Študijska knjižnica Kranj, Titovttg INDUSTRIJA GUMIJEVIH, USNJENIH IN K E M I Č N I H I Z D E L K O V Reorganizacija naše sindikalne organizacije Do danes je bila naša sindikal- da je aktivnost le-teh zelo majhna, na organizacija razdeljena na šest Eden izmed vzrokov za neaktiv-podmžnic. Pri ocenjevanju dela no st je tudi takšna oblika orga-teh podružnic lahko ugotovimo, nizacije. Današnje podružnice se- ■■■■■■■■■■■£■■■■■■■■■■ESU■■■■■■■■■■BBBEBGasan Franc Popit v Savi V četrtek, 20. februarja nas je obiskal tov. Franc Popit, predsednik CK ZKS. Z aktivom komunistov se je pogovarjal o povezovanju tehnične inteligence s samoupravljanjem, o povezanosti nagrajevanja z gibanjem produktivnosti. Dalje je tekla beseda o tem, koliko čutijo člani kolektiva, da je samoupravljanje njihovo. Kvalitetnejše samoupravljanje je nujno pogojeno s kvalificiranim upravljanjem, zato je tov. Popita zanimalo, koliko člani kolektiva vplivajo na poslovno politiko podjetja. Na koncu so tov. Popitu zastavili tudi nekaj vprašanj v zvezi z IX. kongresom ZKJ. stavljajo različne delovne enote, te pa nimajo vedno enakih potreb in želja. Jasno pa je, da je tudi veliko vprašanj, ki ne zadevajo le nekaj delovnih enot, ampak ves kolektiv. Predlog reorganizacije je naslednji: Vsaka delovna enota naj bi bila podružnica zase. V podružnicah z več kot 30 člani bi sindikalna podružnica izvolila svoj izvršni odbor. Izvršni odbor podružnice naj bi štel najmanj tri, največ sedem članov. Podružnice z manj kot 30 člani naj bi imele samo predsednika in njegovega namestnika. Naj višji organ sindikalne organizacije Sava bi poleg občnega zbora bil sindikalni odbor, ki bi štel 58 članov. V sindikalnem odboru bi bile zastopane vse podružnice z enim ali več zastopniki, kar je odvisno od velikosti podružnice. Posamezne podružnice bi imele naslednje število zastopnikov v sindikalnem odboru: služba za organizacijo proizvodnje 3 služba kontrole kakovosti 2 služba vzdrževanja in investicijske izgradnje I nabavna služba 2 finančna služba 2 tehnični izdelki I 1 razvojno tehnološka služba 2 kadrovska služba 2 gumarski izobraževalni center 1 prodajna služba 2 ekonomsko organizacij ska služba 1 prevleke vaijev in koles 1 avtopnevmatikama 5 velopnevmatikarna 3 kemični izdelki 3 mehanična delavnica II 2 mehanična delavnica I 1 delavska restavracija 2 trgovska mreža 2 polizdelki pnevmatike 1 valjarna II 3 energetika in gradbeno mizarska enota 2 elektrodelavnica 1 varnost podjetja 1 (nadaljevanje na 2. strani) I S I S I s I s I s I s I s I \ * s I s I s I s I s I s I s I s I s I s I s I s I s I s I s I s t s I s I s I s I s I Poslovanje v preteklem letu Poslovne uspehe dosežene v preteklem letu, smo obravnavali že ob periodičnih obračunih v teku leta, predvsem pa ob zaključnem računu za obdobje od 1. januarja do 31. oktobra 1968. Kljub temu ne bo odveč, če ponovno pregledamo poslovanje za celotno poslovno leto in pri tem ocenimo dosežene uspehe nasproti predvidenim po gospodarskem načrtu in nasproti doseženim rezultatom v letu 1967. V mesecu novembru in decembru smo dosegli relativno višjo fakturirano in plačano realizacijo, vendar moramo upoštevati, da je dinamika proizvodnje in prodaje vsako leto največja prav v zadnjih mesecih poslovnega leta. Takšna dinamika obsega poslovanja se močno odraža tudi v finančnem rezultatu zaradi dejstva nespremenljivih (režijskih) stroškov. Proizvodnja, merjena v tonah, je dosegla 95,45 °/o predvidene po