Pozdravni telegram je poslal tudi Werner Schneyder, avstrijski kaba-retist: Volksbegehren - Haider begehrt ein Volk. Hoffentlich bekommt er keines. (Ljudska zahteva - Haider zahteva ljudstvo. Upajmo, da ga ne bo dobil). Tiskovina * Poštnina plačana pri pošti 64290 Tržič P. a. Koroška osrednja knjižnica "dr.France Sušnik" Na gradu 1 62390-Ravne na Koroškem - SLO slovenski vestnik, tarviitrstr. ts, 1 - 9 0 2 0 C6UV8c Zastopnik 2» TU: AtiT-DZS,p.p.lT1, $1000 Ljubljana CELOVEC SREDA 20. JAN. 1993 Letnik XLVIII. Štev. 3(2688) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šil. 40 tolarjev P. b. b. Protestna akcija študentov V noči s ponedeljka na torek je pred glavnim vhodom v celovško univerzo zrasel dokaj velik zid. Z njim študentje izražajo svoj protest proti nameravani ukinitvi študijskih meri filozofije in pedagogike. Pod nagrobno tablo so položili tudi žalni venec. Da bi njihov zid le zdržal močne pritiske z Dunaja! Veriga luči veličastna demonstracija tolerance - ■- .... Platforma ljudje proti mržnji do tujcev, prireditelj verige luči, se je nadejala veliko udeležencev, na celovški Novi trg pa jih je prišlo več, kot je bilo pripravljenih bakel. Prvih tisoč je kaj hitro pošlo, prinesli so dodatne, mnogi pa sojih prinesli s seboj. Blizu 4000 ljudi je s svojo prisotnostjo in z lučmi izrazilo solidarnost s preganjanimi, brez vzroka osovraženimi. Nismo demonstrirali le zanje; gre za nas vse. Vodilo demonstracije pa je bil predvsem razum in skrb za bodočnost, skupni imenovalec tako političnih kot verskih skupno- Dr. Marjan Sturm, predsednik ZSO, je poudaril, da hočemo z demonstracijo pokazati, da znamo politično razpravljati tudi drugače in da smo pripravljeni iti za demokracijo tudi na cesto. Namestnik deželnega glavarja dr. Peter Ambrozy (SPÖ) se je ljudem zahvalil, da so prišli izraziti svoje stališče v času, ko nedaleč od nas človeško življenje nima vrednosti. Humanost mora ostati temelj za bodočnost človeštva. Superintendant evangeličanske cerkve mag. Herwig Sturm je opozoril na nevarnost, da razvrščajo ljudi po skupinah in jih imenujejo tujce - nekoč so to delali z Židi ali pa z rdečelasci — naj večja vrednota je človeško dostojanstvo. Deželni poslovodja ljudske stranke Klaus Wutte je obsodil referendum, kajti politika mora biti za ljudi in ne proti njim. Franz Marenits (Zelena alternativa) je podčrtal cinizem tega referednuma, ki da svobodnjakom služi le kot predvolilna propaganda, hkrati pa naj bi preizkusili učinkovitost strankinega aparata. Beljaški župan Manzenrei- ter je pozval iudi svoje politične kolege, naj začnejo ukrepati in prenehajo taktizirati. Nastopiti je treba proti tistim, ki gradijo zidove tam, kjer bi morala vladati odprtost. Spregovorila sta še Guido Steiner, zastopnik visokošol-cev, in mag. Peter Kaiser, deželni poslanec SPÖ, ki je dejal: „Referendum, ki je uperjen proti človeku, ljudem, zahteva natančno tak odgovor, kakršnega smo pripravili danes - z morjem luči nastopiti proti omračenosti pobudnikov referenduma.“ S.W. Blatnikova na 24. mestu DeželNio vodstvo SPÖ je na osnovi volitev dokončno določilo kandidatno listo za deželnozborske volitve. Kandidatka Delovne skupnosti Narodnosti v SPÖ Ana Blatnik je potemtakem zasedla 24. mesto. Glede na dejstvo, da člani deželne vlade prepustijo svoje poslanske mandate, bo Blatnikova prišla v deželni zbor, če bo SPÖ dobila 18 mandatov. Ob preteklih volitvah ji je za dosego 18. mandata manjkalo približno 600 glasov. Poleg tega ima tudi možnost, da zasede poslansko mesto, če kak poslanec iz poklicnih ali drugih razlogov zapusti deželni zbor. Katoliška akcija zavrača očitke FPÖ Katoliška akcija krške škofije zavrača očitke svobodnjakov v zvezi s podpisovanjem ljudske zahteve in v svoji izjavi za tisk pravi: 1. Katoliška akcija ni izdala nikakršne izjave za al' proti podpisovanju. Očitek, da Cerkev v tej zadevi deluje „s prižnice“, je proti Katoliški akciji kot laični organizaciji neutemljen. 2. Vsem katolikom je pre-pušeno, da v vseh poli-tično-moralnih vprašanjih zavzemajo stališča iz osnovnih pozicij krščanske vere. Iz tega vidika cerkve nihče ne more prisiliti k molku. 3. Predsedstvo Katoliške akcije na Koroškem vztraja na tem, da se posamezniki odločajo za podpis ali proti po svoji vesti. Slovenija priznana pred enim letom Generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu dipl. inž. Jože Jeraj je povabil novinarje na tiskovno konferenco ob obletnici, ko je tudi Avstrija priznala Slovenijo za samostojno in suvereno državo. Prav tako pred enim letom sta se državi dogovorili za diplomatske odnose, pri- znanje pa je pomenilo tudi politično voljo za nadaljevanje prijateljskih in dobrih sosedskih odnosov v politiki, kulturi, znanosti in gospodarstvu. Po trimesečnem moratoriju, ki je potekel ob koncu oktobra 1991, se je Slovenija nadejala mednarodnega priznanja že prej, zato je bilo v tem pričakovanju dovolj nestrpnosti in razočaranj. Prve so s priznanji pohitele nove države, ki še same niso bile priznane. Doslej je to storilo 105 držav, s 77 pa ima Slovenija diplomatske odnose. Z Avstrijo je Slovenija v minulem letu uredila vrsto pomembnih vprašanj: o bilateralni zunanjetrgovinski povezavi, o letalskem