STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWEN ISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY L E T O 1981 • L E T N 1 K XXXIX • STE V 1 L KA 3 p. 97-160 Ljubljana, marec 1981 VSEBINA - INHALT - CONTENTS Marjan Zu pančič 97 Cene lesa in njihov pomen za go- spodarjen je z gozdovi Holzprelse und ihre Bedeutung fur die Waldwirtschaft Dušan Mlinšek 105 Metoda za praktično kvantifi ci ranje nenegovanosti sestojev Die Methode fur die praktische Quantifizierung des Pflegezustandes der Waldbestande Method for practical quantitication of level of tend ing of stands Robert Koren 112 Zgradba gozdnih sestojev v zaseb- nem sektorju ob primeru Lenarta v Slovenskih goricah Stanko Brodnjak 116 in Lidija Inkret Lado Eleršek 120 Alojz Zega 123 129 137 Zdravko Hafner 146 Marko Kmecl 148 149 150 155 158 Aufbau der Waldbestande im Pri- vatsektor am Beispiel von Lenart in Slovenske gorice The structure of stands in the pri - vate forest sector of Lenart in Slo- venske gorice Prispevek za bio loško vlaganje in njegov vpl iv na uspeh temeljne or- ganizacije zd ruženega dela v goz- darstvu Pridelava lesa v drevesnici Varstvo gozdov pred požari v Ka- nadi Sta li šča in ugotovitve s posvetova- nja o problematik i dohodkovnih od- nosov v zasebnem sektorju Dogovor o gozdarskem šolstvu Gozdarski šolski center v Postojn i S rečanj e, ki razvesel juje Vabilo Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljan i Iz domače in tuje prakse Književnost Zapis na bukvi Naslovna stran foto Igor Smolej Tisk čGP Delo Lj ubljana Gozdarski vestnik izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsedn ik mgr. Boštjan Anko Branko Breznik Janez černač Razka Debevc Hubert Dolinšek Viljem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomi l Mikuletič mrg. Fran jo Urleb Uredniški odbor: mg r. Boštjan Anko dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmec l dr. Am er Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chief Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors ' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 žiro račun - Cur. acc. 50101-678-48407 Letno izide 10 števi lk 10 issues per year Letna naročnina 210 din Za ustanove in podjetja 700 din za študente 100 din in za inozemstvo 420 din Ustanoviteljic i revije sta Zveza inžen irjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njij u denarno podp ira iz- hajanje revi je tud i Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in kulturo (št. 421-1/74 z. dne 13. 3. ~974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. UDK 634.0.731 CENE LESA IN NJIHOV POMEN ZA GOSPODARJENJE Z GOZDOVI* Marjan Zupančič (Ljubljana)** Zupančič, M.: Cene lesa in njihov pomen za gospodarjenje z gozdovi. Gozdarski vestnik, 39, 1981, št. 3, str. 97-104. V slovenščini. Nizko vrednotenje lesa pomeni navadno nizek dohodek gozdarstva in s tem malo možnosti za financiranje gojenja gozdov. Oe pri določanju cene lesa premalo upoštevamo kvaliteto in dimenzije lesa, potem je težko spoznati rentabilnost in potrebnost nege gozda. Te ugotovitve so uteme- ljene s pregledom razmer na lesnem tržišču gospodarsko najbolj naprednih srednjeevropsih držav. V naši državi premalo upoštevamo kvaliteto in dimenzije lesa, kar je znak neracionalnega gospodarjenja z gozdom in z lesom. Prav tako pogrešamo večji vpliv ekonomskih zakonitosti na oblikovanje cen lesa. Z u p a n č i č , M.: Holzpreise und ihre Bedeutung fUr die Waldwirtschaft. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 3, pag. 97-104, slovenisch. Bescheidene Holzpreise sind normalerweise gleichbedeutend mit be- scheidenem Einkommen der Forstwirtschaft und mit schlechten Aussichten Hir waldbauliche lnvestitionen. Wenn Holzpreise mit wenig Rucksichten aur HolzqualiHit und Dimensionen gebildet werden, dann ist die Notwendigkeit einer pfleglichen Waldwirtschaft nur schwer einzusehen. Durch eine Ober- sicht der Holzpreis-Situation in den wirtschartlich fortschrittl ichen mittel- europaischen Staaten werden diese Feststellungen bestatigt. ln Jugoslawien werden Holzqualitaten und Dimensionen bei Preisbildung wenig beruck~ sichtigt, was eine unrationelle Forst- und Holzwirtschaft zu Folge haben kann. Ebenso vermisst man einen sUirkeren Einfluss von ekonomischen Gesetzmassigkeiten auf Holzpreis-Bildung. Uvod Morda se kdo sprasuJe, čemu je treba na gozdnogojitvenem seminarju go- voriti o cenah lesa, to je vendar zelo delikatna tema, ki ne spada ravno h gojenju gozdov. Toda cene lesa odločilno vplivajo na obseg gojenja gozdov in ga lahko sploh izrinejo iz gozdarske dejavnosti. Vrednotenje lesa je posredno tudi vrednotenje gozda. če les vrednotimo nizko, potem tudi gozdu ne pripisujemo posebnega pomena in za gozdnogojitvena dela ne ostane veliko volje in denarja. Gozdarsko dejavnost lahko tako skrčimo v eksploatacijo gozda, prihranimo si stroške za nego gozda in si ne delamo težav z načelom trajnosti gospodarjenja. Nizko vrednotenje lesa pomeni obenem ne- kakšno uravnilovko za les različnih kvalitet in dimenzij. Tako imamo majhne razlike * Avtor je predstavil obravnavano temo na strokovnem posvetovanju aprila 1980 v Mariboru. ** Dr. M. Z., dipl. inž. gozd., znanstveni sodelavec, Inštitut za gozdno in lesno gospo- darstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU 97 v cenah lesa, od vrhunskih turnirjev, do navadnih drv. Prav tako imamo malo materialne vzpodbude za nego gozda, ker se nam trud zaradi neustreznih cen lesa ne izplača. To dokazuje že majhen pogled v svetovno gozdarstvo. Ne glede na hudo pomanjkanje lesa in drv, kar pospešuje uničevanje ostankov gozda v nerazvitem svetu, pa razvite države zaenkrat ne poznajo pomanjkanja lesa. Velika gozdna področja, kot je Kanada, evrazijsko-nordijski gozd, tropsko gozdno področje, danes še krepko zalagajo z lesom plačila sposobno tržišče in sicer po razmeroma nizkih cenah. Tako se gozdarstvo v teh obširnih gozdnih področjih omejuje pred- vsem na eksploatacijo gozda, ne ukvarja pa se z nego in obnovo gozda in z načelom trajnosti gospodarjenja. Na račun grobosti gospodarjenja je možno dosegati vsaj neko navidezno rentabilnost in pokrivanje stroškov. Drugače je z gozdarstvom v srednji Evropi, ki mora pri razdrobljenih gozdnih površinah v gosto naseljenem prostoru upoštevati načelo trajnosti gospodarjenja in veliko vlagati v nego in obnovo gozda. Sedanje cene lesa na svetovnem trgu le težko pokrivajo stroške takega gospodarjenja, pač pa si srednjeevropsko gozdarstvo lahko pomaga s pridobivanjem debelega in kvalitetnega lesa, ki je vedno bolj iskan in dobro plačan. To sili srednjeevropsko gozdarstvo v intenzivno in negovalno gospodarjenje. če se pri tem ozremo še na razmere v naši državi, lahko ugotovimo, da nas naravni pogoji na prehodu med srednjo Evropo in brezgozdnatim Mediteranom in kontinentalnim prostorom, silijo v skrbno gospodarjenje z gozdovi. Nizke cene lesa, ki poleg vsega zanemarjajo tudi kvaliteto lesa, nas žal silijo v obratno smer, v grobo eksploatacijsko gospodarjenje. To lahko posebno dobro vidimo npr. v Bosni in črni gori. Nekaj splošnih značilnosti cen lesa Les ni homogeno industrijsko blago, pač pa zelo nehomogeno blago različnih dimenzij in kvalitet, ki se pridobiva v zelo različnih naravnih in gospodarskih pogojih. Statistika cen lesa je zato zelo težavna zadeva. Poleg tega cene lesa niso stroškovne cene, kot to velja za večino blaga na trgu. Zato se ne ravnajo po· stroških proizvodnje lesa, ampak prej po cenah izdelkov lesne industrije. Pri nas so cene lesa določene administrativno, kar je za gozd in gozdarstvo zelo neugodna okoliščina. Les je proizvod primarne dejavnosti, podobno kot kmetijski proizvodi. V času naglega industrijskega razvoja so bile primarne dejavnosti (predvsem kmetijstvo in gozdarstvo) bolj ali manj zapostavljene, kar se kaže še danes v premalo obzirnem odnosu do rodovitne zemlje pri izrabi prostora. Tako si lahko razlagamo današnje razmeroma nizke cene lesa. Bodočnost bo verjetno drugačna, kmetijski in gozdarski proizvodi bodo v primerjavi z industrijskim blagom postali mnogo pomembnejši. To se bo ustrezno poznalo tudi pri njihovih cenah. Pomen kvalitete in dimenzij lesa Lesa že sedaj nimamo v preobilju in ga bomo imeli še manj. Zato racionalno gospodarjenje z gozdom in lesom zahteva, da les pri predelavi in obdelavi čim višje ovrednotimo in da ga sploh čim bolje izrabimo. Zato ni važna samo količina, ampak tudi kvaliteta lesa. Pojma kvalitete skoraj ni mogoče ločiti .. od pojma dimenzij lesa. Debelejši les je navadno tudi kvalitetnejši, bolj vsestransko uporaben: pri njegovi obdelavi nastane manj odpadkov, itd. Gospodarjenje z 98 gozdom je tem racionatnejše, čim več debelega in kvalitetnega lesa pridobimo. Seveda nam naravne razmere tudi tukaj postavljajo meje. Srednjeevropske naravne razmere so gotovo ugodne za pridobivanje kvali- tetnega in debelega lesa, ki ima na mednarodnem trgu zelo ugodne cene. Taka usmeritev srednjeevropskega gozdarstva ima še celo vrsto drugih prednosti, npr.: - Gospodarjenje mora v večji meri upoštevati naravne zakonitosti rasti gozda. Temu primeren je večji pomen gozdov kot človekovo okolje. - Manjši so stroški podiranja in spravila lesa. {Zaradi večjih dimenzij posa- meznih kosov}. - Večji je količinski in vrednostni prirastek. - Potrebno je manj eksploatacijskih posegov v gozd, ker lahko dosežemo potreben dohodek že s posekom manjšega števila kvalitetnih dreves. - Zaradi daljše obhodnje oz. proizvodne dobe je manj nedonosnih, proble- matičnih in zaščite potrebnih pomlajevalnih površin. - Manjše so potrebe po gojitvenih vlaganjih v gozdove. Tako racionalno in odgovorno usmeritev gozdarstva pa morajo podpirati urejene razmere na področju cen lesa. Tako so cene lesa dober kazalec za naprednost ali zaostalost pri gospodarjenju z gozdovi. švicarsko gozdarstvo, ki velja za zelo napredno. pozna zato zelo diferencirano vrednotenje kvalitete in dimenzij lesa. Pri tem ima kvalitetni in debelejši les izrazito prednost pred drobnim in manj kvalitetnim. Podobno je tudi v ZR Nemčiji in v ostalih razvitih srednje- evropskih državah. Tudi v NDR in čSSR kažejo cene lesa te značilnosti. Teh značilnosti pa ne kažejo cene lesa v naši državi: cene lesa niso dosti diferencirane, cene kvalitetnejšega in s tem tudi debelejšega lesa niso dosti višje od cen poprečnega lesa. Premajhen pomen dajemo sortiranju lesa. Tako visokovreden les pada na isti kup, kot les poprečna ali slabše kvalitete in se temu primerno slabo vrednoti. Take razmere vsekakor niso primerne za racio- nalno gospodarjenje z gozdom in lesom, kar bi bilo sicer nujno potrebno. Kakšen pomen ima kvaliteta, se lahko zavedamo že pri celuloznem lesu. Tudi za celulozni les ni vseeno, ali je droben, grčav, kriv ali pa debelejši, raven, brez grč. Pri pregledu cenikov iz razvitih srednjeevropskih držav ugotovimo tudi za celulozni, jamski in podoben les znatne razpona v cenah, čeprav so cene tega lesa nekajkrat nižje od cen poprečnega žaganega lesa. Droben les ima za lesno industrijo eno samo privlačnost, namreč, da je zelo poceni. Tudi pri lesni predelavi, kot je proizvodnja celuloze, iverk ipd., ima debelejši, manj grčast in raven les svoje znatne prednosti. Pridelovanje drob- nega lesa tam, kjer bi lahko rastel debel les, je tudi neracionalno. Droben les je lahko samo neizogiben in manjvreden stranski proizvod. Pridelovanje debelega lesa v dolgih proizvodnih dobah, ne pomeni samo boljšo izrabo rastišča, ampak daje gozdu tudi večji pomen kot tvorcu okolja, izboljšuje kakovost krajine in pomeni stabilno naravno okolje. Trenutni položaj pri nas, ko so cene drobnega lesa razmeroma visoke, nas ne sme motiti. Do takega nenormalnega razmerja so privedle zagate pri pre- skrbi predimenzionirane lesne industrije. Ne moremo reči, da so cene drobnega lesa previsoke, toda v primerjavi z njimi so cene debelejšega in kvalitetnejšega lesa mnogo prenizke. Razvoj cen pri lesu različnih kvalitet in drevesnih vrst Cene lesa v začetku petdesetih Jet niso kazale takih razponov, kot jih kažejo danes. To velja vsaj za mednarodno tržišče. Danes lahko ugotavljamo, da se 99 cene kvalitetnejšega in debelejšega lesa stalno povecujeJo, oziroma, da cene drobnega, in zato manj kvalitetnega lesa, vedno bolj .zaostajajo za cenami debelejšega in kvalitetnejšega lesa. Zanimivo analizo je za Avstrijo izdelal Eckmullner (1 ). Takšen razvoj cen, lahko vidimo v rednih poročilih o cenah lesa, ki jih prinaša stuttgartski Holz-Zentralblatt, dunajski Holzkurier, munchensllesno-njivski« značilnosti sestaja. Novi gozdnogospodarski in še posebej * Prof. dr. D. M., dipl. inž. gozd., VTOZD za gozdarstvo Biotehniške fakultete na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU 105 gozdnogojitveni cilji zahtevajo ne le dopolnjeno, temveč drugačno informacijo o gozdu, v katerem hočemo uresničiti sodobnejša stremljenja. Pri tem delamo napako, ker dopolnjujemo ali pa v nedogled kopičimo podatke za ekstenzivno gospodarjenje, misleč da izboljšujemo s tem stopnjo informiranosti za gospo· darjenje na osnovi novih ciljev. Najlepši dokaz za to je vse večji kup podatkov v obliki magičnih šifer in številk v gospodarskih načrtih. če hočemo izvrtati v steno novo luknjo, potem ne kaže stare luknje poglabljati, temveč nastaviti sveder na drugem mestu. Sto do dvesto let smo se učili zbirati podatke o gozdu kot o lesni njivi. Zaradi takšne globoko urezane utiritve ne znamo kljub številnim novim gozdnoslovnim spoznanjem na nov tir. Potrebno bo mnogo dela, predvsem pa bo potreben izrazit spoznavno~znanstveni pristop, če bomo hoteli zbirati in prikazovati značilnosti resničnejše narave gozda za potrebe sodobno zastavljenih gozdnogospodarskih ciljev. V prihodnje bo zato potrebno izdelati načrt, kako to nalogo izpeljati. Medtem pa bodo potrebni številni poizkusi in iprispevki, s pomočjo katerih se bo postopoma izoblikovala nova, enostavna, toda učinkovita podoba, kako mora biti delavec, ki oblikuje gozd, informiran o gozdu. Ta prispevek je majhen poskus, ki naj opozori, da je informacija o negovanosti gozda ena od osrednjih informacij pri prihodnjem delu z gozdom. Hkrati gre za poskus, kako s poenostavljeno metodo predhodnih razmišljanj in praktičnih poskusov smo metodo najprej izoblikovali v eni od diplomskih nalog (8. Cvetličič, 1978). V tem prispevku pa je prikazana poenostavljeno in je prirejena za praktično uporabo v gozdu. Vzporedno so se oblikovala podobna razmišljanja pri sestav- ljanju navodil za urejanje gozdov (F. Gašperšič, M. Kotar, 1978). Ugotavljanje stopnje nenegovanosti Uvodno razmišljanje Nega postaja osrednje varčno vlaganje dela in sredstev v gozd. To spoznanje se utrjuje toliko bolj, kolikor bolj spoznavamo, da je potrebno z energijo in z materijo varčno ravnati. Uspešno je možno z nego oblikovati sestoje, če jih poznamo; še posebej, če vemo, v kakšnem stanju negovanosti so. Potrebno je ugotoviti stopnjo negovanosti, da bi znali oblikovati pravilno gozdnogojitveno odločitev in da bi znali pravilno izvesti gozdnogojitveno nalogo v praksi. Ne kaže več na pamet govoriti, v kakšnem stanju so sestoji. Potrebno je kvantificirati, zato da ne bi zapravljali denarja. Z ugotavljanjem stopnje nenegovanosti sestojev (SNG) je mogoče spoznati naslednje: 1. v kolikšnem obsegu so sestoji negovani, pridobimo si praktično predstavo, kako je posamezen del gozda funkcijsko usposobljen; 2. kolikšen je obseg najnujneših negovalnih del v sestoju; 3. kakšna naj bo prihodnja usoda sestaja; lažje in pravilneje razvrscamo sestoje oz. njihove dele za nadaljnjo nego ali pa za obnovo; umetno, naravno ali pa kombinirano; 4. kako opazovati naravo gozda; morda najpomembnejše spoznanje pri vra- čanju gozdarja v gozd. Metoda je prirejena v poenostavljeni obliki z ciljem, da bi lahko sestoj in njegove dele čim enostavneje analizirali, da bi se osredotočili na bistveni Clel sestaja in na bistvene ukrepe, da bi bila metoda splošno uporabna. Metoda ni 106 primerna za znanstveno raziskovalne analize, pač pa za vsakodnevno rabo v gozdu. Metode ne more uporabljati laik. Predpogoj za njeno uspešno uporabo sta solidno ekofiziološko znanje in jasna predstava o gozdnogojitvenih ciljih. ln še, metode ne more uporabljati, kdor nima predstave o izboljševanju gozdov in gospodarjenju s pomočjo nege. Navodilo za uporabo metode Metoda temelji na ugotavljanju potrebne pomoči za nosilce funkcij v sestoju. Pogoj je seved:i poznavanje rastiščnih razmer v analiziranem gozdu. Pri zbiranju podatkov