kr Ptuj. Podružnica dramatičnega društva je v nedeljo 18. t. m. skleni13 z igro „Cigani“ sezono. Podružnica je bila v tej dobi jako delovna. zorila je nad 10 iger s prav P°vf. " uspehom in katere so jako T3-1 •. sečali tudi okoličani v častnem, • CJ,1 u? Društvo je imelo sicer precej tezstoc t. garderobo, nabavo iger itd *— z 1 druge strani pa so ga prav izdatno podpirali Igralči diletanti, ki so vkljub svojim pokiicont in delti, žrtvovali mnogo, mnogo večerov in oni Ker se ravno za to delo porabi mnogo energije, ki jo rabimo prav nujno v drugi smeri, treba bo misliti na ustanovitev posebne gledališke družbe za Štajer. Pogoji so dani, da se lahko razvije, vrši lep kos prosvetnega dela in bi tudi lahko zadovoljila vsestransko. v Moskvi slovit govor, ki .v v;ouo,i , Koniino mmm ^hyalll0 omMia našega kritika, ki je svojo 3 splošno zanimanje. Dejal je: „Med narodna socijalna demokracija j ognjevitim navdušenjem zvestobo svo-i jemu cesarju, in ko so odgovorili j francoski jsodrugi na nasilno smrt ! Jauresa z generalno stavko. Kar se ! imenuje še danes socijalno demokrat- Entente se tudi na sobotno noto j TnJugS dr. ltennerja ni ozirala In ni od- j AoJJ. Q v Nemčiji Sp /sli« govorila nanjo. „Neues Wiener Tag-blatt“ toži, da pariški listi niti objavili niso dr. Rennerjeve note. (Po LDU) Mirovna konferenca. \ Izročitev mirovne pogodbe Nemški Avstriji — odgodena. Iz Lyona javkajo: V krogih ameriške delegacije mirovne konference vlada veliko razočaranje in nezadovoljstvo, ter se je izročitev mirovne pogodbe nemško-avstrijskim delegatom že zopet odgodila na nedoločen čas. k Proti balastu na mirovni konferenci. Dunajski listi poudarjajo da je povsem brezmiselno, da bi posedalo na mirovni konferenci veliko število raznih izvedencev in zastopnikov brez vsake koristi. Zahtevajo, da se nemudoma vrnejo. — Slične proteste smo upravičeni dvigniti tudi mi. Jugoslovanska delegacija šteje okoli 140 članov, ki menda tudi niso neob-hodno potrebni. k Nemčija pripravljena plačati 100 miljard vojne „ odškodnine. Berlin, 27. maja. ČTU Besedilo splošne note, ki ga je izdelala nemška vlada kot odgovor na mirovno pogodbo, je bilo odposlano včeraj iz Berlina v Versailles. Najvažnejša točka ki je svojo idealno .. mrtv!l iimrla” rieU Isti ” avgustov ! vestnost in nesebičnost posveti društvu-je mrtva. Umrla je: isti avgustov f hnA[^nnbt Vli„ klavne dan, ko je prisegel Scheidemann z feavstalaP1etskipina komunistov-med- v Ptuju’. imenovana manirama ima na je vstaia le sk p nrešibka da I Sp. Štajerskem — zlasti v Halozah — zanetiti ,‘evot^LDU.) I J* ™ Mož ima bodočnost. Za vse delavn® je v društvu precej prostora! Tud* za čmrlje, da gvdrniajo. - Fran Ramšak, irstendant-kr Ptuj. Deželna vlada za Slovenijo je postavda posestva *Štajerske nemške graške hranilnice* pod nadzorstvo. Za nadzornika je imenovan Josip Zupanc, drž. vinarski inštruktor v Ptuju’. Imenovana hianilnica ima na Sp. Štajerskem — zlasti v H velika vinogradna posestva. Pokrajinske vesti. kr Naši vrli orožniki. Dr. Lenard je pred kratkim pohvali! orožnike v Vipavski dolini, ki se niso pustrii izrabljati za pelitčna preganjanja ot času svetovne vojske. Taki vrli fantje so bili tud* v drugih krajih: Kamniku, Kranju, Škofji Loki in drugod. Posebno se je pa