prometu in konvencijo o socialni varnosti. Avstrija je eden najvažnejših partnerjev Slovenije - v blagovni izmenjavi na tretjem mestu v uvozu in na petem v izvozu. Dokaz dobrega gospodarskega sodelovanja vidi Jeraj tudi v tem, daje izvoz iz Slovenije v Avstrijo porasel v primerjavi z letom poprej za 30 %, v obratni smeri pa za 11 %. Delež Avstrije pri vlaganju v Sloveniji znaša kar 27 %. Ob obiskih državnikov pa so se dogovarjali predvsem o prevozništvu, razvoju prometne infrastrukture in energetskem pospodarstvu, pa tudi o zunanji trgovini, bančništvu in zavarovalništvu. Vodja slovenskega konzulata Jeraj vidi tudi pozitiven razvoj v odnosih med avstrijsko vlado in slovensko narodno skupnostjo na Koroškem. Nedvomno pa bi se položaj koroških Slovencev zaradi boljšega sodelovanja lahko še zboljšal. Zato je še posebej podčrtal čimprejšnje reševanje odprtih vprašanj kot n.pr. dvojezična kvalifikacija ravnateljev dvojezičnih šol, razširitev radijskega in televizijskega programa v slovenščini in razvoj dvojezičnih vrtcev. Morali pa bi najti tudi možnost, da bi na Koroškem lahko spremljali televizijski program iz Slovenije, prav tako pa je generalni konzul zatrdil, da se bo prizadeval za več mejnih prehodov med Slovenijo in Avstrijo. S.W. Novi predsednik Združenih držav Amerike zdaj tudi uradno prevzema svoje dolžnosti. Kaj se bo spremenilo, če vajeti edine še preostale supersile prevzame nov človek, ni pomembno le za Američane, temveč tudi za ves svet. V preteklih tednih se je izkazalo, da v zunanji politiki ne bo prišlo do večjih sprememb. Kazensko vojaško akcijo v Iraku je KOMENTAR dr. Kristijana Schellandra Kaj lahko pričakujemo od Clintona? odobraval tudi Clinton, ki pred enim tednom uradno še ni bil poslujoči predsednik, glede drugih pomembnih mednarodnih vprašanj pa je že prej izjavil, da bo nadaljeval dosedanjo zunanjepolitično usmeritev. V naši geografski regiji nas seveda posebno zanima, ali bo nova administracija glede nastopanja proti genocidni politiki srbskih sil in krvavega teptanja človekovih pravic v Bosni in drugih predelih bivše Jugoslavije postala pogumnejša. Upati je, da ne bo nadaljevala Bushove politike, ki je bil pripravljen „varovati človekove pravice“ v prvi vrsti tam, kjer je nafta več vredna kot kri. V besedah je Clinton - vsaj v volilnem boju - zagovarjal odločnejše nastopanje proti srbski agresiji. Gotovo pa je, da bo po dvanajstletni republikanski vladi v socialni in gospodarski politiki prišlo do večjih sprememb. Clinton je na volitvah zmagal predvsem zaradi obljub na teh področjih. Reagan in Bush sta nedvoumno dajala prednost bogatim in špekulantom, za veliko večino Američanov pa so se socialno stanje, možnosti za izobraževanje in zdravstveno varstvo stalno slabšali. Posebno občutno so se posledice te politike izražale v sklopu gospodarske krize, ki je po vojni proti Iraku pred dvema letoma peljala v najhujšo recesijo po drugi svetovni vojni. V socialni politiki namerava Clinton uvesti boljšo zdravstveno varstvo predvsem za otroke ter izboljšati šolski sistem in izobraževanje vajencev, ker gospodarstvu primanjkuje ustrezno kvalificiranih delojemalcev. Bogatim slo- jem namerava naložiti višje davke in davčno razbremeniti srednje in nižje sloje. V nasprotju s prejšnjima predsednikoma želi nova administracija dati poseben poudarek javnim investicijam. S pomočjo državnega proračuna naj bi financirali gradnjo cest, izobraževalnih ustanov, javnih prevoznih sredstev in drugih infrastrukturnih investicij. Po načrtu Clintonovih svetovalcev pa naj kljub temu ne bi prišlo do zvišanja deficita v državnem proračunu. V koliko mu bo to uspelo uresničiti brez korektur, je težko oceniti, ker mu je Bush za leto 1992 zapustil še znatno višji deficit kot je bilo pričakovano. Vsekakor naj bi se načrtovane javne investicije financirale preko radikalnega znižanja proračuna za obrambo in zvišanja davkov za bogate. Čeprav je zelo vprašljivo, v koliko bo Clintonu zaradi zapuščine prejšnjih dveh administracij v praksi res uspelo uresničiti obljube, njegov nastop daje vsaj pozitivne signale: medtem ko je pod Reaganom in Bus-hom ter pod evropsko zastopnico te politike Margret Thatcher politika tudi uradno propagirala zmanjševanje in omejavanje socialnih pravic, potiskala gospodarsko šibke na rob družbe, pomagala bogatim postajati še bogatejši in javne investicije razglašala za neke vrste komunistično zlo - s posledico visoke brezposelnosti in rastoče socialne bede - gre Clintonova gospodarska in socialna filozofija vsaj v načrtu v nasprotno in pravilno smer. To pa nima velikega pomena samo za Ameriko. Jeraj za tro vinski sporazum Generalni konzul R. Slovenije dipl. inž. Jože Jeraj se je ob obisku pri namestnikih deželnega glavarja Ambrozyju in Reichholdu zavzel za mednarodni trgovinski sporazum Zeleni za spremembo volilnega reda Poi*o£j]q sprožilo polemiko V znamenju priprav na deželnozborske volitve je preteklo nedeljo potekala deželna konferenca koroške Zelene alternative. Zeleni zahtevajo spremembo koroškega volilnega reda, ki bi manjšim strankam omogočal vstop v deželni zbor. Po zgledu zveznega volilnega reda naj bi tudi deželni volilni red uvedel 4- procentno klavzulo. Zelena