gospodarskem načrtu in 113,7 % nasproti doseženi proizvodnji v letu 1967. Po predvideni proizvodnji za leto 1968 je največji izpad proizvodnje zabeležen pri delovni enoti stiskama II, cevarni, klinastih jermenih in vulkolanu. Navedene delovne enote niso dosegle po pianu predvidenih količin, predvsem zaradi maloserijske proizvodnje in pomanjkanja naročil. Obseg proizvodnje v primerjavi s predvidenim obsegom je dosegel indeks 93,1, v primerjavi z letom 1967 pa je obseg prodaje večji za 14,2 %. Problematiki prodaje smo v zadnjem času posvečali veliko pozornost, predvsem z ozirom na zaostrene tržne pogoje in glede na plačilno sposobnost naših kupcev. Skupni stroški so v primerjavi s preteklim letom porasli za 4,1 °b, medtem ko so v primerjavi s planiranim za 13,2 % nižji. To pomeni, da smo dosegli znatno višjo stopnjo ekonomičnosti poslovanja, kar je pretežno rezultat večje kakovosti izdelkov ter zmanjšanje škarta in odpadka. Dohodek je za 32,1 °/o višji kot je bil dosežen v letu 1967 in za 2,9 % nižji, kot je bil predviden po gospodarskem načrtu. Čeprav obseg poslovanja ni bil dosežen niti v tovarni niti v trgovski mreži, smo zaradi višje ekonomičnosti poslovanja dosegli predvideno delitev dohodka, pri čemer je razmerje delitve za podjetje kot celoto 67,7 % za osebne dohodke in 32,2 % za sklade. Na podlagi takšne delitve dohodka pokrivamo 35,843.393,33 N din osebnih dohodkov v plačani realizaciji, 12,716.362,13 N din smo razporedili v poslovni sklad, 1,653.193,57 N din je vloženo v rezervni sklad, v sklad skupne porabe pa smo razporedili 2,700.000,00 N din. Podjetje Standard je prav tako uspešno zaključilo poslovno leto. V razmerju delitve dohodka, in sicer 68,4 : 31,6 % v korist osebnih dohodkov, se je podjetje Standard skoraj izenačilo s Savo 'in so odstopanja neznatna. Sava je na osnovi zaključnih računov za leto 1968 razporedila v sklade, in sicer: v poslovni sklad 14,978.894,50 N din, v sklad skupne porabe 3,000.000.— N din in v rezervni sklad 1,906.571,51 N din. Na podlagi taknše razporeditve bo možno financiranje predvidenih naložb po gospodarskem načrtu za leto 1969 in s tem predviden razvoj podjetja. Prizadevati si moramo, da uresničimo naloge, ki jih predvideva gospodarski načrt za leto 1969, predvsem pa da odpravimo vse tiste pomanjkljivosti, ki so bile v preteklem letu glavna ovira za boljši poslovni uspeh. 1 S I S I S I s t s I s I N I S I s I s I s I s I s I N I > I S I s I s I s I s I s I s I s I s I s I s I s I s I s I N I SINDIKALNI ODBOR izvršni odbor komisija za upravljanje in gospodarjenje komisija za kadre komisija za kulturo komisija zc in rekreaci šport jo komisija za samopomoč T •S S i E S" D Cj O) sr rT a TD CD CD H c+ (D H- tV tv r+ CD P + Oj 3 S I s s s I s I s s I s I s s s I s I s N I S I N I S S I s I s I s I > I s I s I s I s s k Člani delavskega sveta na svoji drugi seji STANE LAMOVŠEK Občni zbor gasilcev Kdor srce in voljo ima čvrsto, naj v gasilsko stopi vrsto! Bil je pust februanski dan, ko sem odhajal na občni ebor gasilcev naše tovarne. Prostor v delavski restavraciji je bil lepo in skrbno pripravljen, da bi vsak udeleženec dobil res kar najboljši vtis in se počutil botj domačega in sproščenega. Po poročilih predsednika, tajnika lin orodjarja je bilo najzanimivejše poročilo varnostnega inženirja. Iz tega poročila je bilo razvidno, da je bilo lansko leto v naši tovarni 13 manjših požarov. Te so prizadevni in iznajdljivi delavci in gasilci