odlikoval bivši stražmojsjer v Domžalah, g. Steklasa. Koiikrat ga je pestil njegov major, naj aretira »politično sumljive” ljudi, ki so jih pridno ovajali tirolski kapitalisti. Bilo je zastonj! Niti graja niti grožnja ni ustrašila'' značajnega g. štražmojstra. Takemu redkemu in značajnemu možu čast in priznanje! kr Iz zasedenega ozemlja. Iz Trsta. ,Edinost*, z dne 24. maja, prinaša žalostno sliko duševnega razpoloženja tamošnjega prebivalstva. Med drugim piše: Pretresljivi dogodki so pretresali to življenje do globin. Mnogi so prebili in se nadejajo, da se dvignejo zopet. Mnogi pa so padli, j ker niso mogli prenesti. Mnogo jih je it dn Železničarska stavka v Srbiji. Iz Belgrada javljajo: Dne 21-t. m. je začelo železničarsko osobje s stavko v Skoplju. Stavka se je razŠi' rila po vsej Srbiji. Železničarji ?o z3' Mevali uvedbo osemurnega delavnika in druge materijelne priboljške. Vlad3 je konečno privolila v njih zahte^' Stavka je sedaj končana. dn Ministrstvo za narod110 zdravje v Belgradu se v kratkih1 preuredi. dn Svarilo. Že delj časa poskuT šajo razni interesenti, ki so sovf3 inozemci ali njih slamnati mežj'’, 0 ' prodajati našim državljanom pod Y n.ožnimi krink mi svoje premoč0! našem področju Pri tem se mnog -krat zavajajo dobri narodni Ijl*“le' kupijo cela tuja imetja ali deleže < tem omogočijo tujcem, da den?|’ nesejo v tujino. - Po načrte m* ovne pogodbe, ki je sprejet od ,alil ... držav in njihovih zaveAlic, je Pr žano vsem vladam teh velemoc vinsko pravico. Na drugi strani pa ne bodo deležni državljanstva oni državni uradniki, slovenski rojaki, k! jih je nemška avstr, vlada prisilila v nemškem delu Štajerske službovati, so bili tara vpokojeni in se takoj preselili v svojo slovensko domovino, ker imajo po veljavnem zakonu o domovinski pristojnosti, domovinsko pravico v občini svojega siužbenega kraja v nemškem delu dežele in ker še ne bivajo deset ......._„j_ 0____ let v slovenskem deiu. Tudi tukai bi dacijskega postopanja, ki bo uvedeno. | bilo potreba našim poslancem kaj pri-To velja zlasti tudi za nakup delnic, < tnernega ukreniti, da bi se nastm ro-prioritet od sovražnih tujcev. Istočasno j jakom ne deiaia krivica, se svari pred vsako prenagljeno pro- j dn Milko JerŠe, učitelj v Hrast-dajo našin imetij v sovražnem ino- \ niku, je prišel kot kadetni aspirant zemstvu, kajti po načrtu mirovne po- | prejšnjega 87. pp. 6. julija 1916 v rusko držav, da zadrže in likvidirajo vse imetje, pravice in interese, ki so jih posedovali na njim odstopljenem ozemlju nemško-avstrijski (madžarski) državljani 1. novembra 1918. Istega jasno sledi, da transakcije po tem datumu niso za državo obvezne. Lahko se zgodi, da pridejo kupci v silne neprilike in bodo morali plačano kupnino zahtevati od kupcev nazaj. Sva« se torej vsakdo, da nakupuje premoženje tujcev izven rednega likvi- godbe z Nemško Avstrijo in Madžarsko se bode tudi to vprašanje uredilo v prid našim državljanom. V Ljubljani, dne 24. maja 1919. Predsedstvo dež. vlade za Slovenijo. Dr. Žerjav, m. p. dn Mestna uprava belgrajska je izdala naredbo, da se ne sme do nadaljnje odredbe nihče več naseliti v Belgradu, dokler ne dobi uradnega pdobrenja. Nadalje govori naredba, da morajo vsled pomanjkanja stanovanj vsi oni, kateri prebivajo