alternativa je v tej zadevi sprožila razgovore z vsemi zunajparlamentarnimi strankami in dosegla konsenz glede zahteve po spremembi koroškega volilnega reda. Le EL se razgovora ni udeležila, čeprav bi sprememba volilnega reda tudi njej koristila. V prihodnjih mesecih do spomladi bo Zelena alternativa pripravila programske smernice za volilni boj. Poslovodja zveznega vodstva Zelene alternative Peter Altendorfer je v svojem poročilu nakazal razvoj stranke in poudaril, da je Zelena alternativa postala stranka s stabilnim volilnim telesom. Zdaj gre za to, da se stranka uveljavi tudi povsod tam, kjer še ni zastopana v deželnih zborih. Poslanka in govornica manjšin Terezija Stoisič je v svojem poročilu poudarila vprašanje tujcev in azilantov. Zelena alternativa se prizadeva za toleranten in human odnos do tujcev. Iz ZSO: KOKS od mrtvih vstal... Marjan Pipp, samozvani poslovodja tako imenovanega KOKS-NSKS je po enoletnem molku spet opozoril nase, Poziva, da naj mu organizacije posredujejo proračune za leto 1993, ki jih bo KOKS-NSKS obravnaval in posredoval slovenski vladi. Za to ga niti ni pooblastila slovenska vlada, kaj šele, da bi bil KOKS-NSKS predstavniško telo. ZSO zato sporoča, da je poziv KOKS edinole poziv NSKS, ki je brez pomena. Ko se bo nova slovenska vlada formirala, bo tudi jasno, kakšni bodo odnosi do manjšin v zamejstvu. SLOVENSKI VESTNIK Poročilo v ponovoletni številki Slovenskega vestnika pod naslovom Gradiščanski Hrvati proti etnični zbornici je sprožilo pravo polemiko. V odgovoru nanj nas je tajnik Centra avstrijskih narodnosti obtožil napadov na center in njegovega predsednika Karla Smolleja in dodatno še širjenja laži. To pa je preveč! Že v prejšnji številki smo z objavo prispevka, ki govori ravno o nasprotnem, Hubertu Miklu odgovorili, da „laži“ ne izvirajo iz našega uredništva. Tokrat sta se nam oglasila Manfred Čenar, predsednik Hrvatskega akademskega kluba, in Gabriela Novak-Karall, tajnica Gradiščansko-hrvatskega kulturnega društva na Dunaju. Njuno pismo objavljamo v celoti, v želji, da tudi bralci ločijo resnico od laži, stvarno poročanje od napadov. Uredništvo Kroatischer Akademikerklub Kroatischer Akaaemikerklüb min RW/Wöiri '3 : :' :••••: v-' • - . : . V 1040 Beč/Wieii3: j; teli; 0 222- 505 71 06 od. 304 61 52 •: fax: 0 222- 505 71 06 p Burgenländisch-Kroatischer Kulturverdn in Wien med Avstrijo in Slovenijo. Sporazum bi omogočil Sloveniji hitro in učinkovito pomoč na gospodarskem področju, kakršno predlaga tudi gospo-darsko-znanstveni inštitut. Jeraj je poudaril, da to ne bi koristilo samo Sloveniji, ampak bi se tudi avstrijsko gospodarstvo laže uveljavilo na slovenskem trgu. Dr. Ambrozyje obljubil, da se bo o vsem tem pogovarjal z zveznim kanclerjem Vranitz-kim. Wien/Beč, 11. 1. 1993. An den Slovenski Vestnik Tarviserstr. 16 9020 Klagenfurt/Celovec Sehr geehrte Damen und Herren! Zu den Behauptungen des Herrn Hubert Mikel in seinem Leserbrief an den Slovenski Vestnik nehmen wir als Betroffene wie folgt Stellung. Auf Ersuchen des Herrn Smolle waren wir zu einem Gespräch mit Karel Smolle über das von ihm propagierte Modell der Ethnokammer bereit, Dieses Gespräch mit den Vorsitzenden des Kroatischen Akademikerklubs und des Burgenländisch-Kroatischen Kulturvereines, bei dem auch Hubert Mikel anwesend war, fand am 26. November 1992 im Kroatischen Akademikerklub in Wien stan. Karel Smolle hat bei dem Gespräch seinen Vorschlag präsentiert, der leider für die Burgenländischen Kroaten nicht in Frage kommt. Der vorgelegte Vorschlag ist aufgrund der speziellen Situation der kroatischen Volksgruppe im Burgenland nicht im Interesse der Burgenländischen Kroaten. Es ist zu erwarten, daß dessen Realisierung schwerwiegende Nachteile mit sich bringen würde, Darüber hinaus würde die Ethnokammer jenen Teil der kroatischen Volksgruppe, der in Wien lebt, und das sind immerhin ca. 30%, völlig aus der Volksgruppenpolitik ausschließen. Das gleiche hätten übrigens die Slowenen in der Steiermark zu erwarten. Das haben wir Herrn Smolle auch mitgeteilt. Aus Gründen der Höflichkeit haben wir uns aber gerne bereit erklärt, die Frage weiter zu diskutieren, sobald Herr Smolle brauchbarere Vorschläge vorlegt. In der gemeinsamen Sitzung aller relevanten Organisationen der Burgenländischen Kr oaten am 19. Dezember 1992 in den Räumlichkeiten des Kroatischen Kulturvereines im Burgenland haben wir ebenfalls die Frage der Ethnokammer bzw. das von Herrn Smolle vorgelegte Modell diskutiert und einhellig abgelehnt, Verwiesen wurde auch auf die zahlreichen negativen Stellungnahmen, die aus slowenischer Sicht zu diesem Thema vorliegen. Es wundert uns daher sehr, daß Hubert Mikel falsche Behauptungen über Gespräche aufstellt, obwohl er teilweise selbst anwesend war, Eine derartige Politik dient unserer Meinung nach nicht der gemeinsamen Vorgangsweise der Volksgruppen und stellt eine weitere Zusammenarbeit mit den derzeitigen Verhandlem des Volksgruppenzentrums ernsthaft in Frage. Falsch ist auch die Behauptung des Herrn Mikel, die Burgenländischen Kroaten hatten dem Volksgruppenzentrum den Auftrag gegeben, einen Gesetzesentwurf auszuarbeii.cn. Selbst der Kroatische Kulturverein, der als einzige