si pomagamo z mrežo vzorcev, velikih 100m2 v obliki kroga (r = 5,64'm). V sestoju ugotovimo (poiščemo, določimo) nosilce funkcij (NF) in osebke, ki nosilce funkcij v njihovem razvoju resno ovirajo (konkurenti »K({), Razlikujemo množične nosilce funkcij in posamezne nosilce funkcij. Pojasnilo: Nosilci funkcij v gozdu so tisti osebki ali pa skupine osebkov, s pomočjo katerih je mogoče ob pravilni vzgoji (in oblikovanju okolja) z veliko gotovostjo uresničiti zastavljene gozdnogojitvene cilje. Izbiramo prilagojene nosilce funkcij (PNF), ki smo jih prilagodili danim sestojnim razmeram. Izberemo seveda lahko le tisto, kar nam dani sestoj nudi. Prilagodimo se danim razmeram, zato prilagojena izbira nosilcev funkcij. Ta nam pove, koliko vzgoje vrednih osebkov imamo v sestoju. Usposabljamo splošno znana merila za izbiro nosilcev funkcij. Dodajamo pa še posebna merila glede na dane sestojne razmere. Hkrati ugotavljamo idealno število nosilcev funkcij (INF), torej tisto število, ki bi ga želeli imeti, da bi bil sestoj polno porastel z nosilci funkcij. Vse tri veličine, to je dejansko število nosilcev funkcij (PNF), število konku- rentov {K) in idealno število nosilcev funkcij {INF), ugotavljamo na hektar s pomočjo mreže eno arskih površin, razporejene s koraki. Naštete podatke zbiramo ločeno za vsako od naslednjih razvojnih faz sestaja: mladovje (mladje in gošča), sestoji za redčenje (letvenjak, drogovnjak, debeljak), ostareli sestoji (sestoji primerni za obnovo). če kdo želi, lahko opravi analizo tudi za posamezno fazo, kot je letvenjak, drogovnjak itd. Včasih je to celo potrebno. A. Ugotavljanje stopnje nenegovanosti v mladovju Stopnjo nenegovanosti mladovja dobimo tako, da ugotovimo obseg in kakovost pomoči, ki jo moramo nuditi množičnim nosilcem funkcij v tej razvojni fazi. Ker individualnih nosilcev funkcij še ne moremo poznati, se naslanjamo na množične nosilce funkcij. Gre za najnujnešo pomoč, ki jo je možno v poeno- stavljeni obliki zvrstiti v tele štiri skupine: a - odstranjevanje predrastkov, b uravnavanje zmesi, c - varovanje pred konkurenčnimi vrstami (npr. plevel). d - izpopolnjevanje. Gre predvsem za tisto delo z mladovjem, ki se pri nas največkrat zatika. Obseg potrebnih negovalnih del ugotavljamo tako, da ocenimo za vsako od štirih skupin reducirano površino (na arski površini) v četrtinkah (po četrtinah za vsako arsko ploskev). Seštevek vseh četrtin nam da stopnjo nenegovanosti za mladovje. Izračun je enostaven in je razviden na tem terenskem obrazcu: 107 število krogov 1 11111 11111 11111 111 18 Nenegovanost mladovja. Objekt ...................................................... . Negovalni ukrepi v četrtinkah ara pred rastki uravnavanje odstranj. spopolnje- 2 11111 11111 11/11 11111 11 22 zmesi 3 11111 11111 1111 14 plevela 4 11111 11 7 Stopnja nenegovanosti (SNS m): 22 + 14 + 7 + 3 lil ------- = 11,5; 11,5:18 = 0,6 4 vanje 5 3 skupaj 6 46/4 Poenostavljen izračun za primer v skici pokaže: - podatek 0,6 pove, da znaša stopnja nenegovanosti 60 °lo in da je mladovje negovane le do 40 °lo; - hkrati je mogoče na ta na·čin ugotoviti površine posameznih negovanih del in to uporabiti pri letnem načrtovanju posameznih negovalnih del. če smo na prikazani način analizirali hektar mladovja, potem je potrebno opraviti naslednja negovalna dela: odstranitev predrastkov uravnavanje zmesi . odstranjevanje plevela . spopolnjevanje 5,5 ara 3,50 ara 1,75 ara 0,75 ara Takšna analiza hkrati pomaga, da bomo v mladovju opravili resnično vsa najpomembnejša dela. B. Ugotavljanje stopnje nenegovanosti v sestojih za redčenje (stopnje nepreredčenosti sestojev) Stopnjo nepreredčenosti sestojev dobimo z izračunom razmerja med številom konkurentov in številom nosilcev funkcij. število krogov 1 1/1/1 11111 10 Redčenje Objekt ...................................................... .. Konkurenti 2 1111/ 11111 11111 11111 1 21 Idejni nosilci funkcij 3 11111 /1//1 11111 11111 111/1 11111 30 Prilagojeni nosilci funkcij 4 11111 11111 11111 15 Stopnja nenegovanosti (SNS r) : 21 : 15 = 1,4 Stopnja ustreznosti števila nosilcev funkcij 15 : 30 = 0,5 Opomba: če upoštevamo še površino, je mogoče tudi realneje načrtovati obseg redčenj. 108 Izračun na pokazanemu primeru: indeks 1,4 pove, da je stopnja nenegovanosti (SNSr) >>Več kot popolna«. Sestoj je torej v zelo zanemarjenem stanju. Razlaga: 1. SNSr smo izračunali s pomočjo dejanskega števila nosilcev funkcij in števila konkurentov. Opozoriti moramo, da je potrebno za konkurente jemati le osebke, ki resnično ogrožajo nosilce funkcij; sekundarnih konkurentov torej ne upoštevamo. Indeks nenegovanosti variira od »O(< navzgor. Stopnja nenegovanosti je po- polna, če ugotovimo pri vsakem nosilcu funkcij po enega resnega konkurenta. V tem primeru znaša omenjeni indeks 1 ,0. če je nevarnih konkurentov več, kot je nosilcev funkcij, imamo sestoj za izredno zanemarjen. 2. Ustreznost števila nosilcev funkcij v sestoju pove, koliko se sestoj še izplača z nego oblikovati in s takšnim, kot je, gospodariti. V našem primeru znaša ta stopnja ustreznosti 0,5, kar pomeni, da je v sestoju le polovica nosilcev funkcij v primerjavi z idealnim možnim številom takšnih dreves. Stopnja ·ustreznosti je popolna, če ugotovimo, da znaša ta indeks 1 ,O; če je torej dejansko število nosilcev funkcij (PNF) enako veliko, kot naj bi bilo v idealnem primeru (INF). Ker je stopnja ustreznosti števila nosilcev funkcij majhna in če hkrati ni možnosti, da bi njihovo število povečali, je najprimerneje, da tak sestoj obnovimo. Meja med sestoji za nego in med sestoji za obnovo Je tot'ej odvisna od števila prilagojenih nosilcev funkcij (PNS) in od meril za njihovo izbiro. Merila so odvisna od razvojnega stadija sestaja, od rastišča in od splošnega kako- vostnega sestaja. Glede na dokaj »izmučeno stanje« drobnoposestniškega gozda, in to na velikih površinah, kaže, da moramo biti manj zahtevni pri merilih za kakovost. če na osnovi takšne ocene število nosilcev funkcij ne doseže 20 °/o idealnega, se takšnega sestaja ne izplača negovati in ga kaže obnoviti. Okvirni napotek glede 20 °/o upošteva dejstvo ali pa domnevo, da smo odstranili v preteklosti iz številnih sestojev najvitalnejše osebke in s tem močno zmanjšali število potencialnih kandidatov za PNF; zato je pri izbiri PNF treba posebej skrbno ocenjevati vitalnost in izbirati le osebke vitalnega (desnega) dela po- pulacije. Zadovoljitev z razmeroma skromnim številom PNF, v priloženem primeru z 20 °/o, zmanjšuje nevarnost, da bi dobili prenaglo preveč mladih sestojev. C. Ugotavljanje nenegovanosti ostarele razvojne faze K ostareli razvojni fazi prištevamo tiste dele sestaja, kjer odraslo drevje, predvsem nosilci funkcij. končujejo svojo proizvodno funkcijo. Opravljajo le še varovalno vlogo, kot sta zaščita in vzgojna funkcija pri nastajanju novega sestaja. Sestoj sestavljajo posamezni preostali nosilci funkcij stare populacije in ostali del te populacije. Na istem mestu pa se uveljavljajo množični nosilci funkcij novega nastajajočega sestaja. Za razliko od novonastajajočega sestaja prvi ne potrebujejo posebne nege. Na osnovi takšne presoje je mogoče izdelati oceno o stopnji nenegovanosti pri tovrstnih sestojih. Razlaga: Posredno nego {posek, presvetlitev ali pa popolno odstranitev drevja) raču­ namo okroglo na en ar, neposredno nego pa do četrtinke ara natančno na enak način kot pri analizi mladovja. Neposredno nego je mogoče še nadalje razčlenjevati, podobno kot pri oceni stopnje nenegovanosti v mladovju. 109 število krogov 1 11111 11111 11111 1 16 Sestoji v fazi staranja Posredna nega (posek) presvetlitev odstranitev drevja drevja 1111 ar ar 2 3 11111 /1 4 7 Stopnja nenegovanosti SNS(o): (4 + 7 + 3) : 16 = 14 : 16 = 0,9 Objekt ....................................................... . Neposredna nega v 1f,~, ara - predrastki - uravnavanje zmesi - odstranitev plevela - izpopolnjevanje 4 11111 1///1 1/ 12/4 = 3 Indeks 0,9 na primeru pove, da je stopnja nenegovanosti zelo velika, blizu je indeksu 1 ,O, kar pomeni, da potrebujejo vsi sestoji v tej razvojni fazi domala povsod sekiro in vejnik. Končne pripombe. K prikazani metodi kaže na koncu zapisati nekaj pripomb, te pa so: V vseh treh razvojnih kategorijah je uporabljena površina kot pripomoček za ugotavljanje deleža nenegovanosti. S tem je mogoče podatke uporabljati kot odličen pripomoček tudi pri načrtovanju letnih gozdnogojitvenih načrtov. Do sedaj takšnih analiz nismo delali. Praktične izkušnje s to metodo pa povedo, da se pri nas povečuje stopnja nenegovanosti sestojev obratno soraz- merno s kakovostjo rastišča. To smo sicer domnevali, zdaj pa imamo dokumen- tirano. Prepoznana dejstvo zastrašuje, hkrati pa opozarja slehernega odgovor- nega gozdarja, da bo treba oditi v gozd in tam začeti zopet z delom. Kar nam analize povedo, pomeni, da gre za »izgospodarjen«, toda nevzdržen pojav. Ustvarjali smo ga sami in sami ga moramo spremeniti: čim boljša rastišča morajo nuditi čim večjo kakovost Opisana metoda za takšno analizo sestojev (SNS) je objektivna. Možno jo je izpopolnjevati. Seveda je potrebno poznati značaj naših drevesnih vrst: vzgojlji- vost, naravno kakovost itd. Pač pa je le delno zajeta stopnja negovanosti taL V tej smeri bo potrebno metodo izpopolniti. Prikazana metoda ima med drugim tudi namen, da pričnemo na gozd drugače gledati kot doslej. Predvsem je vnaprej potrebno vso pozornost posvetiti bistvenim delom gozda, nosilcem funkcij; ostali del gozda predvsem pa amorfna masa bo rasla tudi brez gozdarja. če nas bo metoda spodbujala, da bomo tako ali na podoben način preskusili svoje znanje in izpopolnjevali svoje delo, potem je to pisanje tudi opravilo svojo nalogo. 110 OJE METHODE FOR DIE PRAKTISCHE QUANTIFIZIERUNG DES ·PFLEGEZUSTANDES DER WALDBEST~NDE Zusammenfassung Die gesellschaftlichen AusprOche fordern von der Forstwirtschaft die Umstellung ihrer Wirtschaftsziele. Die waldbaulichen Zie! heissen nicht mehr: maximale Massenproduktion und eine untergeordnete Schutzfunktion von Wald. Die gegenwartigen Auspruche lauten: die Optimierung der Qualitat der Schutz- der Sozial- und der Holzfunktion vom Wald. Die neue Zielsetzung verlangt eine neue, der Qualitat nach andere waldbauliche Arbeit. Die neue anspruchsvolle Waldpflege verlangt nun mehr Kenntnisse uber den Wald und Ober seine Bestande. Dies geh6rt zu den schwierigsten Aufgaben in der Forstwirtschaft, nachdem man bereits 200 Jahre den Bestandeszustand vorwiegend fOr die Holzmassen- produktion analysierte. Die Zukunft verlangt, dass der Forstmann den Wald immer mehr erkenntnistheoretisch ·betrachtet um sein wahres Wesen richtig zu ertassen. Wir sind ausserdem gezwungen var allem die Bestandestrager, welche zugleich die Trager der Wirtschaftserfolges sind und nicht die amorphe Holzmasse, ihrem Wert nach richtig wahrzunehmen. Im Bauernwald sind vie:e PfiegerOckstande zu vermerken. Es wurde eine Methode ausgearbeitet, welche den Entwicklungsphasen der Bestande nach, den Pflege- zustand erfasst. Mit Hilfe von Stichprobeverfahren werden in den 100m2 grossen Flechen die Bestandesfunktionstrager und ihre Konkurenten angesprochen und diese Unterlagen ausgewertet Die Funktionstrager werden in die Messenfunktionstrager und in die lndivi· dualfunktionstrager untertei!t. Bestande werden in die Jungwaldphase in die Durch- forstungswaldphase und in die Altwaldphase unterteilt und analysiert. Die Methode ist ihrem Wesen nach einfach. Sie kann verallgemeinert werden und ist fOr den Praktiker bestimmt. Sie kann je nach Wunsch verfeinert werden. lhr Wert liegt nicht nur in ihrem Weiserwert fUr den Zustand der Ungepflegtheit der Bestande. Sie wird wertvoll auch als Anreger fOr die Beobachtung der Natur und von Waldern, was bei den Forstleuten mehr und mehr vermisst wird. 111 UDK 634.0.22:634.0.923 (497.12 Lenart v Slovenskih goricah) ZGRADBA GOZDNIH SESTOJEV V ZASEBNEM SEKTORJU OB PRIMERU LENARTA V SLOVENSKIH GORICAH Robert K o r e n (Maribor)* K o re n , R.: Zgradba gozdnih sestoj ev ob primeru Lenarta v Slo· venskih goricah. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 3, str. 112-115. V slovenščini s povzetkom v nemščini. Prispevek analizira stanje nižinskih gozdov, ki so v dobri meri izgubili svojo proizvodno sposobnost. Z negovainimi ukrepi, ki so primerni danim razmeram, se je stanje v vseh fazah razvoja sestojev v kratkem času iz- boljšalo. K o r e n , R.: The structure of stands in the private forest sector of Lenart in Slovenske gorice. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 3, pag. 112-115. in Slovene with summary in German. ln the paper the situation of lowland forests is analyzed which to a great extent have lost their productive capacily. By mea.ns of measures of tending suitable to the existing conditions the situation has improved within all development slages of tie forest stands. 1. Uvod Zaostajanje količinske in predvsem vrednostne proizvodnje v delu slovenskih gozdov ima ob naraščajočih potrebah močan odraz v surovinski bilanci republike. Med takšne gozdove uvrščamo tudi zasebne gozdove v Slovenskih goricah. Značilno zanje je nizek, nekvaliteten prirastek in majhna posest. Vse to je privedlo do zmotnega mišljenja o njihovi gospodarski nepomembnosti in šele poglobljena analiza je ovrgla takšno prepričanje, saj je večji del rastišč z nad- poprečno zmogljivostjo, sestoje pa odlikuje naravnost in številnost gospodarsko pomembnih vrst. 2. Splošne značilnosti gozdov Obravnavano področje leži v osrčju Slovenskih goric in zastopa ga GG enota Lenart v Slovenskih goricah. Po podatkih gospodarskega načrta je na porvšini 4710 ha zasebnih gozdov poprečna lesna zaloga 184m3/ha oz. 47m3 iglavcev in 137 m3 listavcev s poprečnim prirastkom 5,2 m3/ha, kar je približno polovico dejanske zmogljivosti rastišč. Prirastek med 9,0 in 9,5 m3/ha je namreč izmerjen v nekaterih ohranjenih in delno negovanih sestojih hrasta in bukve. Poprečna velikost gozdne posesti je 1,26 ha s trendom nadaljnjega zmanjševanja. Začetki posodabljanja proizvodnje segajo v leto 1968, ko je bila enota kadrovsko okrepljena, tako da je danes v intenzivno nego zajeto že 61 °/o ali 2900 ha površin. Na ostalih površinah so zaradi različnih razlogov, kot je slaba rastiščna osnova, močna kompleksnost, izvajali le najnujnejša negovalna opravila. 3. Zgradba sestojev Različne razvojne faze sestaja so na majhnih površinah in so pogojene z velikostjo posesti. Razmerje je neugodno: pri sedanjem površinskem deležu ni * R. K., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Maribor, 62000 Maribor, YU 112 Površinski delež razvojnih faz- 4710 ha LESNA ZALOGA .,. 100 90 110 70 60 so to lO 2.0 ---., l 1 l OF ~ intenzivna nega O minimcdnc:s nega ---BUKEV _-_HRAST -·-·- SMREKA ------ Pl.LlS TAV Cl ------ --·---·-·-·-·----- ......... - --- ----... __ _ J"RiflASTNIK -, 1 1 ~968 ~918 2001 TF [~ r.ilj·ieUeno stanje --------- ------::::.~.-- POMLAJENC:G IAZVOJNE FAZE SLl PIULAGAJAHJE VI ~!HE LESNE ZALOGE VITALNOSTI IN GOSPODARSKI VRcOHOSTI NA RASTI.ŠČU OUERC o·FA GE TUM 1'0 RAZVOJNIH FAZAH 113 zagotovljena trajna, visokovredna proizvodnja. lnicialna in optimalna faza ne dosegata želene površine, terminalna pa jo močno prekoračuje (glej grafikon). Jnicialno fazo odlikuje velik delež kvalitetnih osebkov in pestrost drevesnih vrst. Vendar nekatere biološko in gospodarsko zanimive vrste (hrast, plemeniti Jistavci, iglavci) že po pravilu ogrožajo bukev in mehke listavce, in to kljub hitri rasti v višino; nega pa je v tem primeru posebno težavna. Del spontano nastalih gošč in letvenjakov, v katerih so negovalna dela opravili posestniki sami, je bil tako slab, da so uvrščeni v terminalna fazo. Posestniki često pospešujejo rast košate bukve, odstranjujejo pa hrast in ostale listavce, ki v steljniku niso zaželeni. Vsa ostala mladovja in gošča so nastali pod zastorom starega sestaja, zato je bilo potrebnih sorazmerno malo negovalnih ukrepov. ŠTEVILO OSESKOV ZMANJŠEVAN JE ŠTEVILA DREVJA V NEGOVANI INICIALHJ FAZI ZI-IAHJŠEVI)HJE ŠTEVILA OREVJA V HENEGOVAHliiUCIALNI FAZI --- HRAST -·-·-·- SI-IREKA ----- PI..USTAVCI LETVEHJAK RAZVOJNE FAZE SL.1 ZA OHRANITEV NAČIHOVAHE IAEŠAtiOSll ZA HRAST SI-IREKO PL.