takoj poga- Prejšnji teden je naše gasilce obiskala skupina tečajnikov za pridobitev naslova oficirja častnika Razpis o podelitvi brezobrestnih posojil Tovarna SAVA je v šolskem letu 1966,67 uvedla brezobrestna posojila. Namenjena so kot finančna podpora nadarjenim otrokom članov kolektiva ali naših upokojencev, ki bi zaradi slabega socialnega stanja ne mogli začeti oz. nadaljevati študija. V šolskem letu 1966'67 je bilo sklenjenih 11 pogodb, v šolskem letu 1967,68 pa 8 pogodb za šolanje na najrazličnejših srednjih, višjih in visokih šolah. Posojilojemalci se ločijo od štipendistov samo glede obveznosti do podjetja. Na zadnjem sestanku vseh štipendistov in posojilojemalcev našega podejtja, ki je bil dne 18. 12. 1968, je bilo sklenjeno, da imajo posojilojemalci po končanem študiju enake možnosti za zaposlitev kot štipendisti, če pode j t je potrebuje take strokovne kadre. Če njihova strokovna usmeritev ni v skladu s potrebami podjetja, vrnejo posojilo brez obresti v dvakrat tolikšni dobi, kot so ga prejemali. Posojilojemalcu se posojilo lahko delno odpiše, kar je odvisno od učnih uspehov in socialnega stanja, o čemer odloča upravni odbor na predlog komisije za kadre podjetja. Prednost pri podelitvi posojila imajo dijaki oz. študenti z boljšimi učnimi uspehi. Upravni odbor je na 2. redni seji dne 28. 2. 1969 odobril razpis posojil tudi za šolsko leto 1968/69, zato prosimo dijake in študente, otroke članov ter upokojencev kolektiva, ki bi želeli brezobrestno posojilo za študij, da pošljejo: — prošnjo, — življenjepis, — zadnje šolsko spričevalo oz. potrdilo o opravljenih izpitih in frekventacijsko potrdilo, — potrdilo o premoženjskem stanju najkasneje do 20. 3. 1969 v izobraževalni center, Medetova 1, kjer dobe lahko tudi vse potrebne informacije. pmiMiiiimimimiimimimmiiiiimiiimmiiiMiiimmimiiiiiiiiMiiiiiimiiiMiiiiiimimiMiiiiiiiiiiimiiiim Industrijsko gasilsko društvo Sava je pred kratkim sklicalo letni občni zbor in je k tej slavnosti povabilo tudi svoje bivše člane. Bili smo zelo lepo sprejeti in pogoščeni. Za plemenito gesto se upokojeni člani industrijskega gasilskega društva iskreno zahvaljujemo upravnemu odboru gasilskega društva, kolektivu pa želimo veliko uspehov. IVAN PETRIČ niiiii!imiiiimiiiiMiiiimiiNiimiiiiimiimiiiiiMiimiMiiim;iMiimiiiiiiiiiiMiiimiiiimiimmmiiiiiiiiiiiimiiii a—nranna——emm—— ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage mame LUKI ANTONIJE se najlepše zahvaljujemo znancem in prijateljem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti in darovali obilo cvetja. Posebna zahvala tudi mojim sodelavcem iz delovne enote varnost podjetja. Sin Branko Biagojevič z družino, hčerka Slavka z družino ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta FELIKSA RIJAVCA se iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje in poklonjeno cvetje. MILKA ŠKAFAR sili. Požari niso povzročili druge materialne škode kot to, da so tnorali ponovno napolniti ročne gasilske aparate, ki so jih izpraznili pri gašenju. Kar devet teh požarov je povzročil avtoganski varilni aparat. Tako se je bogato obrestovala zamisel, da se na vse avtogene varilne aparate pritrdi gasilni aparat. Pogost vzrok teh požarov je bila zamaščena ali z druga lahko vnetljivo snovjo prepojena krpa. Iz poročila varnostnega inženirja je bilo razvidno, da je delo za enega samega poklicnega gasilca preobširno, zato je občni zbor pooblastil upravni odbor društva, da uredi vse potrebno in