kroatische Organisation Mitglied im Verein "Volksgruppenzentrum" ist, hat bekräftigt, daß von ihm kein diesbezüglicher Auftrag ausgegangen ist, Manfred Čenar, predsjednik HAK-a Gabriela Novak-Karall, tajnica HGKD-a SLOVENSKI VESTNIK Ozadje 20. januar 1993 3 Miloševič kot golob miru JOŽEROVŠEK Vsem tistim, ki so s prstom kazali na Miloševicča, da je kriv za krvavo vojno na Hrvaškem in še bolj okrutno v Bosni in Hercegovini, je ob nedavnih ženevskih pogajanjih zastal dih. Po vztrajnem vabljenju obeh sopredsednikov konference o nekdanji Jugoslaviji, Cyrusa Vancea in lorda Davida Owna, se je Miloševič vendar odločil odpotovati v Ženevo. To je bilo njegovo prvo potovanje po sodelovanju na Londonski konferenci ob koncu avgusta lani. Miloševič pred odhodom ni pozabil ponoviti svojega znanaega gesla, da vsi vedo, da Srbija ne sodeluje v tej vojni. Dodal pa je še: „Čeprav na dogodke nimamo velikega vpliva, bomo storili vse, kar je v naši moči, da končamo to okrutno vojno. “ Čeprav se je ob njegovi lahko vede državotvorno. Njegovega popravka, da imajo Srbi v BiH pravico do mednarodne legalitete, s čimer naj bi bili država v državi, v ustavnih načelih sicer ni, kar pa Karadžič smatra za vzporedno pot k istemu cilju. Ženevski kompromis je dejansko omogočil „uspeh“ vsem pogajalcem: Kara- džiču s premestitvijo imenovanega člena, Izetbegoviču s tem, da Bosna ostane federalna država desetih provinc, Tudjmanu in Bobanu, da bo hrvaški vpliv odločujoč na skoraj tretjini ozemlja te države, največ pa je pridobil prav Miloševič. V Ženevo je prišel kot kandidat za vojnega zločinca, iz nje pa je odletel kot golob miru. Miloševič je v tej umazani vojni nedvomno najbolj spreten politik. Nikdar si neposredno ne umaže rok. Kadar je potrebno, zna molčati in v ospredje potisne Kjuikmtan: Franco Jmri izjavi marsikdo nejeverno nasmehnil, pa je Miloševič dejansko presenetil svetovno politično javnost. Medtem ko je vodja bosanskih Srbov na pogajanjih deloval kot jastreb in je bil do skrajnosti nepopustljiv v svojih zahtevah za pravice Srbov v Bosni, pa je Miloševič deloval umirjeno, razsodno, prav nasprotno od svojega bosanskega sonarodnjaka. Pokazal se je kot velik mirovnik in prevzel vlogo posrednika med Van-ceom in Ownom in Karadži-čem. Vseskozi je dajal vtis, da sicer nima odločilnega vpliva, a se kljub temu z velikim naporom zavzema, da bi mu uspelo izposlovati Kara-džičev pristanek na ustavno ureditev BiH. V tem smislu sta Owen in Vanče pristala na kozmetičen popravek in določilo o konstitutivnosti narodov prenesla i prvo točko. To pa naj bi Kara-džiča tudi zadovoljilo in njegovim bosanskim Srbom dalo vtis o njegovi uspešnosti. Karadžič je namreč uvrstitev tega določila na prvo mesto ocenil kot zagotovilo, da sc srbski narod v BiH druge. Takih žrtev pa je že zajeten spisek: generali Kadijevič, Adžič, Mladič Panič; zunanji ministri Prija, Jovanovič, Džukič, prejšnji premier Panič in predsednik zvezne države Dobriča Čosič, v notra-njesrbskih odnosih pa Šešelj, Arkan, v kninski krajini Babič in predsednik srbske republike v BiH Karadžič. Miloševič se je iz Ženeve vrnil kot zmagovalec. Beograjčani so spet zadihali. Pridobil je čas, pomagal bo prepričati bosanske Srbe, naj potrdijo Karadžičev pristanek, zahod vojaško ne bo interveniral. Najvažnejše za Miloševiča pa je, da sta mu Vanče in Owen baje obljubila, da se bosta vsak pri svojem pokrovitelju. Vanče pri Združenih narodih, Owen pa pri Evropski skupnosti, zavzeta, da ga zaradi njegovega konstruktivnega sodelovanja in miroljubništva izbrišejo i: seznama morebitnih vojnih zločincev. Veliki zmagovalci Ženeve je torej veliki Slobo. stvari pa bodo na enak način, a z nekoliko drugačno tak liku tekle dalje. Pohod na Anhovo peč Organizatorji sporočajo, da bo letošnji spominski pohod na Arihovo peč prvo nedeljo v februarju, torej 7. februarja Popis prebivalstva 1991: Število koroških Slovencev seje dejansko znižalo Razveseljiva vest po objavi podatkov iz ljudskega štetja 1991: po desetletjih nazadovanja se je število pripadnikov avstrijskih manjšin v Avstriji povečalo. Tudi pri Slovencih - vendar ne na dvojezičnem ozemlju južne Koroške. vornega jezika) bilo še nad 40.000 oseb s slovenskim pogovornim jezikom. Zanimivo pa je, daje skupno število Slovencev v Avstriji sicer naraslo, če prištejemo 1700 štajerskih in 1800 dunajskih slovensko govorečih Avstrijcev, ki so jih tokrat našteli. Delež slovensko govorečega prebivalstva na Koroškem je v političnem okraju Velikovec (17 odstotkov) največji. Sledijo okraji Celovec-dežela (7 odstotkov), Beljak-dežela (4 odstotki) in Celovec-mesto (nekaj nad en odstotek). V ostalih koroških okrajih je okrog 200 oseb (nekaj manj od 1%) pri ljudskem štetju 1991 navedlo slovenščino kot pogovorni jezik. Glede na občine pa statistika prikazuje naslednjo sliko: na Koroškem je devet občin z nad 700 prebivalci s slovenskim pogovornim jezikom - v teh občinah živi 60 odstotkov vseh Korošcev, ki so navedli slovenščino kot pogovorni jezik! Občine po vrstnem redu z absolutnim in relativnim številom slovensko govorečega prebivalstva: Igor Schellander Pri ljudskem štetju v maju 1991.leta je skoraj 80.000 Avstrijcev izjavilo, da govori enega izmed