sedaj v Belgradu in kateri So se v Belgrad preselili po avgustu 1915. leta, takoj prositi za dovoljenje nadaijnega bivanja. Vsi tuji podaniki sovražnih držav pa morajo zapustiti Beigrad in se izseliti v teku 10 dni pa objavi te naredbe. Kršilci te naredbe bodo kaznovani po § 326. kas. zak. z 1- do 20-dnevnim zaporom ali denarno kaznijo od 10 potem* x,lnariev *n i2Snani odgonsiom redb Vse druga je razvidno z na--t nabite na mestni tleski, d n Razsvetljava Belgrada. — Ravnateljstvo belsrajskega tramvaja je vrst p0 sporočilo vladi, da bo v najkrajšem času preskrbelo razsvetljavo mesta do polnoči in reden tramvajski promet. dn Dramatik Branislav Nušič v Zagrebu. V spremstvu statističarja Lakatoša je prišel v Zagreb znani dramatik Branislav Nušič. Med vojsko je ntoral mnogo pretrpeti in je ostal brez vseh sredstev. Jutri bo bral v gledališču svojo najnovejšo dramo -Kneginja od Tribala“. dn Živela šejkača. Pogled na j pokrivala naših vojakov je prav čuden. • DoČim nosijo Srbi skoro brez izjeme j iepo svojo narodno kapo, si je vsak naš vojak nabavil čepico, s katero se ■ misli .postaviti*. Zlasti so razširjene prusko-ruske ploske in krožne čepice j z rdečimi in črnimi robovi. Ne glede na to, da so z estetičnega stališča naravno; t neokusne in brezobrazne, spominjajo čioveka na karniolske bur-ievske in pruske čepice in kapice \ ruskega caiističnega ter bolgarsko*fer- > ^natidovega vojaštva. Če bi nosilo to j Doririval° samo eno vojaštvo, ki je ; n pr>tiskom razmer u avstrijskega i le» 8 iu8op'GVansko, bi človek to .yi Ae razumel. Da pa nosijo to ne-?r'°st tudi zavedni možaki, je iz < naštetih ozirov vrio obžalovati. Izgleda, t., I bi se na^‘ fanJe nalašč 'hoteli f azlocevati od Srboy. Naj se napravi ’ tem oziru vendar red — vsaj iz j ozira dobrega okusa. Živela lepa ju- | gosiovanska šejkača! < dn Vprašanje na poštno ravnateljstvo. Cuje se, da je dobila dosedanja poštarica v D. M. v Polju, zagrizena Nemka, pošto v Zagorju ob *>avi. S tem je odvzeto zavednemu Slovencu-Sokolu delovanje med zadrskimi Sokoli. Vsa občina se ’ je zavzemala za njega, toda ta klic je bit gc vpijočega v puščavi. Vprašamo tewi-° ravnateljstvo, odkod ta pro-maštS netnčarjem, ki že itak posedajo rokj-^.^^sta, katera jim je bivša bi-hovn Avstrija podeljevala za nji-OVo nemčurK{r0 delovanje? nafrS K n°*5ci »Nekj*j opomb k 126 0 državljanstvu SHS v Sledeči !; n?šež?7 !!sta sino. dobili *e °PiS: Vsi državni uradniki je n s 1?arodnosti ali nemčurji, ki jih skPmlsnia avstrijska vsada v slovert- biii r ,ae.lu Štajerske nameščala in so kai h! • JPokoien* ter sedaj tudi tu- Črn ai°* dobijo po zakonskem na- SFK ° državljanstvu, državljanstvo svv P°deljeno, ker imajo v občini * lega tedanjega službovanja domo- vojno ujetništvo in je bil v Seinipa-latinsku južnozapadne Sibirije interniran, Njegovi svojci že leto dni niso dobili nikakoršnega poročila. 