UJka*.!" I KATOIJBKKMI. smm. Betlehem in Nazaret. Božični praznik nain daje povod, da se nekoliko v svcjem duhu ozremp v tista dva kraja, kjer je bilo rojstvo Sinu božjega napovedano, odnosno se je zvršilo. Zanimajo nas predvsem verske razmere, ki sedaj vladajo v teh za kristjana tako svetih krajih. Betlehem leži 9knj južno od Jeruzalema ter sedaj šteje okoli 10.000 prebivalcev. Od teh je 5000 katoličanov, 40 grških katoličanov, 3700 pravoslavnih Grkov, 300 Armencev, 150 protestantov in 100 mohamedanov. Katoliško župnijo upravljajo frančiškani, kojih je tudi gostišče, kjer dobivajo stanovanje in hrano tuji romarji. Frančiškani vzdržujejo tudi več deških šol. Dekliške šole upravljajo francoske scstre sv. Jožefa. Nazaret je mesto v Galileji, ki šteje okoli 7000 prebivalcev. Od teh je 1300 rimskih katoličanov, 700 grških in 400 maronitskit katoličanov, torej pripada katoliški cerkvi ena tretjina prebivalcev. 2000 je pravoslavnih, 200 protestantov in 2000 mohamedanov. Dušno pastirstvo rimo-katoličanov vodijo frančiškani, ki so t"*\ upravniki katoliške župnije. Obenem tudi vodijo šole ter tudi oskrbujejo bogoslužje v sosednih kraiih Galileje, kakor v Seforisu in v znanem Naimu. Komunizem sill med dijaštvo. Dva pota sta, po katerih prihaja komunizem med dijaštvo. Prva je književnost (časniki, li- sti, knjige), ki z napadanjem vere, preziranjem verskih svetinj, natolcevanjem cerkve in duhovnikov in s povestmi gnusne vsebine jemlje mladini vero in smisel za moralo. Druga pot pa je tista, ki jo hodijo komunistični agenti, kateri obetajo od svoje komunistične setve med mladino obilno žetev za tiste, ki so jih najeli ter jih dobro plačujejo. Sarajevski »Katolički tjednik« (13. decembra) poroča o pojavu komunizma med mladino sarajevskih srednjih šol. Tamkaj se komunistična agitacija vrši v okviru književnih društev. Na sestankih, ki jih prirejajo ta društva, in v spisih, ki jih sestavljajo njih člani, ee poveličuje marksizem. Noben, ki je drugače usmerjen, naj bo nacionalist, naj bo katoličan, ne sme na takih sestankih govoriti; vsaka opozicija se pobije z gromkim tuljenjem. Govori se o tem, da je v višjih razredih do 80% dijakov, ki se proglašajo za komuniste. Spričo te jako resne zadeve bi se šolska oblast morala bolj pečati s temi razmerami ter strogo preiskati, koliko je v profesorskem zboru javno priznanih ali tajnih marksistov, ki vplivajo pogubno na mladino. Isti list tudi poroč? o dijaškem štrajku, ki so ga priredili dijaki sarajevske Srednje tehnične šole. ^7 četrtek, 3. decembra, s^ se ppuntali učenci in učenke te šole, češ, da se v sobah dovolj ne kuri, da je preveč šolskih ur, da postopajo z njimi ravnatelj in profesorji nevzgojno in surovo itd. Ostali so vsi v šobkem poelopju, z<..jrli direktorja v njegovi pisarniy zasedli vso tehn.čne, električne in telefonsl:e naprave ter zabarikadirali vrata ter okna. Ostali so zabarikadirani celo noč do ^ugeg- dne do u. ure predpoldne, ko so zapustili šolsko poslopje. Pogajanja s policijo so imela --peh, da je bil ravnatelj puščen na svobcdo. V znak vzajemnosti so dijaki ""ugih šjI priredili po ulicah d lonstracije. Banska "—'va je o teh dogodkih izdala poročilo, v katerem izjavlj.., da so " to zadevo apleteni komunisti. Javnost je dobila vtis, da so na tej šoli — sledile bi kajpada druge — hoteli ostvariti dijaške sovjete po boljševiškem vzoreu. Ti dogodki so dokaz, da mora vzgoja mladine kreniti v drugo, pravo emer. Svobodomisleci kot prijateljl prosvete. Svobodomisleci meščanskega in delavskega (marksističnega) kova se širokoustijo, da so veliki prijatelji prosvete. V restiici pa so samo prijatelji protikrščanstva In brezbožništva, za prosveto naroda pa jim ni mar. Boljša nobena prosveta kot katoliška: to je njihov program. In ta program izvajajo, kjerkoli pridejo do ob- lasti. Tako se je godilo pod vlado framaboiiov in marksistov v Španiji. Iadali so povelje, da so šole državna stvar, zasebae, zlasti verske šole niso dovoljene. V izvrševanju tega povelja so v Španiji zaprli vse šole, kjer so delovali redovniki. In kaj je bila posledica? Država ni mogla izpoloiti svoje obljube, da bo vsem otrokom, bo vsled zaprtja redovniških šol izgubili možnost šolanja, oskrbela pouk v državnih šolah. Te svoje obljube pa španska framasonsko-marksistična vlada ni izpolaila. Redovniške šole so zaprte, drugih šol pa ni. Tako ostajajo otroki brez pouka. V samem Madridu je vsled zatvora katoliških šol ostalo 90.000 otrok brez pouka. Takšni prijatelji prosvete in izobrazbe so liberalci in socialisti. Naši svobodomisleci (lažnjiv naslov), liberalci in socialisti, se ponašajo, kakor da bi bili veliki prijatelji prosvete. V resniei pa jim za ljudsko prosveto ni nič mar, pred očmi jlm je kot smoter širjenie protikrščanstva in brezboštva.