\.ISTAVCE JE V I!UCIAtNI FAZI NA RASTIŠČU OUERCO-F.H-ETUM KJER f'REYtAOUJE BUKEV PODAN HUJEH ZAČETEK HEGOVAtiiiH OEL Problematično je stanje v optimalni fazi razvoja sestojev, ker je njen po- vršinski delež premajhen, primanjkuje pa tudi srednje debelega drevja (35 do 50 cm) ustrezne kakovosti, torej nosilcev funkcij. To drevje je bilo z eksten- zivnimi sečnjami, vsakoletnim prebiranjem, postopoma odstranjeno. Njegov delež je med 40-50 °/o celotnega števila drevja. v mlajših debeljakih pa hitro upade proti spodnji meji, ki je za tukajšnje razmere določena okvirno z 20 °/o. Do te stopnje se sestoje še izplača intenzivno negovati. V hrastovih sestojih je z ozirom na končno vrednost ta delež lahko še nekaj nižji, v pretežno čistih bukovih sestojih pa je problematičen in je izhod le v postopni prirodni ali kombinirani obnovi. Trenutno stanje ni ugodno. Med nosilci funkcij občutno primanjkujejo hrast, plemeniti listavci in bor. Delež bukve, sem in tja gabra in nevitalne smreke je prevelik, vendar je njihova prisotnost iz gojitvenih in socialnoekonomskih raz- logov neogibno potrebna. Z zbiralnimi, in bolj poredko s svetlitvenimi redčenji, je obvladanih že 60 °/o površin. Zaostajajo le še redčenja v mlajših, kvalitetnih 114 sestojih listavcev, vendar se tudi tukaj stanje izboljšuje. Z zajetjem teh sestojev bi se delež negovanih površin v optimalni fazi povečal za nadaljnjih 7 °/o. Kljub izboljšanju stanja v inicialni in optimalni fazi, tega ne moremo trditi za terminalno fazo. Velik površinski delež preveč izkoriščanih, vrzelastih sestojev na najboljših rastiščih zahteva nujno ukrepanje, vendar so ovire vsaj v sedanjem trenutku prevelike. Izvirajo iz ekonomske in kadrovske šibkosti enote in velikega deleža takšnih sestojev v celotnem gozdnogospodarskem območju (prek 30.000 ha}. Toda v vseh primerih je osnovna ovira lastništvo. Obnova je izvedljiva le pri nekaterih posestnih kategorijah, pretežno pri večjih kmetih in nekaterih nekmetih. Dosedanji obseg obnove terminalne faze se je ustalil pri 30 ha letno. Od tega se obnavlja umetno le 2,0 ha in to z iglavci in plemenitimi listavci. Pod starim sestojem se odlično pomlajujejo bukev, gaber in plemeniti listavci, v dobovih sestojih pa tudi smreka in dob. Stari sestoji se prično odstranjevati v fazi gošče, nega mladovja pa se preskoči. AUFBAU DER WALDBEST~NDE IM PRIVATSEKTOR AM BEISPIEL VON LENART IN SLOVENSKE GORICE Zusammenfassung Im zentralen Teil nordostlichen Sloweniens sind die PrivatwaJder grosstenteils degra- diert, stocken jedoch auch recht guten Standorten. Der gesamte Beden- Klimakomplex ermoglicht eine wesentliche Erhohung der Holzproduktion in Qualitat und Masse, und zwar bei gleichzeitiger Deckung des Holzbedarfes von Bauernhofen und Erhaltung der typischen Elemente dieser Gberwiegend agrarischen Gegend. Gegenwartig werden schon 6'1 % der Waldflachen intensiv bewirtschafted; dieser Prozess dauert nun schon 14 Jahre an. ln der ubrigen Waldern werden aus verschiedenen GrOnden, wie z. B. wegen starker Heterogenitat, nur die dringlichsten Pflegearbeiten durchgefuhrt. Der Flachenanteil der Entwicklungsphasen der WaldbesUinde ist ungunstig und ver- burgt keine hochwertige Dauernproduktion. Die initiale und optimale Phase erreichen nicht den gewunschten Flachenanteil, wahrend die terminala Phase diesen stark i.ibersteigt. Besonders problematisch ist der Zustant inn der Optimalphase, wo Durchforstung notig ist. weil ihr Flachenanteil zu niedrig ist, es mangelt aber auch an mittelstarkem und starkem Holz von entsprechender Qualitat. Der Anteil von Qualitatsbaumen macht in dieser Phase 40-45 °/o aus, in jungeren Starkholzbestanden fallt er bis zu 20-25 % hinab, Auf dieser Stufe lohnt sich die Bestandespflege noch, sonst ist eine Bestandeser- neuerung notwendig. lnsgesamt wird der naturlichen Erneuerung (93-95 %} der Vorrang gewahrt. Mit der Beseitigung des Altbestandes wird in der Dickungsphase begonnen, wahrend die Pflege des Jungholzes unterlassen wird. 115 UDK 634.0.651:634.0.67 PRISPEVEK ZA BIOLOŠKO VLAGANJE IN NJEGOV VPLIV NA USPEH TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUžENEGA DELA V GOZDARSTVU Stanko B ro d n j ak in Lidija 1 n k ret 1. Uvodne misli in opredelitev problema Gozdarstvo je kot panoga dejavnosti izredno specifična in hkrati značilna po raznolikem poslovnem procesu. Zakon o gozdovih, ki govori o gozdovih kot o posebni dobrini splošnega pomena, predpisuje tudi posebno varstvo in poseben način gospodarjenja z njimi. Zakon o gozdovih predpisuje tudi prispevek za biološka vlaganja. Izvršni svet skupščine SR Slovenije je s posebnim odlokom določil merila za najnižji obseg prispevka ter način obračunavanja, vplačevanja in podrobnejši namen uporabe teh sredstev. Prispevek za biološka vlaganja predstavlja po zakonu o gozdovih vir financiranja za naslednje naloge: za gospodarjenje z gozdovi na področju varstva in gojenja gozdov, gozdnega semenarstva in drevesničarstva, urejanja gozdov in odkazovanja gozdnega drevja za posek. Zakon o gozdovih nadalje določa, da mora obseg prispevkov za biološka vlaganja znašati najmanj toliko, da lahko zagotovimo izvedbo naštetih nalog in obveznih gozdnogojitvenih del, ki so določena v gozdnogospodarskih načrtih. Prispevek za biološka vlaganja po predpisani minimalni stopnji znaša v posameznem koledarskem letu najmanj 10 °/o od vrednosti blagovne proizvodnje gozdnih sortimentov. Dokončna višina stopnje, ki je navadno višja od minimalne, se določa z letnimi plani temeljne organizacije. Prispevek za biološka vlaganja, ki se oblikuje po minimalni stopnji, nam v bistvu predstavlja vir financiranja za enostavno biološko reprodukcijo gozdov. Le z višanjem stopnje prispevka in z drugimi z zakonom določenimi načini lahko zberemo več sredstev. Te lahko namenimo za razširjeno biološko reprodukcijo gozdov. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je stopnja prispevka obratno soraz- merna z finančnim izidom temeljne organizacije. Dokončna višina stopnje pri- spevka pa je v razmerju s predpisanim fizičnim obsegom gozdnogojitvenih del, ceno gozdnogojitvene dnine in poprečno prodajno ceno lesa. Prispevek za biološka vlaganja se zbira in vodi knjigovodsko ločeno od drugih sredstev. Soglasje k oblikovanju in porabi prispevka pa daje območna samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo. V bilanci uspeha temeljne organizacije so sredstva za biološka vlaganja sestavni del dohodka temeljne organizacije. Po svoji vsebini predstavljajo ta sredstva vir financiranja za enostavno biološko reprodukcijo gozdov. Ker daje soglasje k oblikovanju in porabi teh sredstev območna samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo, pomeni, da gre za obliko svobodne menjave dela na področju enostavne biološke reprodukcije gozdov, in to s sredstvi ustvarjenimi v temeljnih organizacijah združenega dela gozdarstva. Ravno tukaj pa je problem, ki nas je vzpodbudil k razmišljanju. Zanima nas kakšen vpliv ima takšna sistem':!ka odločitev na finančni izid poslovanja temeljne organizacije. 116 2. Prispevek za biološka vlaganja v strukturi dohodka Gozdarstvo se ravno tako kot vse ostale panoge dejavnosti pojavlja v poslovnih sistemih. Kot poslovni sistem razumemo organizirano združeno delo delovnih ljudi in sredstev, namenjenih za dosego gospodarskih smotrov, ki jih združujemo v poslovne cilje. Gozdarstvo si zastavlja predvsem naslednje temeljne poslovne cilje: ·zadovoljevati družbene potrebe po lesu. zagotavljati trajnost gozdov v njihovem biološkem smislu in trajnost gozdne proizvodnje ter donosov glede na nenehno naraščanje pri rastkov, trajno krepiti produktivne sposobnosti gozdnih zemljišč in sestojev in ohraniti, ter krepiti splošnokoristne funkcije gozdov. Tako zastavljeni temeljni poslovni cilji postavljajo pred gozdarstvo nemalo zadolžitev, ki v mnogočem presegajo proizvodne naloge z vidika pridobivanja lesa in tudi možnosti financiranja le-teh. Kadar govorimo o sredstvih, ki služijo za zamenjavo dotrajanih osnovnih sredstev, vemo da je to amortizacija po predpisanih minimalnih stopnjah. Amor- tizacija se kot denarni izraz potroškov delovnih sredstev v bilanci uspeha temeljne organizacije pojavlja v materialnih stroških poslovanja. Prispevek za biološka vlaganja, ki se oblikuje po minimalni stopnji predstavlja po svoji vsebini ravno tak6 zbiranje denarnih sredstev za zagotavljanje enostavne reprodukcije gozdov. Zato je nelogično, da je prispevek za biološko vlaganje v strukturi dohodka temeljne organizacije, ampak bi ga morali uvrstiti med ma- terialne stroške poslovanja. 2.1. Gozd kot osnovno sredstvo posebne vrste Po zakonu o gozdovih se za gozd šteje zemljišče, ki je porastlo z gozdnim drevjem v obliki sestaja. Zakon dodaja še nekaj podrobnosti, vendar je za naše razmišljanje ta definicija dovolj. z vidika prvin poslovnega procesa štejemo gozdno zemljišče med delovna sredstva, istočasno pa je gozdno zemljišče tudi predmet dela, na katerega usmerjamo človekovo delo z namenom, da bi ustvarili čim ugodnejše pogoje za proizvodnjo lesa. Poleg gozdnih zemljišč so tudi gozdni sestoji delovna sredstva in predmeti dela istočasno, saj v obliki prirastka proizvajajo lesno maso, z go- jitvenimi ukrepi pa usmerjamo njihovo proizvodnjo po količini in kakovosti. Zato pravimo, da je gozd osnovno sredstvo posebne vrste. Med osnovna sredstva se uvrščajo samo gozdna zemljišča, ki se po zakonu o gozdovih štejejo za gozd in predstaVljajO približnO 2 °/o V Strukturni Vrednosti OSnOVnih sredstev terneljne organizacije gozdarstva. Zemljišča se po zakonu o amortizaciji osnovnih sredstev ne amortizirajo 2.2. Poenostavljena bilanca uspeha za TOZD gozdarstvo Da bi ugotovili, kakšen vpliv ima na finančni izid poslovanja temeljne orga- nizacije takšna poslovna sistemska odločitev, smo pripravili za eno od temeljnih organizacij združenega dela gozdarstva v Gozdno gospodarskem območju Ma- ribor poenostavljeno bilanco uspeha v dveh variantah. V prvi varianti je za poslovno leto 1979 prikazana bilanca uspeha v skladu z do sedaj veljavnimi predpisi, kar pomeni, da je prispevek za biološka vlaganja prikazan v dohodku temeljne organizacije. V drugi varianti je izračun napravljen tako, da smo prispevek za biološka vlaganja, oblikovan po 11°/o stopnji, prenesli med materialne stroške poslovanja. 117 v 000 din l. varianta 11. varianta Indeks 2:1 CELOTNI PRIHODEK 39.397 39.397 100 materialni stroški poslovanja 11.849 11.849 100 - prispevek za biološka vlaganja 3.612 =DOHODEK 27.548 23.936 87 -obveznosti iz dohodka 10.040 6.420 64 =čiSTI DOHODEK 17.508 17.516 100 - osebni dohodki 12.515 12.515 100 - skupna poraba 2.349 2.336 100 -rezervni sklad 689 598 87 SREDSTVA ZA RAZšiRJENO MATERIALNO OSNOVO DELA 1.955 2.067 106 Neposreden izračun nam je pokazal, da je prispevek za biološka vlaganja udeležen s 13 °/o v strukturi dohodka. Iz variantnega izračuna vidimo tudi vsa ostala gibanja, ki so vplivala na znižanje dohodka, obveznosti iz dohodka, neznatno povečanje čistega dohodka, zmanjšanje rezervnega sklada in 6 °/o povečanje sredstev za razširitev materialne osnove dela. Rezervni sklad kot sestavni del akumulacije je precej manjši; zaradi svoje omejene uporabe namreč velik rezervni sklad ni zanimiv za temeljno organizacijo, saj ga le-ta ne more uporabljati za razširitev materialne osnove dela. Vidimo torej. da je izračun po drugi varianti za temeljno organizacijo mnogo ugodnejši, saj ji zagotavlja več sredstev za razširitev materialne osnove dela. To pomeni, da imajo po doslej veljavnih predpisih temeljne organizacije združenega dela gozdarstva na raz- polago manj sredstev za razširitev materialne osnove dela. 2.3. Primerjava prispevnih stopenj za skupno in splošno porabo Pri primerjavi prispevnih stopenj za skupno in splošno porabo v letu 1981 prihaja do določenih sprememb, ki bodo neugodno vplivale na finančni izid poslovanja temeljne organizacije. Dosedanje osnove, kot je npr. davčna osnova, so bile zmanjšane za prispevek za biološka vlaganja. Nova osnova pa je dohodek, ki vsebuje prispevek za biološka vlaganja. Kot odbitno postavko ga bomo obrav- navali šele, če si bomo to zakonsko uredili. Podobno se nam bo dogajalo pri vsaki spremembi, saj specifike gozdarstva drugi poslovni sistemi ne poznajo in. jo težko razumejo, zato je tudi ne morejo upoštevati pri oblikovanju novih pred7 logov in sprememb. 3. Predlagane možne rešitve le iz uvodnih misli in še bolj iz analize obstoječega stanja lahko sklepamo, da v gozdarstvu brez sistemskih rešitev, ki naj bi jih uzakonili, ne bomo mogli zagotoviti hitrejšega razvoja temeljnih organizacij gozdarstva. Zato predlagamo nekaj sprememb, ki bi poenostavile poslovanje, in to predvsem na finančnem, računovodskem in planskem področju. 1. Iz gozdarsko strokovnega in tehnično operativnega vidika je potrebno dokončno razmejiti pojmovanje enostavne in razširjene biološke reprodukcije gozdov. V zvezi s tem pa tudi višino prispevka za biološka vlaganja. 2. Prispevek za biološka vlaganja, ki se oblikuje po minimalni stopnji, naj bo vir financiranja samo za enostavno biološko reprodukcijo gozdov in naj predstavlja materialne stroške poslovanja. 118 3. Prispevek za biološka vlaganja nad minimalno stopnjo naj se obravnava enako kot amortizacijo nad predpisanimi stopnjami in naj predstavlja vir financi- ranja za razširjeno biološko reprodukcijo gozdov in materialno osnovo. Tako bi se izravnavaH različni pogoji gospodarjenja med gozdnogospodarskimi območji v SR Sloveniji. 4. Območne gozdnogospodarske organizacije naj bodo v celoti odgovorne za gospodarjenje z gozdovi in izvajanje vseh gozdnogojitvenih del, ki zagotavljajo enostavno biološko reprodukcijo gozdov. Kontrolo nad uporabljanjem sredstev, zbranih v ta namen, naj prevzamejo področne gozdarske inšpekcijske službe. 5. Območna samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo naj bi opravljala predvsem naslednje naloge: usklajevala interese med porabniki in izvajalci, skrbela za zaščito ln krepitev splošnokoristnih funkcij gozdov in skrbela za razširjeno biološko reprodukcijo gozdov. 6. Republiška SlS za gozdarstvo naj bi v celoti razpolagala s sredstvi, zbra- nimi za razširjeno biološko reprodukcijo gozdov. :Kot vir financiranja bi rabil prispevek za biološka vlaganja nad minimalno stopnjo in ostali prispevki upo- rabnikov lesa. Za ohranitev splošnokoristnih funkcij gozdov naj bi republiška SlS za gozdar- stvo vključila v financiranje tudi širši krog uporabnikov, kot je to pri ostalih samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje. 7. Izvršni svet skupščine SR Slovenije naj bi s posebnim odlokom določil enotno stopnjo prispevka za biološka vlaganja za vsa gozdnogospodarska ob- močja v Sloveniji. Določil naj bi tudi minimalno stopnjo, ki bo v gozdnogospo- darskih območjih različna, kot so različno dane možnosti za gospodarjenje z gozdovi. Razlika med enotno in minimalno stopnjo bi predstavljala prispevek za biološka vlaganja nad minimalno stopnjo. 4. Zaključne misli Naš celotni poslovni sistem je predvsem na področju financiranja vseh vrst porabe izredno zapleten in postaja vedno manj razumljiv širšemu krogu delavcev. S to ugotovitvijo pa se ne smemo sprijazniti, saj vemo, da je samoupravljanje, katerega sestavni del smo mi vsi, v bistvu proces odločanja. Za odločanje pa so nam potrebne predvsem razumljive in kakovostne informacije. Naj bo zato to naše razmišljanje prispevek k poenostavljanju poslovanja na področju finančnih, računovodskih in planskih poslov. Na teh področjih bi se gozdarstvo moralo prilagajati ostalim poslovnim sistemom. Glede vloge samoupravnih interesnih skupnosti pa bi povzeli misli Franceta Popita, ki jih je podal v referatu Aktualne naloge družbe in obveščanja na 3. srečanju novinarjev 7. novembra 1980 v Krškem: ))Samoupravna interesna skup- nost naj postane mesto, samo kraj, kamor se pridejo pogovarjat uporabniki in izvajalci na podlagi programov, zahtev itd., ki so izdelane v OZD, bodisi v tistih. ki predstavljajo uporabnike, ali v tistihj ki predstavljajo izvajalce. Za to pa ni potrebe po velikem in dragem aparatu.« Literatura 1. IVANEK, F.: Ekonomika in organizaclja združenega dela v gozdarstvu (zapiski predavanj, Ljubljana 1977). 2. MELAVC, D.: Upravljalna ekonomika, Visoka ekonomska komercialna šola v Mariboru, Maribor '1977. 3. Zakon o gozdovih, Uradni list SRS, št. 16/74. 