čimprej zaposli vsaj še enega gasilca. V tovarni (razen obrata III in IV) je 360 ročnih gasilnih aparatov, polno gasilske opreme, tedensko pa je demonstrativna vaja za delavce v naši tovarni. V jetu 1966 je bilo 27 takih vaj in 'si jih je ogledalo 823 ljudi ali 43 °/o vseh zaposlenih. Lansko leto je bilo 43 vaj, ki pa si jih je ogledalo 1442 ljudi ali 70 % vseh Zaposlenih. Da bi gasilsko orodje izpopolnili, so v lanskem letu kupili kar za 18 milijonov starih dinarjev opreme. Iz 'tajnikovega poročila je razvidno, da so v lanskem letu še kar zadovoljivo opravljali vse Tunkcije in naloge. V lanskem letu so sprejeli 21 novih članov (vštev-ši tudi obrat IV) in odpustili 7 članov, ker niso hodili redno na vaje in niso hoteli plačati članarine. Občni zbor so po živi in večurni diskusiji zaključili z ugotovitvijo, da je nujno treba urediti ali zgraditi prostor za orodje v obratu IV. Sedanji prostor ni primeren za to. Avtor sestavka Lojze Zalar Tudi lotos se bodo naši gasilci udeležili vaj v času požarno varnostnega tedna. Krvodajalska akcija naj bi čimbolj uspela, saj Se mislijo gasilci odzvati v čim-večjem številu. Kakor že nekaj lot nazaj, tako tudi na tem občnem zboru ni bilo vodij oddelkov in njihovih namestnikov kljub temu da smo vsem poslali vabila. Na občnem zboru so izvolili Judi upravni odbor društva, ki šteje 13 članov. To so najaktivnejši in izkušeni člani prostovoljnega industrijskega gasilskega društva pri nas. Kakor so jim zaželeli mnogo uspehov in čim manj skakanja rdečega petelina v tovarni razni predstavniki drugih društev, samoupravnih organov in upokojenih gasilcev, tako jim žele tudi vsi člani kolektiva, saj nam čuvajo dragoceno skupno imovino. Naš razgovor Blaž Studen, novi predsednik sindikalne organizacije Ujela sem ga ravno sredi telefonskega pogovora, ko se je dobesedno poganjal za dvorano, v kateri naj bi skupno s sodelavci našim ženam pripravil kar najprijetnejše praznovanje 8. marca. Občudujem njegovo zavzetost! S kakšno vnemo in resnostjo je prevzel odgovorno funkcijo! »Blaž, ti si za predsednika sindikata izvoljen že drugič, kajne?« sem začela svoj intervju. »Zdi se mi, da ti bo zato delo lažje, ker ga že poznaš.« Da, res je. Prvič sem bil izvoljen leta 1963. Vendar pa nisem predsedoval do konca mandata, ker sem šel prej študirat. Je pa precej novosti in sprememb od takrat in s temi se bom moral najprej seznaniti. »Na seji predsedstva in tudi sindikalnega odbora si omenil reorganizacijo naše sindikalne organizacije. Kako boste to izvedli?« Upam, da ne bo težav. V sindikalnem odboru bo ostalo 58 članov, v izvršnem odboru pa 17 članov, ki pa so obenem tudi člani petih komisij. Bistvena novost v tej reorganizaciji pa je, da se poveča dosedanje število sindikalnih pododborov od 6 na 17. Dosedanji pododbori so bili občutno preveliki, tako da se niso mogli ukvarjati s specifičnimi problemi v posameznih enotah. »Kaj misliš tu s specifičnimi problemi?« Vsaka delovna enota ima svoje posebne probleme npr. glede vrste proizvodnje, medsebojnih odnosov, ki so v posameznih enotah lahko zelo različni, posebno vprašanje pa je tudi samoupravljanje v vsaki delovni enoti. »Do sedaj je sindikat delal nekako v senci samoupravnih organov in zdi se mi, da je bil malce zapostavljen, saj so bile nekakšne otipljive naloge sindikata le organizacije proslav, zabave in obdaritve. Kaj meniš o tem?