manjšinskih jezikov. Leta 1981 je to storilo le 52.000 ljudi. Število je torej naraslo za več kot eno tretjino! Potemtakem je zdaj najštevilnejša narodna skupnost gradiščanskih Hrvatov. Na Gradiščanskem in na Dunaju živi skoraj 30.000 oseb s hrvaškim pogovornim jezikom. Pred desetimi leti jih je bilo zabeleženih samo 20.000. Tudi število češko govorečih Avstrijcev se je povečalo za 10.000, gradiščanski Madžari pa so se v preteklih desetih letih 'razmnožili’ z 12.000 na 20.000. Samo za primerjavo: ob zadnjem štetju v monarhiji je živelo na območju današnje Avstrije nad 250.000 ljudi z nenemškim materinim jezikom. Pred 2. svetovno vojno jih je bilo še vedno nad 150.000. Na Koroškem ljudsko štetje beleži med 535.000 Korošci z avstrijskim državljanstvom 516.000 oseb (96 odstokov) z nemškim ter 14.100 oseb (2,6 odstotka) s slovenskim pogovornim jezikom. Deset let poprej so bili ugotovljeni 14.204 slovensko govoreči. Interpretacija Avstrijskega centralnega statističnega urada, češ da to malenkostno nazadovanje končno pomeni razveseljivo zaustavitev dosedanjega očitnega nazadovanja števila pripadnikov slovenske narodne skupnosti na Koroškem, spričo nenadnega pozitivnega trenda pri drugih avstrijskih narodnostnih skupnostih izzveni nekoliko abstraktna. Po objavi prvih okvirnih številk o avstrijskem prebivalstvu z manjšinskimi pogovornimi jeziki lani jeseni je statistični centralni urad zdaj predstavil prve podrobnejše podatke za Koroško. Po teh tudi ob upoštevanju tako imenovanih 'vindišarjev' - jezikovna kategorija 'win-disch’ kot nekakšna bajna mešanica slovenskega narečja oz. kot politična kategorija je bila prvič uvedena v času nacionalsocializma, v uradnih štetjih pa je obstajala vse do leta 1981 - število slovensko govorečih ni večje od 15.000. Leta 1981 je bilo naštetih še 2.348 'vindišarjev', 1.1991 pa samo še okroglih 900. Če vindišarsko kategorijo prištevamo k slovenščini (večina avstrijskih jezikoslovcev jo vsekakor), je tudi 1991. leta števila slovensko govorečih v primerjavi s štetjem '81 znatno upadlo (od 16.552 na ca. 15.000). Samo za primerjavo: 1951. leta je na Koroškem (ob upoštevanju obeh kategorij, torej slovenskega in 'vindišarskega' pogo- ležem slovensko govorečega prebivalstva se je potemtakem število slovensko govorečih v zadnjem desetletju nekoliko znižalo. Vendar, tako poudarjajo statistiki, je v teh občinah večinoma nazadovalo tudi število celotnega prebivalstva. Kljub temu je v nekaterih občinah nazadovanje slovenščine večje kot pa v koroškem splošnem povprečju. Tako na primer v Železni Kapli, kjer se je število slovensko govorečih v preteklih letih zmanjšalo za 300 oseb. Strokovnjaki to razlagajo z okoliščino, da gre pretežno za odmaknjene občine in kraje, iz katerih se prebivalstvo zaradi socialnih pogojev (zaposlitev) odseljuje v bližnje regionalne centre ali v mesta. Potrdilo za to tezo vidijo v okoliščini, da se je na primer delež slovensko govorečih avstrijskih državljanov v Celovcu povišal za 30 odstotkov (ca. 250 oseb), v Beljaku pa za 70 odstotkov (60 oseb).. O pravilnosti tovrstnih uradnih podatkov so predstavniki slovenske narodne skupnosti do zdaj vedno odkrito dvomili, saj so v času povojne Avstrije narodnostna mržnja, grožnje in socialni pritiski pri delu slo- Občina zaokr. število odstotek Pliberk 1500 39 Železna Kapla/Bela 1200 42 Celovec-mesto 1200 1 Šentjakob v R. 1200 21 Bistrica p. Pliberku 900 45 Globasnica 800 52 Borovlje 700 10 Dobrla vas 700 12 Sele (Zeli) 700 93 9 občin skupaj 8600 - Glavno mesto Celovec, tako je mogoče razbrati iz teh podatkov, je glede na absolutno število slovensko govorečih tretja največja 'slovenska' občina. Poleg omenjenega nazadovanja slovenskega pogovornega jezika na Koroškem podatki iz ljudskega štetja 1991 dokumentirajo regionalno različne razvoje. Tako je na primer nazadovanje slovenščine v občinah z doslej visokim deležem slovensko govorečih bolj izrazito kot v občinah z manjšim deležem slovensko govorečega prebivalstva. V slednjih je po podatkih zadnjega štetja delež celo rahlo narasel. V večini občin z najmanj 10-odstotnim de- venskega prebivalstva povzročili strah pred priznavanjem in nagnjenost k asimilaciji. Sprememba trenda, ki jo zlasti predstavniki avstrijskih Hrvatov, Čehov in Madžarov povezujejo s preobratom v bivših socialističnih matičnih državah in z novo, ekonomsko pogojeno atraktivnostjo svojih jezikov, na Koroškem očitno ni učinkovala. Odgovor na vprašanje, zakaj je tako, bo verjetno težko dobiti od strokovnjakov statistike. Je vzrok za še vedno staro stanje - kljub izboljšanju odnosov med Slovenijo in Koroško - še vedno tako imenovana posebna politična in narodnostna klima na Koroškem? KULTURNI KOTIČEK Ob Slovenskem plesu Ker se letošnjega Slovenskega plesa nisem udeležil, sem čas porabil za premislek, pogled nazaj in naprej. Kje so vzroki, da neka prireditev ostane privlačna preko štirideset let? Gotovo so organizatorji prvega Slovenskega plesa dr. Mirt Zwitter, Milan Breznik, dipl. trg. Brežjak in drugi imeli v mislih družabno srečanje vseh koroških Slovencev. Še danes velja, da si ob vseh težavah enkrat na leto privoščimo sproščen večer in noč. Tedaj pa smo prišli s podeželja v Celovec in