119 UDK 634.0.232.32 (Populus sp.) PRIDELAVA LESA V DREVESNICI Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana Lado E 1 e r š e k Za hitro rastoče drevesne vrste je značilno, da že v prvih letih hitro priraščajo. Navadno so to pionirske drevesne vrste ali pa njihovi križanci. V lesno deficitarni Evropi že nekaj desetletij intenzivno gojimo križance topolov (redkeje vrb) ter vzgajamo nove še odpornejše in rastlivejše križance. V drevesnicah vzgajamo topolove sadike vegetativno, to je iz potaknjencev. Za razliko od smrekovih sadik (te najbolje poznamo), ki zrastejo v 4-5 letih komaj 0,5 m visoko, zraste topolova sadika že v prvem letu 2-4m visoko, odvisno od klona, zemljišča oziroma uporabljene količine gnoja, poprečne temperature v času rasti, padavin in uporabe zaščitnih sredstev. O hitri rasti topolovih nasadov je bilo tudi pri nas že precej napisanega in povedanega, manj pa smo slišali o letni produkciji. ki jo zmore topol v svojem prvem letu rasti. V poskusni drevesnici Zadobrovi, kjer vzgajamo različne topolove klone, smo opravili dendrometrične meritve telesnin enoletnih sadik. Enake meritve smo opravili še v drevesnici Vrbina. Na koncu vegetacijske dobe smo izmerili premere na meterskih sakcijah sadik z natančnostjo 0,1 mm ter višine sadik na cm natančno. Od vsakega topolovega klona smo izmerili 10 sadik, telesnine pa smo izračunali na računalniku. Ugotavljali smo tudi število sadik na površinsko enoto zaradi izračuna hektarskega prirastka. Rezultate teh meritev in izračunov prikazujeta tabela in diagram. v m3 /ha 50 40 30 20 10 Prikaz hektarske lesne zaloge enoletnih topolovih sadik v drevesnici Zadobrova ,..; ' .-! 1 r- r- 0\ rl N ' .-! Ci\ r- "' rl 17 · 20 · 23 · 25 • 27 · 28 · 29 • 30 '31•41 •42 ·~3· 44· evidenčna štev. top.klona 120 Pregled telesnin in hek1arskih lesnih zalog topolovih sadik testiranih klonov - Drevesnica Zadobrova (enoletne sadike) Drevesnica Vrbina (dvoletna sadike) Evi d. 1977- 1/1 1979- 1/2 ... 1978 - 2/2 št klona l2l 1,5 cml v dm' 1 v dm3 V/ha v dm3 V/ha Niha V/ha 01,5 VIha m:~ ma m3 m3 17 0,360 10,05 0,084 47.846 4,03 2,18 1,29 31.818 41,13 3,44 3,50 11.544 40,37 20 0,802 (? 22,40 0,269 36.363 9,77 2,79 1,93 25.757 49,81 4,47 5,87 8.694 51,09 23 0,385 ...... 10,75 0,218 37.878 8,27 2,33 1,46 28.787 42,16 B 25 0,798 fi) 22,67 0,240 41.322 9,94 2,46 1,62 24.242 39,31 o 27 0,586 Ol 16,37 0,299 44.345 13.28 2,27 1,35 22.727 30,80 3,55 3,69 10.834 39,95 rn 28 0,665 c: 18,57 0,257 34.965 9,00 2,46 1,56 24.242 37,75 3,88 4,20 8.694 36,50 •O 29 0,611 ~ 17,07 0,299 37.878 11,32 2,41 1,52 22.727 34,67 a.. 30 0,533 o 14,89 0,150 41.322 6,20 2,17 1,29 36.363 47,09 3,01 2,70 9.646 26,05 ...!. 31 s 0,204 43.290 8,84 2,15 1,16 36.363 42,31 1\) - ('1) - -L. 41 ('1) 0,118 39.525 4,69 2,34 1.55 33.333 51,71 2,91 2,41 12.141 29,27 - Ol - 42 - r...: - 0,169 37.878 6,40 2,22 1,35 30.303 41,08 3,27 3,12 13.542 42,26 C\1 43 - - 0,097 43.290 4,22 2,02 1,07 33.333 35,68 3,94 4,54 10.060 45,65 44 0,219 43.290 9,48 2,36 1,54 28.787 44,44 3,72 4,14 12.804 53,02 • hladno poletje in toča sta vzrok skromnim telesninam sadik ,.,. merjeni so enoletni topoli z dvoletnimi koreninami (močnejše sadike) Evid. št. Latinska imena za obravnavane topolove križance ki ona 17 Populus euramericana cl. 1-214 20 Populus deltoides cl. Lux 23 Populus euramericana cl. Constanzo BL. 25 Populus euramericana cl. Triplo 27 Populus euramericana cl. Cima 28 Populus euramericana cl. Giorgione 29 Populus euramericana cl. Veneziano 30 Populus euramericana cl. Tiepolo 31 Populus trichocarpa 1-044/67 41 Populus Maximowiczii cl. Max 1 42 Populus Maximowiczii cl. Max 2 43 Populus Maximowiczii cl. Max 3 44 Populus Maximowiczii cl. Max 4 Ugotovitve Enoletne topolove sadike 1/2 ob 4 m merilni letvi v drevesnici Zadobrova. Foto L. Eleršek V drevesnici smo vzgojili 22.000-48.000 enoletnih topolovih sadik na hektar. Te sadike rastejo v stokrat večji gostoti kot v topolovem nasadu (klasična na- sadna oblika: 273 sad./ha). Drevesnica je bila spomladi pred sadnjo pognojena s precejšnjo količino hlevskega gnoja, 30 tiha, kar je približno 1 kg na sadike. V prvem letu rasti so sadike 1/1 v Zadobrovi dosegle višino 3,2 m (klon evid. št. 29) in debeline od 1,5 do 2,0 cm (klon evid. št. 20). Sadike 1/2 (enoletni nadzemni del, dvoletna korenina) pa so dosegle višino do 4,5 m (klon evid. št 41) in debelin o od 1,5 do 2,8 cm (klon evid. št. 20). Največji letni hektarski prirastek, ki je v tem primeru enak hektarski lesni zalogi, je pri topolovih sadikah 1/1 pri klonu evid. št. 25 in znaša 22,7 m3/ha. Pri topolovih sadikah 1/2 pa prednjači klon evid. št. 41 z 51,7 m3/ha. Glede na to, da lahko za proizvodnjo ivernih plošč uporabljamo les od 6 cm naprej, bi lahko takšne sortimente pri topolih vzgojili že v nekaj letni obhodnji. Ker se posekani mlajši topoli dobro obnavljajo iz panja, je zato možno vse topole večkrat zapored posekati, brez vmesne drage obnove s sadnjo. To, tako imenovano panjasto gospodarjenje, je sicer prišlo že v prejšnjem stoletju na slab glas, ko je postal pomembnejši debelejši tehnični les in dosegel nekolikokrat višjo ceno kot drva. Danes pa, ko vrtoglavo narašča poraba lesa za celuloze, iverice in druge plošče, pa se sama ponuja tudi bolj ekonomična pridelava drobnega lesa. Postavlja se vprašanje, ali ni smiselno v določenih primerih .. in v določenih nasadnih oblikah vzgajati drevje tudi iz panja? 122 UDK 634.0.432 (71) VARSTVO GOZDOV PRED POŽARI V KANADI Alojz Ze ga V drugi polovici septembra od 21. 9. do 1. 10. 1980. leta je obiskala Kanado skupina 14 predstavnikov vseh republik in pokrajin SFR Jugoslavije. Po za- stopanosti strokovnih področij so skupino tvorili: gozdarski strokovnjaki (8), stro- kovnjaka letalstva (2), načelnik za požarno varnost iz republiškega sekretariata za notranje zadeve SR Srbije, predsednik Zveznega hidrometeorološkega zavoda in pomočnik generalnega direktorja tovarne celuloze in papirja >>MAVROZ« iz Sremske Mitrovice. Skupino je vodil dr. Svetozar Butulja, pomočnik predsednika Zveznega komiteja za kmetijstvo. Skupina je imela nalogo, da skozi 12-dnevni seminar spozna celotno orga- nizacijo varstva gozdov pred požari v Kanadi; še posebej uporabo in učinel< gašenja gozdnih požarov z letali. Da na osnovi spoznanj pripravi predlog za dopolnitev obstoječega sistema varstva gozdov pred požari v Jugoslaviji z. vključitvijo letal za gašenje gozdnih požarov. Jugoslavija je v Kanadi kupila 4 letala, ki jih izdeluje tovarna letal ))Canadair« v Montrealu. Rok za dobavo letal je 1. junij 1982. Naročena letala tipa CL-215 imenujejo jih »Vodni bombniki«, so še posebej opremljena za uporabo v kmetijstvu (zapraševanje in škropljenje) in za kemično čiščenje onesnaženega morja. Podatki o tehničnih lastnostih in o delovanju letal CL-215 za gašenje gozdnih požarov so že bili objavljeni v Obrambi in zaščiti št. 4, 5/80 in Gasilskem vestniku št. 10, 1980. Poleg te glavne naloge je morala proučiti spoznanja in izkušnje, ki jih imajo Kanadčani pri proizvodnji lesa iglavcev in listavcev, predvsem topole. Po Kanadi nas je vseh 12 dni spremljal in vodil predstavnik tovarne letal )>Canadair«, gospod John E. Bisson, ki je dober znanec Jugoslavije. Osnovni podatki Za lažje razumevanje 1n spoznanje osnovnih značilnosti organizacije varstva gozdov pred požari v Kanadi, ki v svoji osnovi temelji na dejavniku »prostranstva«, so nam strokovnjaki s tega področja dejavnosti (gozdarji, meteorologi in letalci) najprej z nekaj podatki predstavili Kanado in posebej delež gozdov v tej prostrani deželi. Kanada, ki je po površini druga največja država na svetu, s površino 10,400.000 km2 , zavzema največji del severne polovice ameriškega kontinenta. Razdalja od Atlantika do Tihega oceana znaša 4800 km, razdalja od ZDA do Ledenega morja pa 4480 km. V Kanadi živi okrog 22 milijonov prebivalcev in to pretežno v južnem predelu, vzdolž meje z ZDA. Gozdovi se v Kanadi razprosti- rajo na površini 2,6 milijona km2• Najbolj gozdnate province so na zapadu Britanska Kolumbija, na vzhodnem predelu pa Quebec in Ontario, koder je potekal tudi naš delovni program. Sama provinca Quebec meri skupaj 1,5 milijona km2, od tega je približno 517.000 km 2 gozdov listavcev in iglavcev. V tej provinci je bilo v obdobju od 1975 do 1979 leta registriranih poprečno 1250 gozdnih požarov letno. Največ leta 1975, ko je bilo 2000 primerov in najmanj leta 1979, ko so imeli samo 600 123 požarov. Površina, ki so jo zajeli požari v tem obdobju, se giblje od najmanj 7000 do največ 58.000 ha leta 1976. Gozdni požari so samo v tej provinci uničili poprečno letno 20.000 ha gozdov, pri čemer je znašala škoda poprečno 2,5 mili- jona dolarjev letno. Ugotovitve Vzroki za nastanek gozdnih požarov v Kanadi so: - turizem in rekreacija - strele ob nevihtah - prebivalci na gozdnem območju - industrijski objekti delavci v gozdu - malomarnost - železnice število v% 34 22 15 11 7 6 3 2 Površina v% 8 60 5 18 3 3 2 1 Površina, ki jo zavzemajo pozan, 1e neposredno odvisna od možnosti pristopa za gašenje. (Glej razmerje pri streli in rekreaciji.) Zakon o varstvu gozdov pred požari, ki med drugim ureja celotno področje preventivnega delovanja, predpisuje celo način uporabe letal za gašenje gozdnih požarov in financiranje te dejavnosti. Zanimivo je določilo zakona, ki v letnem obdobju požarne nevarnosti, to je v času od 1. aprila pa do 15. novembra, popolnoma prepoveduje netenje ognja v gozdu. V izjemnih primerih je dovoljeno netiti ogenj na osnovi posebnega dovoljenja. Kot prepoved netenja ognja se šteje tudi kajenje v gozdu .. Kazen za kršitev znaša od 50-200 dolarjev. Posebno zanimivo je določilo, ki predpisuje, da je železnica odgovorna za nastanek požara v pasu širine 100m na obeh straneh železniške proge, če ne dokaže, kdo je povzročitelj. Vsi državljani v starosti od 18. do 55. leta se morajo odzvati na poziv za gašenje. V primeru, da se poklicani ne odzove, mora plačati kazen za prekršek v znesku, ki ga vsako leto posebej odredi Ministrstvo za energetiko in prirodna bogastva province Quebec. Quebec Celotna provinca Quebec je za zaščito gozdov in okolja (reke, jezera in negozdne površine) razdeljena na 7 »društev«, ki se izmenjujejo )>Societes de Conservacion•<. Društva so samostojne, neodvisne organizacije, ki imajo status podjetja. Razdelitev province na 7 delov je bilo pogojeno z možnostmi pristopa na ogrožena območja. Društva se v pretežni meri ukvarjajo z gozdnim požarnim varstvom (95 °/o) nekaj malega pa še z gozdno entomologijo in fitopatologijo. članstvo društva tvorijo: koncesionarji in industrija celuloze in papirja, last- niki gozdov, ki se delijo na tiste, ki imajo do 800 ha gozda in na tiste z nad 800 ha, in Ministrstvo za energetiko in prirodna bogastva, ki upravlja 65 °/o vS'eh gozdov v provinci. 124 ,_. Letalo Canadair v protipožarni akciji. Društva nimajo lastnega kapitala. Delujejo na osnovi letnega proračuna, denar zberejo po posebnem ključu od članov, ki tvorijo društvo. V 7 društvih je stalno zaposlenih 220 uslužbencev; v času požarne nevarnosti se to število poveča na 520 delavcev in uslužbencev. Društva razpolagajo z naslednjo opremo za gašenje gozdnih požarov: 15 letal CL-215 nosilnosti 5350 litrov vode, 6 letal Canso z nosilnostjo 3500 litrov vode, 10 dvomotornih letal tipa PIPER AZSTEK, Cesna 337 in drugimi. 125 V času največje požarne nevarnosti (3-4 mesece) najemajo društva še 50 lahkih letal za izvidniško letenje in določanje lokacij gozdnih požarov. Poleg letal imajo še: 450 motornih vozil (avtobusi, tovornjaki in kombiji), 1500 motornih črpalk, 8000 hrbtnih škropilnic, 22.000 kosov ročnega orodja {sekire, lopate, krampi, idr.), 600.000 metrov gasilskih cevi. Vsako društvo ima svojo glavno aviobazo in nekoliko letališč. Aviobaza je opremljena za sprejem, vzdrževanje in uporabo »Vodnih bombnikov« in drugih letal. Na območju province deluje tudi 120 meteoroloških postaj, ki zbirajo po- trebne podatke za določanje stopnje (indeks) požarne nevarnosti. Do leta 1975 so imeli še 500 protipožarnih opazovalnih stolpov (leseni in kovinski), ki so jih popolnoma opustili. Nekaj primerkov smo še lahko videli, ker so jih kot zanimivost postavili (prestavili) ob koordinacijskih centrih in inštitutih. Vse potrebno opazovanje opravijo z letali, ki neprestano opazujejo celotno območje. Najbolj ogrožene predele preleti letalo izvidnik, če je potrebno tudi vsako uro. Letni proračun za 7 društev province Quebec znaša skupaj 20,000.000 dolarjev. 65 °/o za preventivne potrebe 25% za rabo 21 vodnih bombnikov 10 °/o za neposredno gašenje 13,000.000 dolarjev, 5,000.000 dolarjev in 2,000.000 dolarjev. Stroške za vzdrževanje ))vodnih bombnikov« nosi ministrstvo. Cena 1 ure letenja v letu 1980 je bila: za letalo CANADAIR CL-215 za letalo CANSO 500 za letalo CESNA 337/310 za lažja športna letala 800 dolarjev 500 dolarjev 160-170 dolarjev 110 dolarjev Iz navedenih podatkov o vrstah in številu razpoložljivih sredstev in opreme za gašenje, si lahko >>pričaramo« približno predstavo o tem, kako so Kanadčani razvili in organizira li dejavnost varstva gozdov pred požari. V Quebecu smo obiskali še koordinacijski center, ki v sklopu Ministrstva za transport, opravlja vse potrebne naloge za letenje vseh vrst letal, ki jih upo- rabljajo v sezoni požarne nevarnosti. Ne morem podrobno opisati organizacijo in delovanje te ustanove, ker premalo poznam letalsko stroko. Vendar, glavna naloga centra v sezoni požarne nevarnosti je, da zagotovi maksimalno delovanje razpoložljive letalske flote v borbi proti gozdnim požarom. Center dobiva razne podatke, ki jih v provinci Quebec zbirajo za napoved stopnje požarne nevarnosti (prognostična služba), in podatke o dejanskem stanju, ki jih zbirajo in obdelujejo protipožarni ·štabi društev na osnovi ugotovitev proti- požarne izvidniške aviacije. V času, ko se poveča število požarov, center odreja prioritetna področja. Tako so v nekem kritičnem trenutku leta 1978 usmerili vso razpoložljivo letalsko moč na eno samo področje. Preostali ogroženi predel pro- vince pa so začasno varovali samo s >>kopenskimi silami((. Center dobiva prognozo požarne nevarnosti opoldne in zvečer ter še za naslednje. dopoldne. 126 EEfTJ Notranjost letala Canadair, kakršne (4) smo kupili v Kanadi za potrebe protipožarne dejav" nosti v Jugoslaviji. Notranjost letala je možno preurediti za potrebe potniškega prevoza (zgoraj}, za prevoz vode za gašenje gozdnih požarov (sredina) ali pa za zapraševanje. Popolnoma razumljivo je, da je tak center opremljen tudi z najsodobnejšimi sredstvi za zveze. Na osnovi kritičnega požarnega stanja in slabe prognoze za celotno območje province, lahko center predlaga ministrstvu, da prepove obisk in promet v gozdovih. V primeru najbolj kritične stopnje požarne nevarnosti, ko center presodi, da ne more več s svojimi močmi obvladati razmer, lahko zaprosi za pomoč kanadske oborožene sile. V naslednjih dneh smo obiskali operativni center društva v Maniwaki. Iz Quebeca smo v 380 km oddaljeni Maniwaki poleteli s posebnim letalom na višini 600 m. Na tem poletu po lepem sončnem vremenu, nad gozdovi, ki so »žareli" (rdeči hrast in sladkorni javor) v jesenskih barvah, nad stotinami jezer in jezerc ter rekami, smo šele spoznali, da gledamo deželo, ki se svojih naravnih lepot in bogastev dovolj skrbno in resno zaveda. To je bil nepozaben primer opazovalnega protipožarnega poleta. Maniwaki Območje društva Maniwaki je po stopnji požarne nevarnosti, oziroma ogro- ženosti na drugem mestu v Kanadi. Na tem območju, kjer je 80.000 km2 gozdov, je izredno razvit lovni in ribiški turizem, imajo tudi tri nacionalne parke in indijanski rezervat. To društvo je doslej doseglo največje uspehe pri gašenju gozdnih požarov. 127 Na en požar odpade poprečno samo 2,5 ha pogorelega gozda, to je za kanadske razmere izreden uspeh. V zadnjih 10 letih je imelo območje poprečno letno 325 požarov, največ 710 in najmanj 105 v enem letu. Njihovo geslo je: )>Pred požarom želimo obvarovati sleherno drevo!•< Raziskovanje Naš naslednji cilj je bil Nacionalni inštitut za raziskave v gozdarstvu v Petewawi. Problematiko gozdnih požarov raziskujejo že od 1920. leta. Ogledali smo si oddelek za varstvo gozdov pred požari, kjer dela 15 znanstve- nikov na 4 glavnih projektih. Znanstvenoraziskovalna dejavnost je usmerjena pretežno na področje uvajanja radarskih sistemov za zbiranje meteoroloških podatkov in za odkrivanje požarov ter na sistem popolne računalniške obdelave vseh podatkov v zvezi s prognozami o možnosti pojavljanja požarov. Izredno zanimivo so nam prikazali sistem analiziranja satelitskih posnetkov. Posebej ugotavljajo učinek vse opreme in orodja za gašenje gozdnih požarov. Vse nove izsledke posredujejo proizvajalcem opreme in orodja. Inštitut upravlja kompleks 38.000 kvadratnih milj gozdov. Ogledali smo si še 40 let stare nasade (plantaže) Picea glauca, Pinus resinoza, Pinus banksiana in stoletni sestoj zelenega bora, ki ga je leta 1880 požar skoraj popolnoma uničil, vendar si je sam prirodno tako opomogel, da sedaj predstavlja primer želenega stanja. Pripomba O tem strokovnem potovanju je bilo sestavljeno posebno uradno poročilo, za Zvezni komite za kmetijstvo. Poročilo vsebuje predloge in smernice za do- graditev obstoječe organizacije protipožarnega varstva gozdov v Jugoslaviji s ciljem, da bi lahko čimbolj učinkovito koristili letala za gašenje gozdnih požarov. Poročilo bo posredovano vsem pristojnim republiškim in pokrajinskim organom in organizacijam. 