23. maja 1.1. pa jim je dospelo pismo, ki ga je 12. januarja' preko Vladivostoka odposlal in v kojem poroča, da je zdrav in se mu dobro godi ter da so bili vsi slovenski in hrvaški ujetniki v Semipalatinsku dne 31. oktobra 1918 v Tomsk odpeljani in tam v Jugoslovanski polk dodeljeni. dn Drobiža je vedno manj, ker ga nosijo razni špekulanti v zasedeno ozemlje, kjer ga Italijani sprejemajo z vrednostjo italijanskega drobiža. Skrajni čas je, da se merodajni faktorji zavedo svoje dolžnosti tudi v tem oziru. Konečno se je vendar odloči! delegat finančnega ministrstva za Slovenijo in Istro izdati prepoved izvoza drobiža v zasedeno ozemlje. — Po toči! dn Kolki in vozni listi. V kratkem se izdajo novi kolki vrednostnih 1 K, 50 v in 20 v, ki se bodo razlikovali od izdaje z dne 15. januarja t. 1. jedino !e v tem, da odpade okrog ovojni ega polja (SHS) napis .Narodna vlada v Ljubljani". Dalje se izdajo novi vozni listi % Slovenskim In srbohrvaškim besedilom, ki imajo na levi strani zraven vtisnjenega kolka po 30 v, odnosno 1 K 20 v, v obliki, ker je zgoraj opisana, tudi kontrolni pečat v* cirilici in latinici. Kolki in vozni iisti izdajo z dne 15. januarja t. 1. pa tostanejo do preklica v veljavi. Ljubljanske vesti. I Operni pevec Fran Bučar je imenovan za glavnega režišerja naše opere in operete. Pn Glasbeni Matici prevzame Fr. Bučar pouk v solopetju. 1 hnportna šn ekspertna družba „lmpeks“ je kupila Mahrovo hišo v Ljubljani na Vodnikovem trgu. Tako je prešla ta velika hiša iz nemške v slovensko posest. Družba „V ! Škofjo Loko! „In od tam?“ i »Gospodje! Pustite mi tobak! . . . \ Pustite tobak! Je namenjen za slo-: venske mučenike v zasedenem ozeml ju!14 [ Seveda se policija ni dala omehčati s 1 tern lepim apelom na mučeništvo j Slovencev v zasedenem ozemlju in I zaplenila tobak, Pri nadaljnih juradnih j razpravah se je dognalo, da je bil ta j tihotapec Ivan Grosar iz Cepovana, i član in zastopnik obširne »Delniške družbe za tobak za zasedeno ozemlje.* Velike množine zaplenjenega tobaka cenijo na 10 000 kron vrednosti. Tihotapci v Škofji Loki so čakali, da ga > spravijo preko demarkacjske črte. i Gotovo bi ga pušili Italijani! ... A Ivan Gosar se sedaj priduša, ker mu 1 Jugoslavija ni naklonjena pri navijanju tobačnih cen in tihotapstvu, da bi na { ta način pomagal Slovencem prazniti ■ žepe. [ ~ | Narodno gledišče. Zahvala. Povodom moje štiridesetletnice, bilo mi je izkazano to-\ ii}cG naklonjenosti, da me veže iskrena j dolžnost, da se vsem cenjenim čestil-| cem in čestilkam za krasne vence, j šopke, darila in laskave čestitke, iskreno [ m najprisrčneje zahvaljujem. Z globokim umevanjem uvidevam, ! da slov. narod ceni iskreno svojo Ta- ■ Njo, da spoznava v svoji lepi slovenski besedi, vzvišeno pojmovanje kulturnega napredka, katero strmi v simbolu ijubezni do svobodne in ne-presegljive grude naše lepe »Jugosla-vije“, z neovrgljivo vstrajnostjo v rtadaljnetr, razvoju dela za svobodo in kulturo. > Izrazujoč željo, da slovenski narod tudi v bodoče ohrani svoji Taisto blagonaklonjenost, se za izkazano blagodarnost ponovno in najprisrčneje zahvaljujem z osobitnim spoštovanjem udani Anton Cerar-Danilo igralec in režiser slov. Nar. gledališča. Iz gledališke pisavne. Vsled nenadne bolezni gospodične Marja-rtovičeve predstava »Smrt Majke ju-govtčev“, dne 28. t. m. zvečer odpade. Uprizorila se bo SchOnherjeva „Zemija“ za absnement C. Iz seji Tekma. V korist Cankarjevega spomenika je prišla tudi »Tekma" na oder našega dramskega gledališča. Igrali so jo dijaki in dijakinje ljubljanskega učiteljišča, ki so se kot diletanti potrudili, da store svojo dolžnost v prid dobremu namenu