pokazali: tudi to smo koroški Slovenci. Še posebej smo bili ponosni na vrhunske ansamble iz Slovenije: Avsenike, Planšarje, Slake itn. Kakšno doživetje je bilo, ko je nastopal Big Band RTV Ljubljane še pod vodstvom Bojana Adamiča in pozneje Jožeta Privška, ali ob kulturnih vložkih na plesih z vrhunskimi ustvarjalci; omenim naj le basista Vladka Korošca, Slovenski oktet in in in. Mnogi nemško govoreči Celovčani so izrabljali te priložnosti in obiskali naš ples. Živa povezava manjšine z matico, ki tedaj ni bila tako neosporavana, je bila za SPZ samoumevna. Razvoj je šel dalje. Ker je tedaj moralo biti pri koroških Slovencih vse v dvoje, je bil tudi poskus akademskega plesa, ki pa se v tej obliki in uveljavil. Po nastanku slovenske gimnazije in s še večjo prisotnostjo Slovencev v Celovcu se je uveljavil tudi gimnazijski ples in zelo razveseljivo je, da ta služi maturantom. Sedaj že zelo uspešno tudi razna društva organizirajo svoje plese, ki imajo družabni in pridobitniški značaj, saj si tako društva zagotovijo nekaj sredstev za svojo dejavnost. Tudi Slovenski ples, ki je med koroškimi Slovenci utrdil prepričanje, da je treba poleg kulture gojiti tudi družabnost, se bo moral preobraziti v pridobitniško prireditev. In še eno pridobitev opažam v tem štiridesetletnem razvoju. Si je ob poslušanju ansambla Bojana Adamiča kdo predstavljal, da bomo na slovenskem obrobju nekoč imeli tudi naš BIG BAND? Sicer še ni tako „big“, kot bi moral biti, a vseeno, tu je in če bodo (mo) znali malenkostne ideološke prepire politikov, ki segajo v kulturo, podrediti višjim interesom, bodo(mo) v kulturi na pravi poti. Kako je že rekel predsednik ene od političnih organizacij koroških Slovencev na zadnjem občnem zboru? „Medtem ko v kulturi še nekako gre, je v politiki slabše“. Zato politike prosim: ne vmešavajte se, podpirajte kulturo. Zgornji primer kaže, da je predvsem na kulturnem področju napredek, s katerim se lahko ponašamo in ki zagotavlja naše preživetje. Hanzi Weiss Pet let Založbe Wieser j Z joto in kraškim pršutom je založnik Lojze Wieser pogostil prijatelje in znance in tako proslavil prvo „petletko“ trdega, a uspešnega delovanja založbe, s katerim je skušal senzibilizirati nemško javnost za kulturno področje jugovzhodne Evrope. „Pet let delovanja v času, ko nam tujci menda jemljejo delovna mesta in literaturo s tem, da jo prinašajo, “je rekel Lojze. Kakšno je v resnici zanimanje nemško govorečih bralcev za njim tuje kulture oziroma umetnost? Primarno zanimanje je slabo, ko pa ti uspe koga motivirati, ostane zvest in to mi daje upanje. Pripravljenost za odkrivanje in sprejemanje nekaj novega narašča. Vendar je treba imeti dober občutek za to, kaj bo v tem svetu kratkotrajnih senzacij preživelo. Kako ocenjuješ položaj kulture v teh razburkanih časih? Porazno je. Z vsemi temi ločitvami so pogledi vedno bolj „zaplankani“, namesto da bi se dogajalo obratno. Uniformiranost in enostranskost naraščata tudi med umetniki. Če samo pomislim na srbske, pa tudi hrvaške intelektualce, ki se sploh ne oglašajo, se nehote spomnim na trideseta leta v Nemčiji -tudi tam je inteligenca potrebovala štiri leta, daje prepoznala Hitlerja. Pa tudi v Avstriji intelektualci ocenju- jejo to vojno kot nekakšno rodovno maščevanje, ne pa kot nevarnost za tretjo svetovno vojno. Nekoč se je na veliko demonstiralo proti Vietnamu, sedaj ko se bije boj med civilizacijo in barbarizmom, pa so vsi onemeli. Tu se bije boj med staro in novo strukturo evropske ureditve. Več se v Evropski skupnosti govori o združevanju, bolj Evropa razpada. Kaj pa Tvoji načrti za bodočnost? Izdajati knjige. Hvala za pogovor! S. W. Prva predstava v slovenščini celovškega Mestnega gledališča Intimnost in (kljub vročini) hlad skale v Felsentheatru sta prispevala k enkratnemu vzdušju ob premieri SUSN -utesnjenost, brezizhodnost, protest, ki naleti na granit, ženska kot mučena žival -edini luksuz, ki si ga lahko privošči, je norost. Še pred začetkom govorjenega teksta zoprni, neartikulirani glasovi, neznosna nesposobnost lastne artikulacije. V petih slikah je nemški avtor Herbert Achternbusch, angry man nemške gledališke scene, prikazal žensko današnje srednje Evrope kot resnično nosilko individualnosti in s tem vsega, kar življenje pravzaprav pomeni. SUSN 1 je na prvi pogled mestna frklja, z vso predrznostjo in uporom mladega človeka, ki pa slej ko prej podleže družbenim normam, ki jih narekuje vsezveličavna cerkev. V ozadju črne postave v talarjih, uniformiranost, ki postane očitna ob uniformiranosti irhastih hlač in šuplatlerjih. Igralka Nataša Barbara Gračner je z mladostno intenzivnostjo bila še najbolj uporna, upanje zbujajoča Susn. SUSN 2 (Olga Grad) -muke ob poskusu podrediti se okolju, nečemu nadrejenemu („gospodinji“), čeprav pravega imperativa ni: ta je v njej sami in preostaja ji samo hlad, ki prihaja skozi odprto okno. SUSN 3 - (Olga Kacjan) ženska z na videz urejenim življenjim; tu pa tam se upre, pa se že hkrati opravičuje za svoje izbruhe. Ranjena hoče raniti, pa ji tudi to ne uspe. Moški (v predstavi pod palmo, počitniško oblečen, zaposlen z „zaresnim“ delom), jo uporabi samo kot sredstvo za uresničevanje lastne eksistence, kot študijski