128 ' ; ,. Vigred je tu . Po dolgi zimi so jo najbolj veseli gozdarji. Foto M. Kmecl Zelena, gozdnata Zabreginjska dolina, ki sega prav v srce naših Julijcev, je sad dolgoletnih denarnih vlaganj in dela gozdarjev. Foto M. Kmecl Vnašanje listavcev v smrekove monokulture pomeni učinkovito toda drago in dolgotrajno melioracijo teh degradiranih sestojev. Posnetek je s Pohorja (Mislinja). Foto M. Kmecl Kriterij za vlaganje v gozdove pa ni samo vložen denar ali cene /esa. V pronaravnem gospodarjenju z gozdovi je glavni vložek znanje. Ce so dani rastiščni in uravnoteženi gospodarski pogoji (divjad!}, so učinki znanja ob majhnih denarnih stroških lahko zelo visoki. Foto J. Ahačič Zakon o gozdovih zavezuje gozdarje, da prvenstveno skrbe za obnovo in normalen razvoj gozdov, s katerimi gospodarijo. Zato morajo od prodanega /esa obvezno izločiti najmanj 1 O 0/o izkupička za biološke naložbe v gozdove. Poleg tega vlagajo v gozdove tudi sredstva iz čistega dohodka (akumulirana sredstva) in druga sredstva iz tekočega dohodka (za ceste, vzdrževanje, vlake itd.). Ocenjeno je, da so gozdna gospodarstva v Sloveniji v letu 1980 v gozdove vložila prek 50 starih milijard dinarjev. Nega gozdov in skrb zanje je stalna; tako kot pri ljudeh: V otroški dobi je nujna, v srednji dobi je zaželena in v starosti jo potrebujemo kot nikoli. STALIŠČA IN UGOTOVITVE S POSVETOVANJA O PROBLEMATIKI DOHODKOVNIH ODNOSOV V ZASEBNEM SEKTORJU V dneh 9. in 10. X.1980 je v Dolenjskih Toplicah potekalo posvetovanje o problematiki dohodkovnih odnosov z združenimi kmeti in o problematiki zdru- ževanja sredstev. Posvetovanje sta za odgovorne delavce v gozdarskih delovnih organizacijah organizirala Splošno združenje gozdarstva Slovenije in Zadružna zveza Slovenije SR Slovenije. Na posvetovanju so bila sprejeta nekatera stališča in ugotovitve, ki jih v tem gradivu podajamo v skrajšani obliki. A. Dohodkovni odnosi z združenimi kmeti 1. Zakon o združenem delu in zakon o združevanju kmetov določata, da je združevanje kmetov v kmetijske zadruge ali v druge oblike združevanja kmetov prostovoljno. Kmetje na podlagi lastnih interesov združujejo svoje delo z delom delavcev. To pomeni, da tudi v gozdarstvu, kjer smo do uveljavitve zakona o združenem delu in zakona o združevanju kmetov poznali obvezno združevanje v temeljne organizacije kooperantov (do takrat v obrate za kooperacija) zdru- ževanje kmetov v TOK ni obvezno. 2. Gozdovi so z ustavo proglašeni za dobrino splošnega družbenega pomena, s katero je treba gospodariti tako, da se nenehno obnavlja in razširja. To določilo velja ne glede na to, v čigavi lasti so gozdovi ali v družbeni ali zasebni. Zakon o gozdovih določa, da gospodarijo z gozdovi zasebnega sektorja temeljne orga- nizacije kooperantov. Zato so te odgovorne, da se z vsemi gozdovi ne glede na to ali gre za gozdove združenega kmeta ali za gozdove nezdruženega kmeta, gospodari po enakih kriterijih. Tudi prodajo lesa izvaja samo gozdnogospodarska Vrednosti (cene, izplačila) za prevzeti les od zasebnega lastnika gozda, so za vse kmete enake, vendar so za združene kmete Je akontacija, medtem ko so za nezdružene fiksna (dokončna cena). Pri razporejanju skupnega prihodka med delavce in kmete v TOK veljajo načela, ki so zapisana o delitvi med posameznimi TOZD (ZZD ), ki sodelujejo pri ustvarjanju skupnega proizvoda. Združeni kmetje (v TOK) imajo možnost z delavci v TOK združevati delo in sredstva v najrazličnejših dohodkovnih povezavah. Odvisno od dohodkovne povezave kmetov z delavci TOK, je odvisna delitev prihodka oziroma dohodka od prevzetega (odkupljenega) lesa. Da ne bi prihajaJo do večkratnih obdavčitev dela združenega kmeta, je sistem razporejanja dohodka oziroma čistega dohodka združenih kmetov v TOK drugačen (neobremenjen) kot je določeno z dtužbenim dogovorom. Riziko zaradi neopravljenih obveznosti v prodaji lesa, nosijo združeni in nezdruženi kmetje. Riziko zaradi slabih odločitev (pa tudi ugodnosti zaradi dobrih) nosijo le združeni kmetje in delavci v TOK. 129 organizacija. Zato odločitev kmeta ali bo sodeloval z gozdnogospodarsko orga- nizacijo ni v celoti prostovoljna, del sodelovanja je predpisan z zakonom. Poleg zakonsko predpisanega sodelovanja pa se lahko kmet s pogodbo obveže, da bo sodelovanje z gozdnogospodarsko organizacijo razširil. To pomeni, da je v gozdarstvu nasprotno kot v kmetijstvu, sodelovanje lastnikov gozdov z gozdno- gospodarsko organizacijo obvezno in je neobvezna samo dodatno sodelovanje. Prednost dodatnega sodelovanja je, da poleg pravic, ki pripadajo združenim kmetom že po zakonu o združenem delu, zakonu o gozdovih, zakonu o obdav- čenju proizvodov in storitev v prometu ter zakonu o prispevkih in davkih občanov, pridobijo tudi upravljalske pravice. 3. Razlike v sodelovanju kmetov s temeljno organizacijo kooperantov vi gozdarstvu in v kmetijstvu se odražajo tudi v urejanju dohodkovnih odnosov. Kmet ima v gozdarstvu ne glede na to ali je združen ali nezdružen, pri gospo- darjenju z gozdovi enake obveznosti. Ker spada med gospodarjenje z gozdovi tudi promet z lesom, je kmet za nerealizirano proizvodnjo enako odgovoren ali je združen ali ne. Nezdružen ali združen kmet, oba morata realizirati in oddati oziroma prodati gozdnogospodarski organizaciji ves les, ki ga je po gozdnogospo- darskih načrtih potrebno posekati. To pomeni, da morata nositi oba tudi riziko za izpad dohodka TOK, ki bi nastal zaradi nerealizirane proizvodnje v zasebnem sektorju lastništva. Iz tega pa izhaja, da tudi pri določanju vrednosti za prevzeti les, ne more biti razlike med združenim in nezdruženim kmetom. Vrednosti za prevzeti les ali kot pravi zakon o združevanju kmetov, akontacije, morajo biti enake s tem, da so za združene kmete to dejansko akontacije na delež v skupnem prihodku, medtem ko so za nezdružene to že fiksne cene. 4. Akontacija za prevzeti les pomeni začasni delež v prodajni ceni skupnega proizvoda, oziroma v prihodku, ki ga prinaša skupni proizvod. To izhaja iz določil zakona o ugotavljanju in obračunavanju celotnega prihodka in dohodka in iz kontnega plana za temeljne organizacije materialne proizvodnje. To se pravi, da je treba v knjigovodstvu temeljne organizacije kooperantov prikazovati delež, ki ga imajo kmetje v doseženi prodajni ceni za les na kontu 440, prevzete vrednosti skupnih proizvodov od kmetov. Ker pa so skupni proizvodi rezultat skupnega dela, je logično, da je v temeljnih organizacijah kooperantov sodelo- vanje med združenimi kmeti in temeljno organizacijo kooperantov vsebinsko urejeno po načelih skupnega prihodka. Zato je nujno, da so v samoupravnem sporazumu o združevanju v TOK opredeljeni med drugimi tudi kriteriji za razpo- rejanje skupnega prihodka med združene kmete in delavce. 5. Dileme o tem, kaj vsebuje vrednost prevzetih proizvodov (akontacije med letom) torej ni. Iz zakona o združenem delu je namreč jasno, da je treba med tiste, ki so sodelovali pri proizvodnji skupnega proizvoda razporediti celoten delež, ki jim pripada, to se pravi materialni del in novododano vrednost, to je dohodkovni del. Zato je treba pri izračunavanju deleža, ki pripada kmetom, upoštevati enake kriterije, kot se upoštevajo pri razporejanju skupnega prihodka med dvemi ali več TOZD, ki so sodelovale pri proizvodnji skupnega proizvoda. Po zakonu o združenem delu se določi delež posameznih TOZD v skupnem prihodku glede na vloženo tekoče in minulo delo. Pri tem so vse TOZD enako- pravne. Ker nastopajo v primeru poslovanja gozdarski TOK na eni strani kmetje, na drugi pa delavci v TOK oziroma temeljna organizacija kooperantov, je treba pri ugotavljanju deleža kmetov upoštevati tako kot pri ugotavljanju deleže; delavcev tekoče in minulo delo. 6. Združeni kmetje lahko nasprotno od nezdruženih, združujejo z delavci v TOK svoje delo in sredstva, samo delo ali pa samo sredstva. Odvisno od načina 130 in trdnm:ti sodelovanja je urejeno tudi poslovanje posameznih združenih kmetov s temeljno organizacijo kooperantov. Tako lahko združeni kmetje delež v skupaj ustvarjenem dohodku realizirajo kot delež v skupnem prihodku in (ali) kot delež v skupnem dohodku odvisno od tega za kakšno vrsto sodelovanja združenih kmetov gre. Zakon o združenem delu in zakon o združevanju kmetov določata, da ima združeni kmet pravico participirati tudi pri dohodku. Vendar je to določilo obeh zakonov razumeti generično, kar pomeni, da poteka poslovanje med združenimi kmeti po načelih skupnega prihodka in skupnega dohodka. Iz tega izhaja, da je delež združenih kmetov, kadar gre za skupno delo in skupno poslovanje med združenimi kmeti in TOK, odvisen od doseženih rezultatov TOK. če je dosežena večja prodajna cena gozdnih lesnih sortimentov, kot je bila planirana, imajo kmetje pravico do dodatnega deleža v skupnem prihodku in se zato povečuje konto 440, prevzete vrednosti skupnih proizvodov od kmetov. Prav tako so možni večji deleži kmetov v skupnem prihodku, če se je med letom pokazalo, da so bili kriteriji za razporejanje skupnega prihodka za kmete neustrezno (prenizko) oblikovani. Tudi v tem primeru se poveča konto 440, prevzete vrednosti skupnih proizvodov od kmetov. če združeni kmetje razširijo sodelovanje s TOK tudi na skupna vlaganja pa imajo pravico participirati na skupnem dohodku. V tem pri- meru pa se delež kmetov prikazuje kot delež v skupnem dohodku v okviru konta 8i1. 7. Kar zadeva rizika, ki ga nosijo združeni kmetje, je nujno opredeliti dvoje: a) Razliko zmanjšanja oziroma izpada dohodka, ki nastopa zaradi tega, ker lastniki gozdov niso izpolnili svojih obveznosti ali oddali gozdnemu gospodarstvu za prodajo toliko lesa, kot izhaja iz gozdnogospodarskih načrtov. V tem primeru nosijo riziko vsi, ki majo obveznosti oddati les in ne samo združeni kmetje. b) Zmanjšanje ali povečanje dohodka, ki nastaja zaradi splošnih oziroma boljših poslovnih odločitev. Ker te odločitve sprejemajo samo združeni kmetje in delavci, je logično, da nosijo tudi riziko (pozitiven in negativen) samo združeni kmetje in delavci. 8. Po zakonu o združevanju kmetov se lahko združeni kmetje odločijo, da bodo del dohodka, ki jim pripada na račun boljšega gospodarjenja, namenili za sklad skupne porabe ali (in) za sklad rizika ali (in) za rezervni sklad. Tudi ta določila je treba upoštevati generično, in sicer tako, da lahko kmetje del deleža v skupnem prihodku ali skupnem dohodku, ki se je povečal zaradi boljših poslovnih odločitev, združujejo v skladu skupne porabe ali drugih skladih. Ker gre v tem primeru za delež v skupnem prihodku ali skupnem dohodku, ki v celoti pripada kmetom, ne moremo kmečkega deleža v skupaj ustvarjenem do- hodku mešati z deležem TOK, ki ga delavci razporejajo po določilih zakona o obračunavanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka. Delavci v TOK razporedijo njihov delež v skupnem prihodku in skupnem dohodku potem, ko pokrijejo materialne stroške, amortizacijo in obveznosti iz dohodka za osebne dohodke, za sklad skupne porabe in za rezervni sklad po kriterijih določenih v samoupravnih aktih za razporejanje čistega dohodka TOK. Kmetje pa o svojem deležu odločajo samostojno. če se odločijo, da bodo del namenili za sklad skupne porabe, tega ne moremo razporediti preko čistega dohodka TOK, ampak direktno v sklade TOK. Torej, namesto kmetom na roko, ga razporedimo v sklade TOK. 9. Ker je večji dohodek nastal zaradi boljših poslovnih odločitev kot so bili planirani, imajo do tega dohodka pravico samo združeni in ne vsi kmetje. Odločanje o celotnem prihodku, ki pripada kmetom, je namreč stvar združenih kmetov, za nezdružene kmete pa so sklepi združenih kmetov obvezni le v tistem 131 Financiranje reprodukcije v gozdovih je bistveno drugačno kot v ostalih gospodarskih dejavnostih. Prispevki za biološka vlaganja se pojavljajo v dohodku temeljnih organizacij gozdarstva. Nesreča: novi sistem financiranja skupne porabe je vezan na višino dohodka temeljne organizacije in ne več na davčno osnovo. Gozdarstvo je delovno intenzivna panoga, v dohodku je zaradi težavnih delovnih pogojev, veliko osebnih dohodkov. To pomeni velik dohodek, velik prispevek za skupno porabo! Tudi vlaganja v gozdove imajo popolnoma druge ekonomske parametre (dolge obrača/ne in na/ožbene dobe), zato je sedanji sistem', obdavčevanja dohodka za gozdarstvo nesprejemljiv. delu, ki ureja gospodarjenje z gozdovi, ki so po zakonu o gozdovih v pristoj- nosti TOK. 10. Kljub temu, da kmetje namenjajo svoja sredstva za različne namene, pa so do porabe vsa na žiro računu (rednem TOK) in se uporabljajo za obratna sredstva. Stvar samoupravnega sporazuma o združevanju pa je ali so to brezo- brestna ali obrestna sredstva. 11. Družbeni dogovor o razporejanju dohodka in čistega dohodka omejuje uporabo sredstev sklada skupne porabe. Ker gre v konkretnem primeru za sredstva kmetov (četudi jih združujejo v TOK za skupne namene) ta pri porabi niso predmet družbene kontrole. Izplačujejo se iz žiro računa TOK. B. Financiranje splošne in skupne porabe po novih predpisih 1. Novi sistem plačevanja davka iz dohodka in prispevkov za financiranje skupne porabe je za gozdarstvo težko sprejemljiv. Vzroki so predvsem: a) V dohodku temeljne organizacije združenega dela gozdarstva in temeljnih organizacij kooperantov gozdarstva se pojavljajo tudi prispevki za biološka vla- ganja. Financiranje reprodukcije v gozdarstvu je urejeno preko SlS materialne proizvodnje, (enostavna in razširjena reprodukcija) zato je tudi tisti del, ki po- meni pri drugih temeljnih organizacijah materialne proizvodnje porabljeno sub- stanco, v gozdarstvu dohodek. Gozdovi so v knjigovodstvu organizacij v goz- darstvu prikazani samo evidenčno, z nabavno vrednostjo 1 din/ha in z odpisi 1 din/ha. V primeru, da bi bila vrednost gozdov prikazana tako kot vrednost drugih osnovnih sredstev, bi se prispevki za biološka vlaganja prikazovala v porabljenih sredstvih kot amortizacija in bi bili odbitna postavka za ugotavljanje dohodka in zato avtomatična odbitna postavka za izračun davka iz dohodka in prispevkov za financiranje skupne porabe. V zakonu o davku iz dohod ka TOZD so sicer upoštevani kot od bitna postavka za izračun davčne osnove tudi prispevki za biološka vlaganja, vendar pomeni to le delno upoštevanje posebnosti ugotavljanja in razporejanja dohodka v goz- darskih organizacijah. b) V prejšnjem sistemu je bila večina prispevkov za financiranje skupne porabe vezana na davčno osnovo, novi sistem uvaja novo osnovo, to je dohodek.