predstave. „Stana“ je dobila po drugem dejanju lep šopek, ki ga je v tretjem res zaslužila. Igrala je najboljše od vseh. Režija dobra, gledišče polno — mladine. »Odrasli** seveda nimajo denarja za Cankarjev spomenik. — r— Gospodarstvo. g Agrarna reforma za Bosno. Belgrada javljajo: V poneželjkovi agrarnega odseka je bila debata 0 rešitvi agrarnega vprašanja v Bosni. Stavljeni so bili trije predlogi: 1. Predlog socijalistov, da se dosedanjim posestnikom zemljišf sploh ne plača odškodnina. 2. Piedlog dr. Hrasnice, da se psača popolna vrednost po ka-tastralnem zakonu, ki je v Bosni v veljavi od leta 1917. 3. Predlog dr. Marinkoviča, da se plača le 27 ' Litvi že posluje taka komisija. Baje je ! namen tega nadzorovanja, preprečiti, j da bi se živila, ki jih dobavlja ententa j Nemški Avstriji, izvažala p rtu to meje. 1 Dr. Medakovič in demokratski klub. Zagreb, 27. maja. (Izv. poroč.) »Hrvat" javlja iz Belgrada, da je dr. Medakovič odstopil kot predsednik demokratske stranke. Izreden trimesečni kredit. Belgrad, 27. maja. (Izv. poroč.) Finančni odbor je včeraj odobri! izredni kredit za tri mesece v-znesku 320 mi lijonov Ginarjev in 165 milijonov kron. — Proračun za 1919/20 je predložen finančnemu odboru v razpravo. Dr. Milan Amruš umrl. Zagreb, 27. maja. (Izv. poroč.) Sinoči je umrl bivši zagrebški župan in štf bogoslovskega odddka dr. Mila« Amruš. Resni nemiri na Češkem. — Plenitve trgovin. LDU Toplice (Češko), 27. maja. (DKU) Danes dopoldne so izbruha li v Toplicah resni nemiri. Množic^, ki se je zbrala iz vsega mesta in iz okolice, je oplenila veliko število trgovin. Še-le proti poldnevu se je posrečilo policiji in čehoslo/aški posadki, vzpostaviti red z nasajenimi bajoneti in z revolverji. Popokke pa še je ponovilo zbiranje množice v Še večji meri. Tudi v Turnu pri Toplicah se ie plenilo; moralo je nastopiti vojaštvo, Kt je oddalo tri ranjenih. salve. NI znano, kolisco je Veliki gozdovi in agrarna reforma. Deželna vlada proti gozdnim tatovom! — ManiouJacije gozdov graščine ŠneperK. V mnogih krajih se je zgodilo in se še dogaja, da kmetje hodijo v gozde, kateri spadajo pod agrarno reformo ler tamkaj jemljejo drva in celo sekajo. Deloma se to vrši z zlobnim namenom, deloma so pa med njimi tudi taki, ki rež mislijo, da imajo sedaj pravico hoditi v večje gozde po les, ker bodo ti gozdi razlaščeni. Vsled tega se s tem vsakdo javno svari, naj se ne spušča v take korake, kajti s predhodnimi odredbami ministrstva od 25 februvarja 1919 št. 11 Sl. Nov. ja pač rečeno, da se večji gozdni kompleksi razlaščajo in da se podržavijo, nikjer pa ni rečeno, da bi si smeli kmetje sami pravico iskati ter brez dovoljenja se kati in drvariti. Četudi je danes lastništvo veleposestnikov spremenjeno, vendar ostane samolastno poseganje v gozdove, tatvina, katera bode z vso strogostjo kaznovana. Vabijo se tudi kmetovalci sploh, da sami čuvajo, aa ne zaidejo v graščinske gozdove tatovi, kajti če pride do tega, da pridejo tozdi v javno dobro, bode kaj malo gozda ostalo, ako bodo poprej brezvestni ljudje izsekavali. Kmetje, kateri potre bujejo kaj lesa za popravila v svojih poslopjih in v gospodarstvu sploh, naj se obrnejo na dotične oskrbnike oziroma nadzornike in prosijo za les po .zmerni ceni. Tatove pa naj se kot