« Res je. Toda tokrat bo za proslave, zabave in obdaritve skrbela kulturna komisija. Naloga sindikalnih pododborov pa je, da svetom delovnih enot pomagajo pri gospodarskih odločitvah in samoupravljanju nasploh, da samoupravljanje ne bi postalo oguljena fraza, da se ne bi kršile pravice samoupravijaicev in da bi neposredni proizvajalec imel tudi resničen vpliv na gospodarjenje v podjetju. »Kakšen se ti zdi najboljši način za vključitev sindikata v samoupravljanje in gospodarjenje, oz. povečanje njegove' vloge v teh organih?« Predvsem z direktnimi nalogami. Komisija za samoupravljanje in gospodarjenje bo dajala smernice za delo sindikalnih pododborov in analizirala rezultate dela. V tistih delovnih enotah, kjer je svet delovne enote bolj formalnega značaja, naj bi si člani sindikalnega pododbora prizadevali, da se svet delovne enote sestane vedno, kadar je treba odločati o pomembnih vprašanjih, ki zadevajo enoto samo ali pa celotno podjetje. Sindikalni pododbor ne bo smel dovoliti, da o pomembnih gospodarskih vprašanjih sveti delovnih enot ne bi razpravljali, kot se to večkrat dogaja. Omenimo za primer volitve. Naloga članov sindikata naj bi bila, da ne bi volili ljudi kar na slepo, ljudi, ki še niso delali v svetih delovnih enot ali v družbenopolitičnih organizacijah, ampak naj volijo ljudi, ki ne bodo funkcionarji samo na papirju, ampak ki bodo z vso odgovornostjo predstavljali podjetje zunaj in znotraj. »Kaj misliš o delu sindikata v širšem obsegu, zunaj podjetja?« Spremembe zakonov, republiških in zveznih, ne bi smele mimo osnovnih celic sindikata. Vsak predlog o spremembi kateregakoli zakona, ki zadeva človeka, delavca, naj bi šel v najširšo obravnavo. »Kaj misliš o dosedanjem delu organov samoupravljanja v Savi?« Menim, da delavski svet podjetja v redu dela. Vendar poudarjam, da se morajo o vseh pomembnih odločitvah, ki jih obravnavajo na delavskem svetu, seznaniti delovne enote do potankosti in kar je najvažnejše, se morajo z njimi strinjati. »Kolikšna pa je zavest savskih samoupravi jaicev?« Zdi se mi, da se delavci še vedno premalo zavedajo, da je tudi od njihovega prispevka pri odločanju samoupravnih organov odvisen njihov OD. Navadno je tako, da se šele takrat začno zanimati za vso stvar, ko so prikrajšani pri plači. »Kdaj naj bi se po tvojem sestajali sindikalni pododbori?« Sestajajo naj se vedno, kadar samoupravni organi obravnavajo važnejša vprašanja. Člani sindikalnih pododborov so obenem samo-upravljalci v delovni enoti in so že kot voljeni člani sindikalne organizacije dolžni posegati v razpravljanje in odločanje. Od strokovnih služb in vodij naj zahtevajo obvestila o problemih v proizvodnji, o napakah in o reševanju vseli teh. Strokovnjaki so dolžni dajati odgovor vsakomur in vedno. »V kapitalizmu je sindikat ustatiovljen predvsem za zaščito pravic delavstva.« To je osnovna naloga tudi pri nas. Tudi v samoupravnem sistemu to pride v poštev, ker samoupravljanje ni imuno za neškodljive vplive kot so: skrivanje za zaveso samoupravljanja, potvarjanje odločitev, izkoriščanje itd. Torej je danes bistvena naloga sindikata boriti se proti tem pojavom, uresničiti pravo upravljanje delavca, če bo sindikatu ob sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami uspelo uresničiti te cilje, bo prebredena zadnja faza. »Kaj bi pa še povedal svojim 'sindikalistom’ v napotek?