~ To pomeni, da prispevki za biološka vlaganja, ki so odbitna postavka za plačilo davka iz dohodka, niso tudi odbitna postavka za izračun prispevkov za financiranje 132 skupne porabe. Iz tega izhaja, da je gozdarstvo zaradi posebnosti financiranja enostavne reprodukcije bolj obremenjeno pri financiranju skupne porabe kot druge TOZD s področja materialne proizvodnje. Prispevki za biološka vlaganja so v dohodku gozdarstva SR Slovenije udeleženi z več kot 15°/o. c) Gozdarstvo je delovno intenzivna panoga. Zato je delež osebnih dohodkov v dohodku precej večji kot je v gospodarstvu SR Slovenije. Stroški minulega dela se pokrivajo iz celotnega prihodka (amortizacija itd.), medtem ko se stroški tekočega dela kot osebni dohodki pokrivajo iz dohodka. Zato je samo zaradi posebnosti pri delu, dohodek gozdarstva večji, večja pa je tudi njegova uporaba za osebne dohodke. Zato pomeni dohodek kot osnova za plačevanje prispevkov, za gozdarstvo v primerjavi z gospodarstvom, večjo obremenitev kot bi izhajala iz drugih osnov. d) Poleg dejstva, da je gozdarstvo delovno intenzivna panoga, vpliva na večje oblikovanje in porabo dohodka tudi dejstvo, da so v gozdarstvu pogoji dela težji kot v večini dejavnosti. Ko smo v SR Sloveniji oblikovali prve samoupravne sporazume o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke, je bila pri obliko- vanju kalkulativnih osebnih dohodkov prikazana posebna postavka, težavnostni pogoji. Takrat je bilo ugotovljeno, da imajo težje pogoje dela kot so v gozdarstvu samo še v rudarstvu. To je tudi vzrok, da so v gozdarstvu osebni dohodki nad poprečjem gospodarstva. Kadarkoli se pri davkih ali prispevkih upoštevajo osebni dohodki kot odbitna postavka, so zmeraj kriterij poprečni osebni dohodki. e) Posebnosti gozdarstva narekujejo tudi poseben pristop pri financiranju reprodukcije v gozdarstvu. Financiranje reprodukcije gozdov je urejeno preko SlS (območne in republiške) na poseben način. Ta je posledica posebnosti v gozdarstvu in dejstva, da so velikokrat tudi vlaganja v razširjeno gozdno reprodukcijo tako odmaknjena, da jih je po ekonomskih kriterijih težko iz- vajati. Tudi gozdovi kot posebno osnovno sredstvo narekujejo poseben način financiranja izgradnje gozdnih cest in drugih vlaganj v gozdove. Zato je nemogoče financiranje razširjene reprodukcije v gozdarstvu obravnavati enako kot v drugih SlS materialne proizvodnje. V gozdarstvu so posebnosti, ki jih je treba upoštevati, saj bi uporaba strogih načelnih rešitev tudi tam, kjer to ni mogoče, prinesla lahko precejšnjo družbeno škodo. Zato je treba pri določanju smernic za delovanje in financiranje SlS materialne proizvodnje posebnosti gozdarstva upoštevati in dopustiti financiranje razširjene reprodukcije tudi iz prispevkov iz dohodka in ne samo iz akumulacije. 2. Posebnosti .gozdarstva so se pri snovanju zakona o davku iz dohodka premalo upoštevale. Zato je nujno, da se med panoge, ki imajo nižjo stopnjo davka uvrsti tudi gozdarstvo. 3. Ob sprejemanju zakona, ki bo določal osnovo za financiranje skupne porabe, moramo vztrajati, da se prispevki za biološka vlaganja, tako kot pri drugih TOZD amortizacija od osnovnih sredstev, upoštevajo kot znižanje osnove za obračun prispevkov za skupno porabo. 4. Pri snovanju posameznih rešitev in oblikovanju zakonov morajo biti pred- stavniki gozdarstva bolj prisotni. To zlasti velja za matični komite, ki je že po funkciji prisoten pri oblikovanju posameznih predpisov, še bolj pa pri razpravi v organih Izvršnega sveta. V sedanji fazi pa je treba vztrajati, da se pri določanju osnov za plačevanje davkov in prispevkov posebnosti gozdarstva, tako glede financiranja enostavne in razširjene reprodukcije kot tudi glede pogojev dela, kolikor mogoče upoštevajo. 133 C. Združevanje sredstev 1. Poslovanje po načelih skupnega dohodka v praksi zelo počasi izpodriva kreditne odnose. Vzrokov je več, najpomembnejši pa so: a) Možnost povečevanja lastnih virov sredstev na račun revalorizacije celotne vrednosti osnovnega sredstva, čeprav je bil vir financiranja tudi kredit. Zato je veliko večje povpraševanje po kreditih kot po skupnih vlaganjih. b) Soupravljanje pri poslovanju temeljne organizacije, ki uporablja združena sredstva onemogoča tistim TOZD, ki upravljajo združena sredstva zapiranje v ozke podjetniške okvire. c) Nezaželena je delitev rizika med sovlagatelji v novo investicijo zlasti takrat, ko so investicije ekonomsko nezadostno utemeljene. 2. Poslovanje po načelih skupnega dohodka prinaša nove kvalitete v poslo- vanje temeljnih organizaciL zlasti pa v upravljanje, zato je nujno tovrstne oblike pospešeno uvajati. Poslovanje po načelih skupnega dohodka in vse spremljajoče ·obveznosti prinašajo sigurnejše in ekonomičnejše nalaganje sredstev. Pomenijo koncentracijo in možnost vlaganja sredstev tam, kjer je ekonomsko utemeljeno. Vpliv na vlaganje sredstev in na upravljanje s temi sredstvi imajo vsi sovlagatelji. Prav sodelovanje pri upravljanju s temi sredstvi pa omogoča oziroma v veliki meri zmanjšuje možnost ozkih podjetniških gledanj in ekonomske neupravičene naložbe. Načelo skupnega dohodka v praktičnem financiranju razširjene reprodukcije zelo počasi izpodriva klasične kreditne odnose. Za to je več vzrokov, med drugimi tudi večja odgovornost partnerjev, kadar Je-ti združujejo sredstva na dohodkovni osnovi. Toda to zagotavlja tudi se/aktivnejše naložbe. V financiranju DO se je funkcija skupnih služb pokazala kot nenadomest- ljiva. Direktno dogovarjanje med temeljnimi organizacijami znotraj DO o finan- ciranju enostavne in razširjene reprodukcije, je pokazalo nekaj slabih lastnosti, tako ekonomskih kot organizacijskih. To spoznanje še posebej velja za goz- darstvo, ki je dolžno upoštevati poleg splošnih finančno-ekonomskih zakonitosti tudi gozdarski zakon, o skladnem razvoju gozdnogospodarskega območja. 3. V praksi poteka združevanje sredstev na različne načine. čeprav je s stališča racionalnosti naložb in tudi dogovarjanja ustreznejša oblika združevanja sredstev na ravni delovne organizacije in nato po enotno dogovorjenih kriterijih v posamezne TOZD, so oblike dogovarjanja tudi takšne, da se TOZD združene v isti delovni organizaciji dogovarjajo med seboj direktno. To pa razbija enotnost delovne organizacije kot finančnega subjekta in subjekta gospodarjenja. V praksi je premalo poudarjena delovna organizacija kot ekonomski in finančni subjekt, preveč pa temeljna organizacija. Zato nastopajo tudi temeljne organi- zacije same kot finančni subjekti, kar v veliki meri povzroča neracionalno koriščenje razpoložljivih sredstev in neusklajenost naložb v delovni organizaciji. Tudi sklepanje samoupravnih sporazumov pomeni oviro, saj je v primerih, ko se TOZD dogovarjajo direktno, nujno sklepati samoupravne sporazume za vsakq vlaganje posebej. Pri vlaganjih prek delovne organizacije oziroma združenih sredstev pa zadošča načelen dogovor o obveznostih glede združevanja, korišče- 134 nja in vračanja združenih sredstev v samoupravnem sporazumu o združevanju v DO, vsa druga vprašanja pa ureja plan delovne organizacije. S takim načinom dogovarjanja je mogoče izkoristiti maksimalne prednosti, ki jih združevanje sredstev prinaša. Med nepomembnimi prednostmi gotovo ni poudarjen družbeni značaj dohodka, ki pride pri takšnem načinu združevanja rn sodelovanja v upravljanju z združenimi sredstvi do izraza v polni meri. 4. če velja načelo združevanja sredstev na ravni DO in potem v posameznih TOZD kot optimalna rešitev za gospodarstvo nasploh, potem to posebej velja za gozdarstvo. V gozdnogospodarski organizaciji je nujno izvajati finančno politiko po enotnih kriterijih, ker le na ta način lahko zagotovimo enoten in skladen razvoj celotnega gozdnogospodarskega območja, čeprav je združenih v gozdno- gospodarsko organizacijo, ki gospodarijo s temi gozdovi, več TOZD in TOK. 5. Konkretna združevanja sredstev potekajo v praksi različno. Ponekod imajo oblikovane posebne finančne službe, drugod interne banke. Poslovanje internih bank je bolj zahtevno, ima pa tudi določene prednosti. Katera služba bo v bodoče opravljala finančno funkcijo v delovni organizaciji z več TOZD, bo odvisno od predpisov, ki bodo urejali to področje (pripravljajo se spremembe), na drugi strani pa od prilik, v katerih se nahajajo posamezne DO ali SOZD, kjer združevanje poteka. Obveznosti iz združevanja sredstev in vračilo sredstev so v različnih DO različno urejene. Ponekod so določeni re- valorizacijski količniki sredstev, drugod ne, ponekod se ti naslanjajo na zakonsko predpisano revalorizacijo, drugod pa so količniki določeni že v sporazumu. Verjetno je najsprejemljivejša tista rešitev, ki kaže revalorizacijo sredstev na zakonsko predpisan koeficient. Glede vračila sredstev bi moralo veljati načelo, da vračilo sredstev praviloma ne bi smelo biti daljše kot je amortizacijska doba sredstva za delo, za katerega so bila sredstva združena. V primeru, da je dogovorjena pri ugotavljanju deleža v skupnem dohodku večja amortizacija od minimalne, se doba ustrezno skrajša. 135 Včasih so bili na našem krasu temeljitejši v obrambi pred burjo in pred ognjem. Visoki, solidno grajeni suhi zidovi so varovali objekte, bili pa so tudi učinkovita prepreka, kadar je gorelo. Marsikje pa je kraška vegetacija že toliko napredovala, da so učinkovitejši biološki ukrepi, predvsem zaradi svoje preventivnosti. Med Pivko in Divačo. Foto: Zavod za pogozdovanje krasa, Sežana. / / /, 1/ /' DOGOVOR O GOZDARSKEM šOLSTVU Objavljamo samoupravni sporazum o temeljih plana posebne izobraževalne skupnosti za gozdarsko usmeritev v Sloveniji za srednjeročno obdobje "1981-"1985. Gozdarsko strokovno šolstvo je že pred intenzivnim izgrajevanjem usmerjenega izobraževanja v Sloveniji. zlasti Gozdarski šolski center v Postojni, gradilo svoje strokovno šolstvo na podobnih načelih. Zato sedanja reorganizacija za nas ni nekaj novega, temveč je prilagajanje precej lažje kot je v drugih strokah. Temelji plana govore o materialnih in nematerialnih pogojih delovanja in razvoja gozdarskega šolstva. Dogovor je nastajal ob temeljitem in vsestranskem dogovarjanju vseh prizadetih; priprave so trajale celo leto in pol. Takšnega, kakršnega objavljamo, je skupščina izobraževalne skupnosti za gozdarstvo sprejela dne 17. februarja 198"1. Naj še opozorim, da je za panogo, kakršna je gozdarstvo, ki ima v primerjavi z ostalimi, malo >>modnih aktualnih(( obeležij, izredno pomembno trdno, sistematično ure- jeno in funkcionirajoče strokovno šolstvo; sicer bi se lahko nekega dne znašli brez sekačev, gozdarjev, tehnikov. Zaenkrat ti problemi niso tako zelo boleči, trdimo lahko, da je to mimo skrbi, ki jo gozdna gospodarstva posvečujejo kadrovanju, tudi zasluga dobro organiziranega gozdarskega strokovnega šolstva. čeprav smo izrekli nekaj pohvalnih besed o našem Centru v Postojni pa le-ta ni brez težav. Predvsem se zaradi neugodne lokacije neprestano muči s problemi zagotavljanja stalnih pedagoških delavcev. Verjetno ne bo dovolj, da bo PlS (posebna izobraževalna skupnost) skrbela za materialno osnovo razvoja Centra v Postojni, ampak da bo z več odgovornosti pomagala tudi pri zagotav- ljanju stalnega pedagoškega teama. Gozdarstvo ima v srednjeročnem obdobju "1981-1985 obsežne naloge. Verjetno tako obsežne, da jih v današnjem trenutku niti ne moremo oceniti. Zato je sprejeti sporazum o vzgoji, izobraževanju in usposabljanju v gozdarstvu nadvse pomemben. Uredništvo Pomembna področja v SS o temeljih plana posebne izobraževalne skupnosti za gozdarsko usmeritev v SR Sloveniji za obdobje 1981-1985 Zmogljivosti gozdarskega izobraževalnega sistema. Vključevanje gozdarskega združenega dela v izobraževalni sistem in njegov program. Denarne potrebe za realizacijo vzgojnoizobraževalnih programov. Materialna sredstva za izgradnjo šolskih prostorov. Opredelitev materialnih obveznosti za delovanje študentskih domov in aktiv- nosti študentov na področju kulture, samoupravljanja, telesne kulture itd. Financiranje nalog skupnega pomena kot: raziskovalno in strokovno delo, računalništvo, družbenopolitično izobraževanje itd. Način združevanja sredstev porabnikov. Delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter združenjih, ki uresničujemo svobodno menjavo dela kot uporabniki ali izvajalci storitev usmerjenega izobra- ževanja { v nadaljnjem besedilu: udeleženci) v POSEBNI IZOBRA2EVALNI SKUP- NOSTI GOZDARSKE USMERITVE V SR SLOVENIJI. sklepamo na podlagi 113. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. l. SRS št. 1/80) in 20. člena Zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. št./80). 137 SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana posebne izobraževalne skupnosti za gozdarsko usmeritev v SR Sloveniji za obdobje i98i -1985 i. člen Uporabniki in izvajalci storitev, združeni v posebni izobraževalni skupnosti za gozdarsko usmeritev v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: PIS gozdarstva), bomo v obdobju 1981-1985 zadovoljili svoje potrebe po usmerjenem izobraže- vanju, izražene s številom izobraženih in na novo vpisanih učencev in študentov gozdarske usmeritve (navedeni so samo tisti vzgojnoizobraževalni programi, ki trajajo dve ali več let): Gozdarska Izobraženi po programih Na novo vpisani v programe usmeritev usmerjenega izobraževanja usmerjenega izobraževanja Leto Srednjih 1 Visokih Srednjih 1 Visokih šol šol šol šol 1981 55 20 120 60 1982 55 35 120 30 1983 85 30 120 60 1984 80 20 120 30 1985 80 40 120 60 Skupaj 355 145 600 240 učencev in študentov. Opomba: pri vpisu in zaključku izobraževanja so pri programih usmerjenega izobraževanja zajeti: a) Pri programih srednjega izobraževanja: gozdar, gozdarski tehnik. b) Pri programih visokošolskega izobraževanja: - višješolski gozdarski študij, - l. stopnja visokošolskega študija, - Il. stopnja visokošolskega študija. Uporabniki in izvajalci storitev, združenih v PIS gozdarstva, bomo v obdobju 1981-1985 zadovoljili svoje potrebe po usmerjenem izobraževanju, izražene s številom izobraženih ter na novo vpisanih učencev in študentov naslednjih usmeritev: Izobraženi po programih Na novo vpisani v programe Usmeritev usmerjenega izobraževanja usmerjenega izobraževanja Leto Srednjih 1 Visokih Srednjih 1 Visokih šol šol šol šol Ekonomska 1981 15 4 15 2 1982 15 4 15 2 1983 15 4 15 2 1984 15 4 15 2 1985 15 4 15 2 Sl•come back« v Celju toliko prijetnejši in osvežujoč. V pozni jeseni lani je namreč na Gozdnem gospodarstvu Celje ponovno govoril zbranim strokovnjakom za motorne žage in varstvo pri delu, ki so se zbrali iz vse Slovenije. Kaže, da je bil tudi Adolphi sam vesel tega povratka, posebej pa povratka v Celje, kjer se je prvič srečal s slovenskimi gozdarji >•iz oči v oči«. Ker ga dolgo ni bilo, je opazil, da smo med tem marsikaj iz- boljšali, veliko napredovali; nedvomno pa je on sam veliko prispeval, da je poznavanje motornih žag, zlasti pa žagalnih delov, v Sloveniji na visoki ravni tako pri gozdarHh kot pri kmetih in servisnih službah. 148 G. Adolphi je prinesel novice o novih izvedbah in izboljšavah motornih žag in žagalnih delov, pri čemer je predstavil zanimive razvojne trende, ki prinašajo dokončno razločevanje profesionalnih od drugih žag. Tudi firma OREGON ima svoj program s ciljem razviti vzdržne, učinkovite in varne žagalne dele. Kakovost je pomembna zlasti za poklicne žage. Postregel je z nekaj novimi podrobnostmi, ki bodo pripomogle še h kvalitetnejšemu uporabljanju motornih žag v Sloveniji. Obisk g. Adolphija nas je spet vzpodbudil. Ob dejstvu, da po Sloveniji ta hip poje prek 30.000 motornih žag, moramo razmisliti, ali so vse te žage v resnici potrebne in ali imajo vse te žage resnično skrbne gospodarje, takšne, ki bi jih poznali, prav uporabljali in ustrezno negovali. Verjetno bi lahko gozdarji s svojim poznavanjem te tehnike, odločneje vplivali na nabavo ustreznih žag, kakor tudi na strokovno kvalitetno vzdrževanje. Ta problem kaže reševati na dva načina: s kvalitetnimi, opremljenimi in založenimi servisi in z nenehnim izobraže- vanjem vseh imetnikov o vzdrževanju motornih žag. V takšnem globalnem re- ševanju tega problema, lahko veliko zaleže pretekli vzgled našega gozdarja Adolphija. Marko Kmecl VABILO INŠTITUTA ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO V LJUBLJANI Delo Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani je vse bolj povezano s potrebami slovenskega gozdnega gospodarstva. Letni raziskovalni program je sestavljen na osnovi trenutnih in dolgoročnih gospodarskih ciljev gozdnega gospodarstva. Prek samoupravnega in delegatskega sistema v kompleksu gozdarske dejavnosti so vzpo- stavljeni kriteriji izbire vsebine raziskovalnega programa Inštituta, kakor tudi financiranje tega programa. Znano je, da je raziskovalno delo na splošno precej odmaknjena od prakse in njenih potreb, da je često samo sebi namen, kar velja zlasti za fundamentalne naravo- slovne in družboslovne vede. Gozdarska raziskovalna dejavnost ni obremenjena z znanstve- noraziskovalno ~>klasiko« in tradicionalizmom. Razvila se je po vojni in rastla na življenjskem interesu operativnega gozdnega gospodarstva, ki je Inštitut tudi ustanovilo. V kontektsu hotenja, da bi bilo raziskovalno delo čim bolj rabno, koristno, je Inštitut za letos pripravil 1 O enodnevnih seminarjev, na katerih bodo raziskovalci na poljuden, neposreden način seznanili strokovnjake iz operative z rezultati in izsledki najbolj aktualnih raziskovalnih nalog iz letošnjega inštitutskega raziskovalnega programa. čeprav bodo naloge zaključene z elaborati, ki bodo dostopni vsem, pa bi radi na teh seminarjih prikazali vsebino raziskav, brez sicer obvezne metodologije, ki velja za raziskovanje in elaborate, enostavno in praktično. Seminarji so namenjeni vsem, ki jih posamezna področja zanimajo. O kraju in času posameznih