objekt. Ženska je prisotna zato, da streže moškemu. Medtem ko se moški uveljavlja na račun SUSN 3, pa seje ta sprevrgla v končen upor, v popolno norost in alkoholizem (SUSN 4 - Marinka Štern), saj je lahko samo tu identična. Pripravlja božično darilo za župnika, straniščno školjko zavija v stanjol, podarila mu bo svoje ekskre-mente in kozlanje. A tudi njo pohodi moška množica z glasnim, folkloristničnim hola-rijo. Delo sta iz nemščine prevedla režiser Edvard Miler in Tomaž Toporišič, dramaturg je bil T. Toporišič, izredno zreducirano sceno je osnovala Meta Hočevar, koreo- grafijo pa Gordana Gašperin. Režiser Edvard Miler je ostal Achternbuschu zvest -kljub povoženosti je ostal ženski lik pozitiven, saj je zmožen upora in krika, na koncu pa da prednost kaosu pred konformizmom. Vse štiri predstave v Felsentheatru so bile dobro obiskane in trdno sem prepričana, da SUSN ne bo ostala izjema v repertoarni politiki celovškega Mestnega gledališča. S.W. Simpozij „Pisatelji in nacionalizem“ Ljudska visoka šola Stöbergasse na Dunaju bo 30. in 31. jan t.l. priredila simpozij o nacionalizmu. Udeležba predavateljev bo mednarodna, poudarek pa bo na odse-vaju v literaturi v deželah bivše Jugoslavije in v vzhodni Evropi. Poleg Jana Trefulke iz Češke in Dušana Slobodnika iz Slovaške so organizatorji povabili še madžarska avtorja Istvana Eörsija in Istvana Csurko iz nekdanje Jugoslavije, Draga Jančarja iz Slovenije, Dragana Veli-kiča iz Srbije, Alija Podrimjo iz Albanije in Nedjelka Fabria iz Hrvaške. Podijsko diskusijo bo vodil uveljavljeni pisatelj srbskegs rodu Milo Dor. zveze. Pretekli teden je lutkovno gledališče Maribor gostovalo na Koroškem in kar enajstkrat zaigralo predstavo Ave Lokošek “Muc vasuje, muc se ženi“. Ogledalo si jo je veliko število otrok, predvsem učencev ljudskih in glavnih šol, skoraj iz vse Koroške. Vsekakor uspešna in hvalevredna akcija Krščanske kulturne Kultura 20. januar 1993 5 ABECEČEDKE Lea Lugarič, Elena Messner, Zora Messner, Nadja Schellander, Andrea Sereinig, Čeda Schlapper, Lelja Vavti, in ABECEČEDEK lija Messner se vam predstavijo. V četrtek, 21.1. ob 16. uri vam bodo v Mladinskem domu v Celovcu zaigrali lutkovno igrico JU V ITAJ A Jezik Janko Messner duša Naši poklicni Slovenci pišejo kar naprej o dvojezičnih topografskih napisih, kadar mislijo na table z dvojezičnim krajevnim imenom. Topografija je grška beseda za krajepis(je), krajepisni napisi pa je kopičenje besed z enakim pomenom (pleonazem); kaj če bi v prihodnje rekali bolj preprosto, vsakomur razumljivo: dvojezične krajevne table ali pa - bolj obsežno -dvojezični napisi? „Tudi pri predlogih za podpore smo v sosvetu vedno našli konsenz. “ Slovenski pravopis pravi za konsenz: privolitev, soglasje. Čemu takšna tujka? In tudi v tem primeru naj bi lektor SV pisca opozoril, da tega čudnega konsenza nihče ni zgubil, pa ga zato tudi najti ni mogoče! Kaj če bi mu svetoval glagolsko izražanje: tudi o predlogih...smo se z e d i n i 1 i, ujemali, smo se strinjali, smo bili enih m i s 1 i. Saj vendar nismo Rimljani, da jo bomo na kraju narodovega življenja samo še po latinsko sekali. „Toda to vprašanje ni več na tapeti, ker ustavni strokovnjaki ne vidijo možnosti za realizacijo. ..“Že spet takšna nepotrebna rimljanščina! Zakaj namesto „možnosti za realizacijo“ ne bi rekel: „uresničljivost i“? A hujša stvar je to, kako ti naši poklicni predstavniki na Dunaju z vprašanji ravnajo: kar gor na tapete jih fliknejo kakor omlete, pa je. Potem jih pa po vsej podobi s tapeciranih sten luščijo in Vranicku na tapet mečejo, da si z njimi zobe kvari. Das kommt davon, bi človek lahko rekel, zakaj pa Nemcem na usta gleda, namesto da bi slovensko mislil: to vprašanje ni več važno, ni več pomembno! (Da se ognemo rimljanskemu „aktualno“!) Možje zamenjal dvoje: tapet-a in tapeta-e: Nemci pravijo: etwas aufs Tapet bringen = zur Sprache bringen, po slovensko: biti na tapet u, obravnavan bi ti, torej vprašanje je na tapetu (=na prevleki konferenčne mize), drugo pa je tapeta - stenska obloga- Če bi slovensko mislil, bi se bil tej pasti ognil. Na 6. strani taistega SV pa sekretar SPZ zavrže slov. kazalni zaimek „takšen“ in meni nič tebi nič - očitno za imenitno spremembo - iz rokava strese novo germansko besedo: takovrsten („takovrstne prireditve“). In potem doda še lenobni „pristop k preučevanju manjšinske problematike“: pristopajo k preučevanju samo tisti, ki se jim preučevanje ne ljubi, saj bi se ga drugače preprosto lotili. Pristopiš lahko h kakemu d r u š t v u, to pa že, pa tudi o pristopu na vrh (Anstieg) in sestopu z vrha gore (Abstieg) se da govoriti, ne pa o pristopu k delu: pridni se dela lot, pa je! „Jokl“ zgleden model za koroško sožitje V petek zvečer po zelo zavedli tudi deželni in mestni uspeli verigi luči proti sovra- politiki. Toliko nakupu jih je štvu do tujcev je bilo z zadovoljstvom napolnjeno vzdušje tudi ob odprtju kulturne taberne pri Joklnu v Bad- Dr. Seppl Brugger, družbenik Joklna gasse 7. Gostinski prostor je bil nabito poln, televizijske kamere se brnele, bliskalo se je iz fotografskih aparatov. Družbeniki in številni prijatelji Joklna so imeli svoj dan. Zmaga: novi Jokl je zaživel. A ne samo ob točilni mizi, začel