« Izvršni odbor naj bo res izvršni organ, sindikalni odbor pa naj sprejema politiko in program dela sindikata. Člani sindikalnih pododborov pa se bodo morali zavedati, da niso izvoljeni samo za organiziranje zabav in proslav, pač pa da je njihova prvenstvena naloga vključiti se v samoupravno dogajanje v enoti. Sindikat naj daje končno oceno, ali so samoupravni organi enot opravili svoje poslanstvo. Kakšna bo ocena, pa je odvisno tudi od aktivnosti sindikalnih pododborov. Blaž! Pri tvojem delu ti sodelavci želimo obilo uspeha in upamo, da tvoja vnema ne bo popustila do konca mandatne dobe. LOJZE ZALAR DANICA DOLENC Končano je strelsko prvenstvo za leto 1968 Zelo našega Tudi v sesani 1968/69 je naša namiznoteniška eikipa startala v občinski ligi, in to v najkvalitetnejšem razredu. Ker smo bili letos resnejši, so tudi rezultati boljši. Polovica prvenstva je pri kraju in naša ekipa, v kateri nastopajo: Stane Bec, Avgust Lutar in Tone Korenjak, je zasedla prvo mesto, in to brez poraza. Tako smo tudi glavni favoriti za osvojitev najvišjega mesta v tej ligi, kar si prizadevamo že več let. Decembra lani je bilo na sporedu več tekmovanj v občinskem merilu. Tako smo sodelovali na sindikalnih igrah Kranja, kjer smo ekipno zasedli drugo mesto za kranjsko Iskro. Pri posameznikih pa je bilo še bolje, saj je Tone Novak osvojil prvo mesto, uspešna sezona namiznega tenisa Lutar in Korenjak pa delita 3. in 4. mesto. Sodelovali smo tudi na kvalifikacijah posameznikov za B reprezentanco Kranja, ki je nastopila proti odgovarjajoči ekipi iz Raven na Koroškem; v to ekipo sta se uvrstila Bec in Lutar, Novak je igral za ekipo A Kranj. V Preddvoru pri Kranju je bil tudi prvi občinski B turnir za posameznike in moške dvojice. To je bil še m uspeh naših igralcev, saj smo pobrali v obeh disciplinah prva mesta.. Stane Bec je bil prvi pri posameznikih, dvojica Lutar in Korenjak prav tako prva. Moram omeniti, da je na turnirju sodelovalo rekordno število igralcev, in sicer 62! Približno ob istem času smo organizirali tudi prvenstvo naše tovarne. Odziv je bil zelo slab, mi- slim številčno, prvi pa je ibil Novak pred Becem in Lutarjem. Največje priznanje za naš trud pa je sodelovanje na tekmovanju deseterice A v Kranju, kamor sta bila povabljena Novak in Bec. Tukaj so sodelovali vsi najboljši igralci (namiznega tenisa v Kranju, ki nastopajo v zveznem in republiškem tekmovanju. Presenetljivo je bil prvi Novak, Bec pa se ge uvrstil na dobro 6. mesto. Kot vidite, tudi v letošnji sezoni naši igralci namiznega tenisa ne mirujejo, ravno nasprotno, igramo na vseh tekmovanjih, in to zelo uspešno. Toda to je delo samo štirih igralcev. Kje pa so drogi, saj smo imeli pred leti že več ekip. Pridite tudi ostali, ki vas zanima ta športi TONE KORENJAK eeeeeeeei Vabimo te v taborniško organizacijo! KDO SMO IN KAJ DELAMO? V taborniški organizaciji smo zbrani predvsem mladi ljudje, med nami pa so tudi starejši, ki jih veseli zanimivo ali pestro taborniško življenje ter delo z mladino. KAJ NAS ZANIMA? Prav vse! Veselimo se lepega, poučnega in zanimivega dela. Gojimo številne športne discipline, zanimajo nas tehnika, znanost in kultura ter dogajanja doma in v svetu. Zelo radi' potujemo na različne načine, saj nas veseli življenje v naravi. Mnogi naši člani radi . tekmujejo v taborniških in drugih spretnostih, druge zopet veseli kolesarjenje, izdelovanje raznih predmetov iz lesa itd. Osnovno taborniško življenje je v naravi. Vse leto hodimo na razi- skovalne Mete, pohode in popotovanja. Radi gremo v gore in na morje. Beseda tabornik že sama po sebi pove, da član organizacije ljubi taborjenje. To