srečanj pa bo Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo obveščal gozdna gospodarstva neposredno in sproti. Januar Februar Marec April Pregled seminarjev Vid Mikulič Mag. Nataša Kovačevič Mag. Igor Smolej Stana Hočevar Rezultati in opažanja ob računalniškem pro- gramu, Popis gozdov v Sloveniji Gozdni požari na Slovenskem Pomen in značilnosti gozdnih rezervatov v Sloveniji Opažanja s pregledov v slovenskih gozdnih drevesnicah 149 Maj Junij September Oktober November December Marko Kmecl Dr. Milan Piskernik Marjan Šolar Janez čop Ivan 2onta Mag. Andrej Dobre Javnost gozdarskega dela Ključ za spoznavanje gozdnih združb kot sin- tetičnega kazalca ekoloških vplivov v posa- meznih naravno-prostorskih enotah Dosedanji rezultati opazovanj vpliva onesna- ženega zraka na gozdove, evropski normativi Rajonizacija divjadi kot element uspešnega načrtnega gospodarjenja z gozdnim ekotipom Značilnosti prostorskih načrtov za področje gozdarstva, dosedanje izkušnje Normativi pri gradnji gozdnih cest IZ DOMAčE IN TUJE PRAKSE Drevesna kirurgija in zdravljenje ran Gasta/, F.: Chirurgie de l'arbre et traitement de ses blessures, Revue Forestiere Fran- t;:aise (1980) 3, 317-322. V literaturi zahodne Evrope se uveljavlja izraz ••drevesna kirurgija« za nove načine zdravljenja ranjenih ali votlih dreves. Ta članek je splošna informacija, ki naj po- speši delo na tem področju. V Sloveniji bi bilo potrebno prenekatero drevo ozdraviti, zato povzemamo glavne misli članka. Na videz majhne poškodbe pogostokrat povzročijo propad dreves. Rane, nastale pri delu s stroji, obsekovanju vej, napadih žu- želk, pri poškodbah korenin itd., omogo- čajo naselitev gliv in razkroj lesnine. če bi jih zdravili, bi se rane zacelile. Drevesni kirurg mora fiziološko oslabelim drevesom izboljšati življenjske razmere. Ukvarja se to- rej tudi s prehrano dreves, poskrbi za zrač­ nost zemlje v okolici korenin, za potrebno vodo in za ravnotežje krošnje. Zaradi velikih stroškov uporabljajo dre- vesna kirurgijo le za drevesa v parkih, dre- vesa z veliko estetsko ali zgodovinsko vred- nostjo in kako drugače pomembna drevesa. Stari načini zdravljenja, premazovanje z bitumnom, nameščanje železnih obročev, polnjenje votlin z betonskimi vložki, so se pokazali prej škodljivi kot koristni. Nove metode zdravljenja ran so se uvelja- vile v več evropskih državah, predvsem v Angliji in Nemčiji. Zdravljenje se začne s temeljitim čišče­ njem rane. Okužen les natančno in popol- noma odstranijo. Pri manjših ranah to opra- vijo s tesarskm dietam, pri večjih pa z vrhom motorne žage. V Angliji uporabljajo strojček, podoben obliču, ki je primeren predvsem za čiščenje površinskih ran. Vsako rano oblikujejo tako, da postane ovalna in pokončna, s čimer omogočijo hitrejše celjenje. Drugače ravnajo z mrtvim delom debla kot z onim v bližini meznika. živi del ob- delujejo s posebno ostrimi orodji, da so rezi čimbolj gladki. Po čiščenju ga pre- mažejo s sredstvom za celjenje. Sredstva, ki so danes v uporabi, so zelo kvalitetna; so čiščenje rane na drevesu 150 Deblo je OJacano s kovinskimi palicami, votlina pa zapolnjena s poliuretanom elastična in sledijo gibanju lubja. Nanešena plast je mikroporozna in omogoča dihanje; pospešuje tudi celjenje. Splošno uporab- ljajo Lac Balsam (pri nas bi ustrezal tem zahtevam kambisan). šele, ko se na živem delu debla premaz posuši, zavarujejo mrtvi del s fungicidnim sredstvom. Uporabljajo siosan ali xylamon, slednji se dobi tudi pri nas. Lac Balzam in siosan izdeluje Inter- national Tree Service, Gageldijk, Utrecht, Holland. Pri čiščenju rane lahko nastane v deblu vdolbina, kjer se sčasoma nabere voda. V tem primeru izvrtajo iz najnižjega dela votline odtok in vanj vstavijo plastično cevko premera 15 mm. Pri zdravljenju poškodb na koreninah in koreničniku je postopek enak, le da od- stranijo zemljo v bližini rane ter jo na- domestijo s kroglicami iz umetne snovi. Zemeljski mikroorganizmi tako ne pridejo v stik s poškodovanim delom, voda pa hi- treje odteka. Pri votlih drevesih morajo včasih odstra- niti veliko okuženega lesa, zaradi česar deblo izgubi svojo mehansko trdnost. V ta- kih primerih ojačajo deblo s kovinskimi palicami. Namestijo jih prečno v rano in jih dobro vpnejo v zdrav les. Velike vdolbine v deblih so včasih izpol- njevali z betonskimi vložki. Ti imajo to 151 slabo lastnost, da ne sledijo gibanju debla. Za njimi se nabira vlaga, ki ustvari ugodno mikroklimo za razvoj gliv. To so skušali izboljšati z razdelitvijo enotnega vložka v več manjših, ločenih s plastjo bitumna in z vstavljanjem cevk za odtok vode in zra- čenje. Danes uporabljajo za polnjenje votlin umetne snovi, predvsem uretan in poliure- tan. Kalus preraste s poliuretanom zapol- njena votlino. Ta način uporabljajo pred- vsem v Nemčiji, v Angliji pa vdolbine na- vadno puščajo odprte. Zavarujejo jih s sred- stvom za celjenje, s fungicidnim sredstvom in jih ojačajo s kovinskimi palicami. S tem je omogočeno dobro prezračevanje in suše- nje rane. Avtor priporoča oba načina. Izbira je odvisna od velikosti rane in hitrosti pri- raščanje drevesa. Velike rane ali rane, ki nastanejo na počasi rastočih drevesih naj ostanejo odprte, saj kalus tudi v daljšem časovnem obdobju rane ne bi preraste!. Manjše rane ali rane na hitrorastočih dre- vesih pa naj zapro. Rano, ki jo zaprejo z umetno snovjo, je treba redno pregledovati. Delo je enostav- no, saj so uporabljene umetne snovi dovolj krhke, da jih z lahkoto odstranijo, rano po potrebi očistijo, zavarujejo in ponovno za- polnijo s poliuretanom. Dušan Jurc NELOGIČNI DAVČNI PREDPISI Znano je dejstvo, da se sorazmerno velik del vlaganj v slovenske gozdove opravlja s prispevki za biološka vlaganja in manj iz redno akumuliranih sredstev. Financiranje reprodukcije v našem gozdarstvu teče v glavnem prek Samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo, to je skupnosti ma- terialne prozvodnje, Zato je tisti del, ki pomeni pri drugih temeljninh oganizacijah materialne proizvodnje porabljeno substan- co, v gozdarstvu dohodek. (O teh problemih je tekla beseda na posvetovanju v Dol. Toplicah. Več o tem berite na drugem mestu, tudi v tej št. GV - ured.} še enkrat je treba povedati, da so pri- spevki za biološka vlaganja v temeljnih organizacijah v gozdarstvu del dohodka. To pomeni večji dohodek za gozdarske temelj- ne organizacije. To pa hkrati pomeni višjo osnovo za financiranje skupne in splošne porabe, tako je določeno s predpisi za leto 1981. V zakonu o davku iz dohodka temeljnih organizacij so prispevki za bio- loška vlaganja sicer odbitna postavka za izračun davčne osnove. S tem pa je ven- darle le delno upoštevana specifičnost ugo- tavljanja in razporejanja dohodka v gozdar- skih temeljnih organizacijah. Doslej je bila večina prispevkov za fi- nanciranje splošne in skupne porabe ve- zana na davčo osnovo, po novem predpisu pa je osnova za odmerjanje prispevkov kar dohodek. Ta nova osnova, to je dohodek temeljne organizacije, je kot osnova za iz- račun prispevkov za financiranje skupne po- rabe, za gozdarstvo veliko bolj neugodna. Prispevek za biološka vlaganja je le od- bitna postavka pri izračunu davčne osnove, ni pa odbitna postavka pri izračunu pri- spevkov za skupno in splošno porabo. Zaradi tega bodo gozdarske temeljne organizacije bolj obremenjene kot temeljne organizacije drugih panog. Gozdarstvo ima v strukturi celotnega pri- hodka sorazmerno velik delež ••stroškov" osebnih dohodkov. Osebni dohodki se kot tekoče delo financirajo iz čistega dohodka, le-ta pa je sestavni del dohodka. Ker je gozdarstvo delovno intenzivna panoga, je tudi dohodek v gozdarstvu višji. ln ker je dohodek osnova za odmerjanje prispevkov za skupno porabo, je gozdarstvo zopet močneje obremenjeno kot druge panoge. To je druga nelogičnost. ln tretja: ko govorimo o večji delovni intenzivnosti v gozdarstvu kot je v drugih panogah, ne moremo mimo dejstva, da so v gozdnem delu razmere mnogo težavnejše. Osebni dohodki v gozdarstvu morajo biti torej nad poprečjem slovenskega gospo- darstva. Ker pa se pri davkih in prispevkih upoštevajo vedno kot odbitna postavka po- prečni osebni dohodki v SR Sloveniji, pla- cuJeJO gozdarske temeljne organizacije večje prispevke za splošno in skupno po- rabo kot ostali. Vsekakor bi se gozdarji v Sloveniji morali zavzeti, da bi postali prispevki bioloških vlaganj materialni strošek, kar bi zmanjšalo dohodek. Konec koncev smo takšno obrav- navanje prispevkov za biološka vlaganja že imeli. Specifičnost vlaganj v gozdove pa je tudi v tem, da bi morali poleg gozdno- gojitvenih in urejevalnih del, ki jih smemo financirati s prispevki za biološka vlaganja, s temi prispevki graditi tudi gozdne pro- metnice. Kaj slovenska gozdna gospodar- stva že sedaj ne financirajo dosti prometnic (ne samo gozdnih vlak) iz materialnih stroš- kov? Gre le za legalizacijo logičnega pro- cesa financi~anja reprodukcije v gozdarstvu. Zakonodajalci o tem ne razmišljajo. Ne pričakujemo, da bi se sistem, ki bi odpravil te nelogičnosti, kmalu spremenil. Toda za- vzemati bi se morali, da bodo vsaj prispevne stopnje za financiranje skupne porabe prav zaradi naštetih okoliščin, ki prikazujejo višji knjigovodski dohodek v gozdarstvu, za to panogo nižje. Gozd ni tovarna, zato imata malo skup- nega! Gozdu mora ostati vsaj to, kar je njegovo! Stane Koželj POMEN JN MOžNOSTI PROIZVODNJE LESA HITRORASTOčiH DREVESNIH VRST NA LJUBLJANSKEM BARJU Hiter razvoj lesnopredelovalne industrije v povojnem obdobju pri nas in v svetu je povečal porabo lesa v taki meri, da presega zmogljivosti naravnih gozdov. Torej so pred nami izredno pomembne naloge, med dru- gimi tudi povečanje lesne proizvodnje na gozdnih in izvengozdnih površinah. S tem bomo industriji zagotovili prepotrebno su- rovino in omogočili nemoteno proizvodnjo, zmanjšali uvoz lesa in ne nazadnje razbre- menili naravne gozdove ter s tem ohranili tudi njihovo posredno funkcijo in vpliv na človekovo okolje, ki ga nikakor ne smemo prezreti. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je les hitrorastočih drevesnih vrst, posebno hi~ bridnih topolov, izredno pomemben, saj po- vsem odgovarja zahtevam lesnopredelovalne industrije, pri čemer je največji potrošnik topolovine celulozna industrija, ki je s suro- vino najbolj deficitarna in v največji meri odvisna od uvoza. Nadvse pomembno je spoznanje, da surovino lahko dobimo, pridelamo v zelo kratkem času, v desetih do petnajstih letih in to 4 do 5·krat več v istem času na enaki površini, kot nam to lahko da naravni gozd. Povrnimo se torej k problemu in anali- zirajmo, kaj smo doslej v tem pogledu storili na primer na Ljubljanskem barju. (Konkret- no v Ljubljanskih mlekarnah, TOZD pose- stva.) Začetki topolarjenja na Ljubljanskem barju segajo v leto 1958, ko so bili zasajeni prvi hibridni topoli, ki so nam dali v mnogih pogledih zelo dragocene izkušnje. Danes preiskušamo na različnih talnih tipih več desetin vrst novih klanov topole in vrbe ter drugih močvirskih drevesnih vrst, ki bi morda 152 Premalo se posvečamo neizkoriščenim povrsrnam. Ljubljansko barje ponuja delo in zaslužek. Foto J. Seruga prišle v poštev za sajenje na barjanskih tleh. Ob pomoči SlS za gozdarstvo SRS je na novo osnovanih 90 ha proizvodnih nasadov topole s starimi kloni (1-214 in P. regenerata) ter 10 ha preizkusnih nasadov z novimi kloni, na katerih se s sodelo- vanjem ljubljanskega gozdarskega inštituta in Inštituta za topolarstvo iz Novega Sada spremljajo vsi tehnološki, rastni, zdravstve- ni in drugi podatki posameznih novih klo- nov. Potrebno je povedati, da je tovrstna proizvodnja dokaj zahtev,na, saj potrebuje 4 do 5 let intenzivne nege, obenem pa je tudi zelo hvaležna, saj proizvodne rezultate vi- dimo že po enem desetletju, torej lahko sorazmerno hitro vplivamo na ublažitev les- nega primanjkljaja. Za proizvodnjo lesa hitrorastočih listavcev imamo na barju dokajšnje možnosti, saj je čedalje več površin, ki jih počasi porašča grmovje in na katerih je kmetijska proizvod- nja povsem opuščena. Se več pa je takih, (500-600 ha), ki so ob ugodno suhem letu 1. hlodovina žagarska 2. celuloza l. r. 3. celuloza 11. r. enkrat pokošena, odkos pa se uporablja za nastilj. Torej tudi tukaj ne more biti govora o intenzivnem izkoriščanju zemlje, ki bi ob smotrnejši proizvodnji lahko bila koristneje izrabljena. Podatki, ki jih navajam, se nanašajo na proizvodnjo topolovine na barju, realizi- rano v letu 1976/77, ki jo zaradi predstave površinsko, vrednostno ter količinsko pri- merjam s proizvodnjo pšenice ne glede na to, da na navedenih površinah pšenica ne bi uspevala. l. Topolov nasad »Mali Kluči« k. o. To- mišelj je obsegal 9 ha, osnovan je bil na srednjeglobokih organskih tleh z 273 sa~ dikami na ha in 16 različnimi kloni, od katerih sta bila uspešna klona 1-214 in P. x. e. regenerata v manjšini. Nasad je bil slabo oskrbovan in je petkrat pretrpel po· vršinski požar ter 19. maja 1969 hud snega- lom. Poprečna starost nasada ob sečnji v letu 1976 je bila 14 let, proizvodni rezultati pa so naslednji: 650 m3 po 740,00 din 325 m3 po 584,61 din 65m3 po 400,00 din 481.000 din 190.000 din 26.000 din SKUPAJ 1.040 m3 697.000 din 153 Poprečni hektarski pridelek v 14 letih je torej znašal 116 m3 neto lesne mase, kar znaša 8,3 m3 koristnega poprečnega letnega prirastka na ha, oziroma po doseženih ce- 1. hlodovina - žagarska 2. celuloza l. r. 3. celuloze 11. r. prednost. Plantažni nasadi ne potrebujejo dragih investicijskih vlaganj v stavbe, za reprodukcijski material bo poskrbljeno doma in končno je taka proizvodnja lahko 128 m3 po 850,00 din = 40m3 po 584,61 din == 8 m3 po 400,00 din 108.800 din 23.560 din 3.200 din SKUPAJ 176m3 = 135.560 din nah 5.553 din letnega hektarskega bruto prihodka, kar predstavlja isto vrednost kot 2221 kg pšenice po uradni ceni v letu 1976. Rezultat je nadvse ugoden, kajti na tem zemljišču, ki je tudi poplavno, bi v naj- boljšem primeru lahko pridelova!i le steljo. Il. Poizkusni topolov nasad »Vnanje go- rice k. o. Brezovica je meril 0,60 ha, osnovan je bil na trdinsko-organskih tleh s 480 sa- dikami na ha in z izbranim, tokrat prioritet- nim klonom 1-214. Nasad je pretrpel 19. maja 1969 hud snegolom. Starost nasada ob seč­ nji v letu 1977 je bila 13 let, proizvodni re- zultati so naslednji {glej tabelo zgoraj). Preračunano na hektar vidimo, da znaša hektarski pridelek v 13 letih 293m3 neto lesne mase, oziroma letno 22,5 m3 korist- nega poprečnega hektarskega priraste ali 17.379 din bruto prihodka na ha. To pa enačimo s 5.793 kg pšenice, ki je imela v letu 1977 ceno 3,00 din za 1 kg. Zaradi majhne površine, bi lahko upra- vičeno dvomili v korektnost takšne primer- jave, vendar je na teh zemljiščih danes že preko 50 ha proizvodnih topolovih nasadov, ki kažejo, da lahko takšne rezultate dose- žemo tudi na velikih površinah. Oba primera nam torej kažeta uspešno pridelavo lesa na manjvrednih zemljiščih, ki jih je družbena kmetijska proizvodnja opu- stila. če sedaj primerjamo še vrednosti pro- izvodov, pretežno stelje na eni in lesa na drugi strani, se nam nehote vsiljuje misel, da je pristop k intenziviranju kmetijske pro- izvodnje na barju v preteklosti bil preveč nedosleden in enostranski, ker ni upošteval tudi drugih zainteresiranih porabnikov tega prostora in naravnih dejavnikov, ki so delo- vali v nasprotju s človeškimi hotenji. Neglede na nasprotovanje nekaterih lo- kalnih faktorjev, ki izvirajo iz gledišča za- sebnih koristi in ne družbenih potreb, se je treba dogovoriti in najti smotrnejšo obliko koriščenja omenjenih družbenih površin na barju. Pri te.m ima proizvodnja lesa izrazito samo začasna, recimo dokler ne bi bili dani pogoji za sodobno kmetijsko proizvod- njo, kar pa je pogojeno s kompletnim melio- racijskim sistemom in celotno ureditvijo tega prostora. Jože Seruga NI STROKOVNIH DILEM, MANJKA PREDVSEM VOLJA Ker je bila razprava na Odboru za gojenje, varstvo in urejanje gozdov pri SZG poleti lani posvečena kompleksni oceni, torej tanju odnosov divjad-gozd, torej zelo aktualnemu problemu, objavljamo to oceno odbora v celoti. Ugotavljamo veliko škodo, ki jo v slo- venskih gozdovih povzroča preštevilne ra- stlinojeda divjad. Te škode so velike in onemogočajo normalno gospodarjenje z goz- dovi v gozdnogospodarskih območjih Po- stojna, Kočevje, Kranj, Maribor, Novo mesto in Slovenj Gradec. Usklajevanje lovnega in gozdnega gospo- darjenja ni samo problem posameznih gozdnogospodarskih območij, temveč je problem