škodljivce javnih interesov ovadi. Tako poziva Deželna vlada za Slovenijo! V bistvu se strinjamo, pribiti pa moramo nekatere kričeče «e-dostatnosti, katere se gode ravno pri Med. univ. dr. Rado Schober zdravnik v Ptuju se je preselil iz hiše gospoda Mahoriča Kupim 10 vagonov modre galice 98% Prva Jugoslovanska zaloga vseh živil na debelo za Kranjsko v Ljubljani LJUDEVIT JAKOVLIČ Rimska cesta štev. 19. Celjskemu občinstvu _=r- naznanjam, da sem s 15. majem t. 1. prevzel vobče znano in priljubljeno pekarijo Šmarčan v Gosposki! utici ter bodem isto vodil najsolidnejše. Postregel bodem občinstvu z vedno svežim in dobrim pecivom, katerega bode vedno dosti v zalogi. Se priporoča Fran Koren, pekovski mojster, Celje. Za tovarno pohištva od upognjenega lesa rabimo veščega, izkušenega Samo prvovrstne moči, katere so v tej stroki že s**'0' stalno delale in se morajo izkazati z dobrimi spr'ce vali, naj vpošljejo svoje ponudbe s prepisi spr^culi in zahtevo plače pod „štcv. 101/11“ na uprav0 Notarska pisarna. Notarski' namestnik prejšnjega notarja dr. Wies thalerja je otvoril 12. maja svojo pisarno v Mariboru v Tegethofovt ulici št. 14, v pritličju na desno Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek. Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani Prodam radi preselitve 2 enonadstropni hiši z vrtom in gozdovi. — Fran Langer, Radeče, Zidanmost. 666 Zahvala Na prodaj je hiša za die stranki, vrt, kozolec, hlev, v Zavrstniku št. 20 pri Litiji. Ponudbe je poslati na Fran Kolar, kurilnični mojster, Radeče pri Zidanem mostu. 665 Za izkazano sočutje ob pre britki izgubi mojega sinka naznanjam, da sem otvoril mesarijo v hiši gosp* KUrbiscfm na Ljubljanski cesti. Imel bodem vsaki^ čas vsakovrstno sveže meso vsakemu P° najnižjih cenah na razpolago. — Za obilen obisk se uljudno priporoča FRANC PAULIN, mesar v Celju. izrekam vsem najsrčnejšo zahvalo. 7. maja 1919. JULIJ MEINL Ljubljana, Šetategm ulica ti, 7 V modno trgovino C. J. H a m a n n MestnLtrg 8 se sprejme v poduk močan deček z nekaj plače. lili*n po cenah li/llUm prip0roča ,2ve^na tiskarna, v Ljubljani, Stari trg 5/ev. 19. Namizno olje, primšsslitia j molfeta, 1 liter K 28*-| Pristno olivno olje, 1 liter K 32- Celje,Graška cestaS. Zaloga stekla, porcelana, svetilk, ogledal, okvirjev in raznovrstnih šip. Prevzemanje steklarskih del. 957 Kupujem smrekov les, jelka, hrastov in bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETl, parna žaga za drž. kolodvorom, Ljubljana. 4i9 „Savinjske tovarne barv in lesnih izdelkov" priporoča oeuj. odjemalcem prvovrstne barve, firnis, samokolnice itd. itd. — Naročila sprejema IVAN FERLEŽ v Celju (Narodni dom). Lokomobila na kolesih, sposobna za takojšni obrat se išče za kupit ali v posojilo. Ponudbe na „To varno umetnega škriljevca Laško.“ 655. Iščemo Trgovino z mešanim blagom bi rada prevzela na račun ali v najem dobro trgovsko naobražena, že enkrat kot samostojna voditeljica ter starejša moč te stroke. Prevzela bi tudi gostilno na enak način. Prijazni dopisi blagovolijo se poslati na upravništvo pod 1919. 637 za takojšnji nastop 1 atro-jevorfja, 1 gaterista, ter več gozdnih delavcev na parno žago; hrana in stanovanje zasigurana. — Ponudbe na tvrdko bratje Tavčar, Vtizesaica, Štajersko. 1131