je res, saj se poletnega taborjenja najbolj veselimo. Tedaj imamo namreč več časa, da za več dni. zapustimo domači kraj in v družbi tovarišev preživimo nekaj dni v čudoviti naravi, ki nam nudi neštete možnosti za razvedrilo, pri jetrna presenečenja in nepozabna doživetja. Taborniki se shajamo dvakrat mesečno. Naše delo ni le taborjenje, kot bi morda kdo mislil, ampak nas veseli praktično vse, kar se dogaja v naši družbeni skupnosti. Zato se nam lahko priključi vsak, ki želi zdravo in hkrati tudi prijetno ter koristno izkoristiti svoj prosti čas. Strelska sekcija je, kakor vsako leto v zimski sezoni, priredila strelsko prvenstvo z zračno puško. Tekmovanja se je udeležilo preko 35 strelcev. Po zaslugi organizatorjev je tekmovanje potekalo brezhibno. Žal nam je le, da nekdanja vnema za ta šport pai-da. Streljanje je resnično lep šport, vendar je obenem tudi ena od oblik priprave na vseljudski odpor. Zato pozivamo vse Savčame, posebno mladino, da se vključijo v strelsko sekcijo. Rezultati tekmovanja: člani: 1. Franc Peternel 1305 od 1500 možnih krogov 2. Slame Košnik možnih krogov 1256 od 1500 3. Blaž Studem možnih krogov 1230 od 1500 4. Ferdo' Nemec možnih krogov 1200 od 1500 5. Jože Pogorelec možnih krogov 1172 od 1500 mladinci: 1. Rudi Bevc možnih krogov 587 od 750 2. Peter Stefanovič 576 od 750 možnih krogov 3. Bojan Bogataj 520 od 750 možnih krogov. BLAŽ STUDEN Šahistl Save med seboj za prehodni pokal »••e**eeeeeee#eeeeeeeee®eee@*»ee»eo#ee#®«'Oe»®»»eeee@ee' »eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee KAKO DELAMO? Da se lažje dogovorimo, kaj bomo delali v organizaciji, se združujemo na sestankih, vodih in odredih. Na sestankih se taborniki dogovorimo, kam bomo šli v prostih dneh, kaj bomo delali med tednom in kako bi najbolj zanimivo in prijetno preživeli prosti čas, ko nismo v službi ali v šoli. Taborniki torej saimostojho iim demokratično odločamo o delu v organizaciji. Torej, naš odred je popolnoma samostojna organizacijska enota, ki ima svoj uradni žig, bančno poslovanje in druge znake samostojne družbeno-poii-tione organizacije. OZNAKE Vsak član taborniške organizacije ima pravico nositi taborniški kroj s pripadajočimi oznakami. Kaj pa te oznake pomenijo? Imar mo razne vrste oznak: na vidnem mestu na taborniški srajci nosimo posebne znake, ki .povedo, koliko taborniškega znanja smo si že pridobili med letom na akcijah, ki smo se jih udeležili. Posebni znaki tudi povedo, v kateri stroki smo mali strokovnjaki. Če poznamo pravila in osnovne pojme nekega športa, potem že pripnemo na tabomiškd bluzo poseben našitek. Podobno velja za tehnično in drugo znanje. čimveč takih znakov ima tabornik na taborniškem (kroju, več velja v očeh itovarišev, vsaka namreč pove, kaj in koliko kdo zna. KJE SE LAHKO PRIJAVIMO V ORGANIZACIJO? Točen naslov enote v naši tovarni je »Odred Albina Drolca«. Prijavite se pa lahko pri tajniku odreda pri tov. Mariji Paljevič ali pa pri starešini Jožetu Brleniču, zaposlenem v delovni enoti stiskama II. Lahko pa pridete na sestanek odreda, obvestila so na oglasni deski pri vratarju, kjer boste zvedeli za kraj in čas sestanka. Vabimo vse, ki’ jih zanima naše delo, da se nam pridružijo in globlje spoznajo naše življenje. Pri nas boste našli dobre tovariše in koristne izkušnje za življenje, predvsem pa dovolj razvedrila. Veseli bomo, če vas bomo kmalu in v čimvečjem številu srečali na naših akcijah. JOŽE BRLENIC Z januarskim turnirjem smo