republike Slovenije v celoti. S problemom neusklajenosti se gozdna gospodarstva srečujejo že več kot 15 let. Obseg škod je v tem času naraščal, kljub poskusom reševanja v posameznih gozdno- gospodarskih območjih. Skode v gozdovih se kažejo v naslednjih oblikah: a. V pomlajencih je onemogočena na- ravna obnova rastišča s primernimi dre- vesnimi vrstami (od popolnoma onemogo- čene obnove, do obnove z drevesno vrsto, ki je najodpornejše). Nepravočasne obnova sestojev povzroča izgubo pri prirastku lesa. Namesto enostavne naravne obnove se večajo dražje umetne obnove, ki so manj 154 primerne (višji stroški obnove, nege in vzdr- ževanja). !zastajanje obnove ima za posledico zmanjševanje etatov. b. Pri prirastku se škode odražajo v na- slednjih oblikah: Zaradi lupljenja in gledanja začnejo troh- neti najvrednejši deli debla v dobi največje rasti in vrednost lesnih sortimentov se zmanjša za eno tretjino. Proizvodni stroški se povečajo za več kot eno tretjino. Povečajo se stroški obnove in vzdrževanja sestojev, ker je treba poškodovane sestoje predčasno umetno obnoviti. Zaradi poškodb po divjadi moramo te se- stoje posekati mnogo prej (približno 40 let) kot so sečno zreli, kar pomeni zmanjšanje donosa. c. škode v mladju so naslednje: Popolno uničenje mladja, kar pomeni iz- gubo donosa za določeno ·dabo. Divjad povzroča v mladju izginjanje dolo- čenih drevesnih vrst, kar ima za posledico biološko manj stabilne sestoje in njihov manjši donos po količini in vrednosti. Obžiranje mladja zmanJSUJe rast mladja, slabša njegovo kakovost in zahteva veliko sredstev za njegovo zavarovanje. Zaradi premočnega vpliva preštevilne, z razmerami v okolju neusklajene, rastlinojede divjadi, vse več gospodarskih gozdov pre- haja v degradirana gozdove. Po ocenah se obseg teh sprememb na najbolj ogroženih področjih ·povečuje letno od 3 do 10%. V tako degradiranih gozdovih je onemo- gočeno normalno gospodarjenje. Ogrožena je trajnost donosov in večnamenske funkcije gozdov. Poleg tega pa pomenijo degradirani gozdovi manj hrane za samo divjad. Obstoječe stanje neusklajenosti gozdnega in lovnega gospodarstva močno vpliva na gospodarjenje z gozdovi, zato ga moramo upoštevati pri izdelavi srednjeročnega na- črta 1981-1985 gozdarstva Slovenije. V enakih dokumentih ostalih porabnikov gozdnega prostora je treba te ugotovitve (ki niso nove - op. ured.) upoštevati in najti družbeno sprejemljivo rešitev z opredelje- nimi cilji, časovnimi roki in ukrepi. Po zapisniku priredil mk KNJižEVNOST ALPSKA FLORA G. Hegi, H. Merxmuller in H. Reisigl (na~ slov izvirnika je Alpenflora), prevedel in do- polnil Tone Wraber, 223 strani, 83 celostran- skih barvnih risb, 60 barvnih fotografij, 48 preglednih kart in več skic ter grafikonov, izdala Državna založba Slovenije 1980. »Hegi« je končno tudi v slovenščini! Državna založba Slovenije in Tone Wraber imata zasluga, da smo Slovenci kot zadnji v družini alpskih narodov vendarle dobili to zamm1vo, sveže, poučno in popularno vod- nico po alpskih livadah, pašnikih in delno gozdovih. Kako priljubljena in vabljiva je obravnavana knjižica priča podatek, da je prvikrat izšla že leta 1905 in da jo z velikim uspehom, vedno bolj izpopolnjena, še vedno ponatiskujejo; tako je pred nami že 26. iz- daja. Kaže, da je prijateljev planin, zlasti pa njihovega nežnega in barvitega rastlinja če­ dalje več. Mar ni to znak človekovega osveščanja in humanizacije stehniziranega vsakdanjika. Prav je, da prisluhnemo takš- nemu približevanju k naravi, ki se sicer ini- cialno pojavlja v obdobjih, ko je postajalo obstajanje človeštva ogroženo zaradi filozof- skega in praktičnega izničenja naravnega prostora kot življenjskega substrata. Zato smo prepričani, da bo knjižica hlastne sprejeta. 25 izdaj je izšlo na vseh koncih Alp; v Nemčiji, Avstriji, Italiji, švici, Franciji. He- gijevemu delu sta Merxmi.iller in Reisigl do- dala nova spoznanja, znanstvena in prak- tična; zgodovino, ekologijo in fitocenologijo. številni sodelavci so dodajali posebnosti iz svojih delov Alp. Tako je Alpenflora posta- jala vedno kompleksnejša in popolnejša. Tudi zadnja, Wraberjeva izdaja, je temeljito prirejena in posodobljena. Specifične slo- venske alpske razmere pogojujejo seveda drugačna floristična razmerja, tako po vse- bini kot kvantiteti, različna od onih, ki ve- ljajo za osrednji del alpskega sveta. Naš Wraber je rastlinskemu pregledu izvirnika dodal še rastlinje naših Alp. Takšna zgrad- ba vsebine knjige ji daje »evropsko rab- nost((, Z njo se lahko podamo tudi v nem- ške ali francoske Alpe, kar Slovenci že vse "155 pogosteje počno, povsod nam pomaga in nas seznanja z živimi skrivnostmi tega sveta. Posebno vrednost dajejo Wraberjevi pri- redbi nekatera poglavja in dopolnitve, ki knjigo spreminjajo v priročnik, v svetovalko, ki planinca spominja tudi na zaščitene rast- line, strokovnjaka pa na ekologijo alpskega sveta, na dialektiko njegovih živih in neživih razmerij. Njegovi in Luke Pintarja barvni posnetki so izbrani v skladu s posebnostmi našega alpskega prostora. Pregledne karte razprostranjenosti posa- meznih rastlinskih vrst so dober napotek zahtevnejšim poznavalcem gorskega rastli- nja. Predmetno kazalo pa omogoča hitro razreševanje florističnih determinacijskih ugank. Povečana žepna velikost knjige, simpa- tična in trpežna oprema, umetniški papir in tehnična opremljenost, pa še dejstvo, da so se v tiskarni zares potrudili, ponujajo lju- biteljem narave in rastlinstva še posebej bogato, poučno, za to zvrst vrhunsko knjigo. Planinci, šolarji, študenti, učitelji, bodo knji- go s hvaležnostjo sprejeli. Medtem, ko jo bodo vsi ti rabili pred- vsem za svoje izobraževalne in ljubiteljske potrebe, pa ima za gozdarje še dodatno vrednost. Rastlinje brezdrevesnega alpskega sveta se organsko prepleta ali vklaplja v prostor, kjer gozdarji z aplikativno biologijo in rastlinsko sociologijo pospešujejo gospo- darske učinke tega prostora. Alpska flora lahko pri spoznavanju sukcesijskih zakoni- tosti, spoznavanju individualnih rastlinskih razmerij, kakor tudi o ekoloških soodvisno- stih veliko pove. Zelo jo priporočamo vsem gozdarjem, zlasti pa prijateljem lepe strokovne knjige. Marko Kmecl INVENTARIZACIJA GOZDOV Zohrer, F.: Forstinventur, 207 strani, 46 grafičnih predstavitev, 19 tabel, založba Paul Parey, Hamburg, Berlin, 1980. V primerjavi z drugimi vejami gozdarske vede je razmeroma malo knjižnih del, ki celoviteje obravnavajo teorijo in metode merjenja sestojev in njihovega potenciala. Toliko bolj dobrodošla je zaradi tega vsaka knjiga, ki prinaša nova spoznanja in vodi k nadaljnjemu napredku teorije in prakse v tej veji gozdarske vede. Med takšna knjižna dela sodi oqravnavana publikacija založbe Paul Parey kot 26. številka serije: Pareys Studientexte. Knjiga je razčlenjena na 6 glavnih po- glavij: inventarizacija gozdov kot področje znanosti in sestavni del gozdarske prakse, najvažnejši koncepti vzorčenja pri inventari- zaciji gozdov, najvažnejše informacije in te- restične metode njihovega ugotavljanja, upo- raba avionskih posnetkov pri inventarizaciji gozdov, načini inventarizacije gozdov ter načela načrtovanja, organizacije in uporabe in zaključki o bodočem razvoju inventari- zacije gozdov. Največji del, cela polovica knjige, je po- svečena drugemu poglavju, tj. konceptom vzorčenja pri inventarizaciji gozdov. Osla- njajoč se na sodobna dognanja teorije ma- tematične statistike, avtor v tem poglavju podaja teoretična načela vzorčenja in nas vodi od najosnovnejših metod vzorčenja preko zahtevnejših do najuspešnejših in naj- zahtevnejših, kot so npr. metoda večsto­ penjskega vzorčenja, metode trajnih vzorč­ nih ploskev in nekatere druge metode. Teo- retične osnove vseskozi spremljajo, dopol- njujejo in pojasnjujejo praktični primeri s področja vzorčenja, kar močno prispeva k še lažjemu razumevanju teorije vzorčenja. Celotno poglavje je odličen pripomoček tudi k študiju matematične statistike, ki bi bil seveda bolj popoln, če bi obravnaval tudi za merjenje sestojev zelo pomembno ma- terijo korelacijskih odvisnosti. Posebej že- limo poudariti, da šteje avtor, kot tudi večina drugih avtorjev, za najbolj racionalno in per- spektivno metodo vzorčenja Bitterlichovo metodo, ki je našla pot tudi v našo prakso. V poglavju o terestičnih meritvah avtor podaja v zgoščeni obliki osnove praktičnega merjenja dreves in sestojev, sklicujoč se na vire, ki to materijo obširneje obravnavajo. Isto velja za poglavje o uporabi avionskih posnetkov pri inventarizaciji gozdov, ki naj bi bila uporabna predvsem pri inventariza- ciji težko dostopnih gozdov dežel v razvoju, manj pa pri urejanju intenzivno gospodarje- nih gozdov v Evropi. V posebnem poglavju o načelih načrtovanja, organizacije in upo- rabe inventarizacije gozdov pa avtor podaja sistematiko inventarizacije gozdov z vidika ciljev, načrtova:ne dobe in intenziteta gospo- darjenja z gozdovi, potek in primere takšne- ga načrtovanja ter kratek opis organizacije, kontrole in uporabe inventarizacije gozdov. Kakor avtor sam v uvodu navaja, je knjiga namenjena gozdarskim strokovnjakom pri njihovem praktičnem in znanstvenorazi- 156 ,:II ;<,<< ·;::1 ~.t skovalnem delu ter študentom gozdarstva, koristno pa jo morejo uporabljati tudi stro- kovnjaki, zaposleni pri inventarizaciji gozdov dežel v razvoju. Knjiga je vsekakor dobro- došel pripomoček tudi našim študentom gozdarstva pri študiju statističnih metod in dendrometrije ter gozdarskim strokovnja- kom v praksi, ki so zaposleni pri urejanju gozdov Martin čokl RADIJSKE ODDAJE O GOZDARSTVU April - Maj Kmetijski nasveti ob 12.30 APRIL Gojenje nizkega gozda - panjevca Skrb za gozdni red Racionalizacija gozdnogojitvenih del Varstvo pri delu v gozdu MAJ Odstranitev posledic po žledu v gozdovih v Brkinih Gozdne mravlje, varuhi naših gozdov Ne zanemarjajmo vzdrževanja gozdnih cest Navodila za krojenje posekanega lesa Živko Košir, dipl. inž. gozd. Republ. komite za kmet., gozd. in prehrano Jože Kovačič, dipl. inž. gozd. Gozdno gospodarstvo Maribor Mag. Janez Pogačnik, dipl. inž. gozd. Gozdno gospodarstvo Kranj Franjo Cafnik, dipl. inž. gozd. Gozdno gospodarstvo Maribor Stanko Bele, dipl. inž. gozd. Skupščina občine Postojna Saša Bleiweis, dipl. inž. gozd. VTOZD za gozdarstvo na BF Ljubljana Zivojin Hojnik, dipl. inž. gozd. Gozdno gospodarstvo Maribor Jernej Ude, dipl. inž. gozd. Gozdarski šolski center Postojna Program koordinira Splošno združenje gozdarstva Slovenije, Miklošičeva 38/111, 61000 Ljubljana. 157 Zakon zaradi lepšega V zadnji številki GV lani smo objavili nove merske enote, ki so bile pri nas uzakonjena že pred štirimi leti. V zadnjih dneh starega leta, torej tik pred dokodčno in nepreklicno rabo novih merskih enot pa so biti vse pogostejši komentarji, kako nepripravljeni dovoljen le ms smo pravzaprav na te spremembe. Nepri~ pravljenost velja predvsem za vedenje jav- nosti in za vzgojno izobraževalni sistem. Mogoče daje najboljši odgovor, kako nedo- ZAIPUS NA lB tU lK Vll Foto: prof. Franjo Rainer sledno in nesistematično smo se lotili po- membne in koristne spremembe, čeprav smo imeli dovolj časa, komentar, ki smo si ga izposodili iz DELA. Zakon naj bi, ob vseh konsekvencah, obveljal z novimi letom. Odlok, s katerim ZIS dovoljuje brezštevila izjem, je objavljen v Uradnem listu št. 70/80, z dne 26. decem- bra lanskega leta. Vsiljuje se vsaj eno vprašanje: čemu neki smo pred štirimi leti in pol zakon o merskih enotah in merilih sploh sprejeli? Bržčas ne samo zato, da bi se bahali s tem, kako sodobni smo!? še enkrat pa naj opozorimo, da raba pro- storninskega metra (prm) za drva oziroma prostorninski les ni več dovoljena. Za krši- telja predpisa so določene visoke kazni. Za gozdarske filme ni traku, nič hudega Pisali smo že, da je odbor za tisk in pro- pagand pri SZG (Splošno združenje za goz- darstvo Slovenije) pripravil projekt gozdar- skih filmov, ki bi jih uporabljali za sezna- njanje avnosti z gozdarsko problematiko. Projekt je razmeroma obsežen in razdeljen tako, da bi z njimi lahko zadostili potrebe v vzgojnoizobraževalnem kompleksu (osnov- ne in srednje šole) kot tudi splošne javne potrebe. Predvideni pa so tudi filmi za po- trebe strokovnega (gozdarskega) izpopolnje- vanja. lal smo prišli le do projekta in do sino- psisov za filme. Ustavilo se je pri filmskem 158 traku, ki ga je treba uvažati. Jadran film iz Zagreba, ki se s takšnimi stvarmi ukvarja, na ponudbe niti ne odgovarja. Preostane torej potrpežljivo čakanje. Medtem pa je Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo dobil vzorčne primerke goz- darskih filmov iz Norveške in Nemčije, ki bodo lahko pomagali, da bo naš filmski projekt še popolnejši. Pa naj še kdo reče, da omejitev uvoza nima izrazito dobrih strani. Praktični primer )•popularizacije« gozdarstva ~ za varstvo in kraških gozdov ~ bodo v novem srednjeročnem eto obnoviU 190 hektarov gozdov rja - Pri seianskem zavodu z.a pogozdovanJe tem srednjeročnem obdobju znatno povečati edvidevajo, da bodo namesto 80 hektarov, H>vprečno obno\18 do lanskega leta, vsako leto ·ov gozdov J v petih letih torej le nekaj manj kot fela v Brkinlh 300 gozdarjev iz vse Slovenije. ;e povečal ša na nego 208 hekta- la leto, let- 1_,~~~~~~ii!i!ii~~~~i!! tmesto do-.... ,;;;;a,;.;.;;;;.;.,r.;;.;,.;..;.; .. --....,.ii-ii~-.-.....;~ )00 hekta- ..,..;.;.;.;.;,;.;;.-;;";~~~~~~~~ !dnem go- . predvide- ..,_:.;...;;;,;.r,o:.....;o;,;.;.;;;;;;;;s;;....-oiiiolii..,..,_iolliilill leto pose- >rostornin- ~-~o;.;az;..,.•.;;;;•;;· .... - .... .....,.-....., ...... --.....,.....,.. e naj bi v r jih spada ·čje, zbrali ot 13 mili- !rih jih bo- porabili za :a pro'"ipo- rganizirajo ~čja nevar- tjO in vzdr- pre'\ek in )/.arno var- iveno nižji impovzrq- 1 za pogoz- vojstven problem na območ­ jut ki ga nadzoruje sežanski za- vod, pa so Brkini. Led je namreč lani tod povzročil ogromno ško- do in, kot pravijo pri zavodu, »povsem pl\fUšil načela gospo- darjenja z gozdom«. Na tem ob- močju je bil namreč doslej letni posek okrog 50 tisoč kubikov le- sne.masc. lanska naravna nesreča. pa je bila tolik~nc;a obsega, da bo treba iz Brki:iov v letu dni odpeljati kar 5GO ti~oč kubikov lesa. DUŠANGRČA Ključ do uspehov 30 let učinkovitega strokovnega dela, 30 let uspehov, je rezultat zavzetosti vseh na Gozdnem gospodarstvu Postojna, zavzetosti za upravljanje in gospodarjenje. Pri kon- kretnem odločanju o vrsti zelo zahtevnih vprašanj, se je potrjevala in izgrajevala upravljalska zavest delavcev, z njo pa je logično neprestano rastel tudi interes za čim boljše gospodarjenje. Kolektiv na Gozdnem gospodarstvu Po- stojna je doživljal podobne razvojne in stro- kovne dileme kakor vsi naši delovni ljudje. Vendar je bolj kot pri drugih kolektivih za- znavna sistematična krepitev samoupravne- ga sistema, od formalističnih forumskih ob- lik, do kompleksnega sinteznega hotenja vseh, sodelovati v delu in upravljanju. Ho- tenje po upravljanju ni bilo grajeno na mo- tivu »polne kuverte•• (čeprav tudi tega niso zanemarjali), ampak je bil v polni meri razvijan tudi motiv uspešnosti podjetja na strokovnem področju. Tako so temeljito in vsestransko skrbeli za maksimalni strokovni napredek in dosegli pomembne uspehe v 159 gozdarskem strokovnem svetu. S tem so dokazali uspešnost koncepta upravljanja na kompleksni motivaciji. Tradicija načrtnega gospodarjenja z goz- dovi je v Postojni že zelo stara. Uspešno so jo nadaljevale generacije po vojni. Tradicionalno kvalitetni transportni park je bil za zgled in pomoč mnogim sorodnim in drugim kolektivom. Racionalizacija dela v gozdu in strokovnega dela strokovnjakov je bila neprestana skrb kolektiva. Vse to predstavlja ključ, ki so ga vložili v simbol ob prenosu upravljanja in gospoM darjenja z gozdovi v roke kolektiva leta 1950, in ki so ga po tridesetih letih dela ponovno vložili v jubilejni simbol svojih us- pehov in načrtov. · Žled tudi drugod Tudi na Gozdnem gospodarstvu Brežice se otepajo s škodami, ki so posledica žleda. Res, da te niso tako obsežne in strašljive kot v Brkinih, vendar bodo morale nekatere temeljne organizacije krepko prijeti za se~ kiro, da bi pravočasno pospravili polomijo listavcev. Realne ocene kažejo, da gre za 60.000 m3 polomljenega lesa v družbenih gozdovih in za 23.000 m3 v zasebnih. Skupaj torej za 83.000 m3, kar je polovica letne sečnje na tem, že itak ne ravno naravno obdarjenem gozdnogospodarskem območju. Sami praM vijo, da takšne škode ne pomnijo pa tudi v arhivskih zapisih je ni zaslediti. 160