pričeli šahisti tekmovati med seboj za prehodni pokal Save. Pred leti smo že tekmovali tako in turnirji so bili zelo zanimivi, igralci pa zelo izenačeni. Prehodni pokal je bil podeljen kar sedemnajstkrat sedlmim igralcem. Končno pa je bil podeljen v trajno last po treh letih igranja. Upam, da bodo borbe za pokal tudi letos tako zanimive. Zato vabim ljubitelje šahovske igre, da se udeležujejo turnirjev, o katerih bodo vsakokrat posebej obveščeni. Kot sem že omenil, je bil januarski turnir že odigran. Udeležilo se ga je 9 igralcev. Zopet je Stefanovič Peter prvak PGŠ v šahu Tudi učenci PGŠ pozimi ne mirujejo. Od časa do časa se pojavijo na športnih poljih, seveda primernih za ta čas. Največkrat se vsedejo za šahovske deske, kajti šah je igra zimskih dni. Tako' so se v petek, 6. februarja zbrali v učilnici, da se pomerijo med seboj. Zanimiva borba za prvo mesto se je odvijala med Stefanovičem iz 2. in Kordišem iz 1. razreda. Šele njun medsebojni dvoboj je odločil prvaka PGŠ. Po precej izenačeni borbi je končno le zmagal izkušeni Stefanovič (p-ozna se mu, da redno sodeluje tudi na tovarniških turnirjih). Zbral je 7 točk. Drogi je bil Kordiš s 6 točkami, tretji Marič s 5 točkami, četrti Vreš s 4 točkami... Upam, da se bodo na podobnih tekmovanjih zopet kmalu zbrali in pridobili še več izkušenj za medšolska in tovamiška tekmovanja. VID GAZVODA prvo mesto osvojil rutinirani šar hist Uroš Ivanovič s 7 točkami. Drogi je bil Mirko Požar s 6 točkami, tretji Vid Gazvoda s 5 1/2 točkami, četrti Vlado Stanešič s 5 točkami... Očitno je, da je igra zmagovalca precej boljša od ostalih. Zato bo prav zanimivo, kdaj ga bo uspelo komu od ostalih igralcev premagati. Edini, ki ga je uspel do sedaj premagati, je bil Lojze Veselič na novoletnem turnirju. Zmaga savskih kegljačev 11. januarja sta se pomerili v kegljanju mladinski ekipi Tekstil-indusa in Save iz Kranja. Ekipo Tekstilindusa smo premagali z razliko 70 kegljev, kar je nedvomno lepa zmaga. Posamezni rezultati izgledajo takole: TEKSTILINDUS 1. Jenkole Miro 405 kegljev 2. Kurent Boris 384 kegljev 3. Sajovic Zdravko 371 kegljev 4. Cvirn Vinko 360 kegljev 5. Zvršen Jože 356 kegljev 6. Bregar Marjan 318 kegljev Skupaj 2194 kegljev SAVA 1. Zupan Ciril 416 kegljev 2. Udir Janez 412 kegljev 3. Udir Jože 367 kegljev 4. Jurca Marjan 374 kegljev 5. Žigon Miro 364 kegljev 6. Strupi Egidij 331 kegljev Skupaj 2264 keglj ev Našim tekmovalcem za uspeh čestitamo in jim želimo še več tako uspešnih tekmovanj! EGIDIJ STRUPI 9EU Pred kratkim nam je vojak Miro Mravlje poslal v uredništvo lepo razglednico z naslednjim besedilom: »Spoštovani urednik, dragi sodelavci! Z lepimi pozdravi se vam oglašam z Jahorine, kjer se trenutno kot pripadnik JLA nahajam na smučarskem tečaju.« Dragi Miro, hvala za lepo razglednico in veliko prijetnega smučanja! Pa oglasi se še kaj! Tik pred praznikom 8. marcem, je v uredništvo prispela še kartica z naslednjo vsebino: »Spoštovano uredništvo! Prosiva vas, da prenesete vsem ženam kolektiva iskrene čestitke ob njihovem prazniku Dnevu žena. Vojaka Anton Litrop in Ivan Kocjan iz Beograda.« Res lepo, da nista pozabila na praznik svojih sodelavk. V njihovem imenu se vatna lepo zahvaljujem. Urednik SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja uredniški odbor. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože Stular. Naslov uredništva: Kranj, škofjeloška 6, tel. 22-521, interno 282. Tisk in klišeji CP Gorenjski tisk Kranj.