je delovati tudi na kulturnem in povezovalnem nivoju. Kot da so se tega Deželni glavar dr. Christof Zernatto najti le malokdaj. Zbrali so se deželni glavar dr. Christof Zernatto. deželni poslanec mag. Peter Kaiser, mestni kulturni referent Siegbert Metelko, mestni referent za finance Zwiek, predsednik ZSO dr. Marjan Sturm, tajnik NSKS Franc Wedenig in drugi. Močno je bilo tudi zastopstvo univerze in kulture. Dr. Seppl Brugger se je ob otvoritveni slovesnosti zahvalil vsem svojim sodelavcem in poudaril namen kulturne taberne v smislu povezovanja obeh narodnostnih skupnosti in možnosti za njuno kulturno in alternativno izražanje. Deželni glavar Zernatto je izrazil željo, da bi bil Jokl samo začetek zbliževanja med obema narodnostnima skupnostma na Koroškem, za kar da se je prizadeval doslej in se bo tudi v bodoče. Marjan Sturm je poudaril pomen Joklna kot kraja uresničevanja modela Mag. Peter Kaiser v zastopstvu dr. Petra Abrozyja interetičnosti in interkultur-nosti, Franc Wedenig je zaželel poleg poslovnih uspehov tudi veliko uspeha pri izvajanju kulturne dejavnosti. Zelo emocionalen je bil urednik kulturne revije „Die Brücke“ Ernst Gayer, ki v Joklu vidi uresničitev ideje demokratičnosti družbe in kulture v njej. Spregovorila sta še Siegbert Metelko, ki je Joklnu pripisal vlogo obogatitve mesta in njegove kulture, mestni finančni referent Zwick pa je Joklnu za njegovo zunajgostinsko dejavnost obljubil izdatnejšo finančno podporo. Deželni glavar je izročil tudi darilo, pepelnik v umetno kovanem stojalu z napisom „Deželno stalno omizje“. Veliko lepih besed je bilo izrečenih, veliko obljub. Družbeniki Joklna in vodstvo kulturnega društva naj-politične strice le pocukajo za rokav, da ne bi šlo vse prehitro v pozabo. J.R. r Slovenski vestnik čestita! C Gospodu Toniju Kogoju iz Lobnika pri Železni Kapli za rojstni dan in god; gospodu mag. Tončiju Traunu iz Lovank za god; za osebne praznike članom društva upokojencev Pliberk: Francu Markitzu iz Male vasi, Mariji Linhard iz Libuč, Nežiki Lubas iz Vogrč, Alojziji Müller iz Vogrč, Veroniki Amenič iz Pliberka, Nežki Pečnik iz Šmihela in Doroteji Domej iz Rinkol; gospodu Antonu Mu-cherju iz Šentpetra na Vašinjah za 62. rojstni dan in god; gospodu Mirku Kelihu iz Celovca za rojstni dan; gospe Marej Stüber iz Strpne vasi za okrogli jubilej; gospe Fridi Lesnik iz Lepene za 50. rojstni dan; za osebne praznike članom društva upokojencev Podjuna: Neži Zunder iz Kokij, Francetu Vrbincu iz Srej pri Škocijanu, Tomeju Pesjaku iz Malčap in Antonu Goltniku z Žmanj; gospe Neži Primik iz Kočuhe pri Šmarjeti za 60. rojstni dan; gospe Johani Sadolšek-Zali iz Lobnika za 70. rojstni dan; gospe Ljudmili Oschgan z Ločila za 90. rojstni dan; gospe Sonji Moritsch iz Cahorč pri Kotmari vasi za rojstni dan; gospe Mici Mak iz Sel za rojstni dan; za osebne praznike članom društva upokojencev v Šentjakobu: Tildi Kartnik z Bistrice, Primiju Kleme-njaku iz Šentožbalta, Francu Melherju iz Bruj, in Neži Kleibner iz Šentjakoba; gospe Neži Vidermann iz Borovelj pri Pliberku za 70. rojstni dan; gospodu Tomiju Maku-Mačniku iz Sel za rojstni dan; gospodu Toniju Hriberniku iz Sel za rojstni dan; gospe Nežiki Skrutl iz Gorič za osebni praznik; gospodu Blažu Sturmu iz Lipe za rojstni dan; gospe Nežki Lipuš iz Železne Kaple za 89. rojstni dan; gospodu Hanzeju Straussu iz Lovank za 70. rojstni dan; gospodu Timoteju Maliju iz Lepene pri Železni Kapli za 66. rojstni dan; gospe Mili Piskernik iz Borovnice v Selah za rojstni dan; gospodu Ernstu Pitschku iz Holbič za rojstni dan in god; gospe Antoniji Reich-mann iz Želuč za 70. rojstni dan; gospe Pavli Rosenzopf iz Breške vasi za rojstni dan; Datum Krni PRIREDITVE Prtnami Sreda, v Modestovem Strokovno predavanje dr. 20.1 domu v Celovcu Marjana Wakouniga: Nov sistem 18.00 Dr. Tischler- obdavčevanja dohodkov iz Park 1 kapitalnega premoženja (Prir.: Slov. gosp. zveza, Posojilnica in Zveza-Bank) Sreda, v knjigarni Otvoritev razstave Planine Slov. planinsko 20.1 Mohorjeve v sliki in Otroški portret društvo Celovec 18.00 v Celovcu Petek, v Slomškoven Podelitev 14. Tischlerjeve NSKS in KKZ 22.1 domu v Celovcu nagrade ek. svetniku Fricu 19.00 10.Okt.Str. 25 Krumru; sod. MoPZ Kralj Matjaž Sobota, vfarnidvo- Zbledele vizije - recital; SPD „Šmihel“ 23.1 rani v Šmihelu nastopa gledališka skupina 19.30 VŠGP iz šentpetra Sobota, pri Kovaču Smeh v zrcalu - dve komediji SPD „Valentin 23.1 naObirskem (Miroslav Vilhar) Polanšek 20.00 gostuje igralska skupina iz Borovelj Ponedeljek, v Hiši Predavanje (v nemščini): univ. 25.1 umetnikov prof.dr. Rudolf Neuhäuser: 20.00 v Celovcu Meyerhold in ruski avantgardni teater Sobota, v stari šoli Koncert Iztoka Mlakarja - SPD „Šentjanž“ 30.1 v Šentjanžu štorije in baldorije 19.30 vstopnice samo v predprodaji (100 šil.) Sobota, v farni Pavliha in Mica - (Aurand Har- Farna Mladina 30.1. dvorani v ris); gostuje mladinska gleda- 19.30 Pliberku liška skupina iz Sel Nedelja, v farnem Pavliha in Mica (Aurand Harris) SKD Globasnica 31.1. domuvGlo- gostuje mlad. gledališka skupina 14.30 basnici iz Sel Od sobote, v Domu v Seminar Otroški farni praznik Katoliška 6.2. ob Tinjah za tiste, ki delajo z mladino prosveta 14.30 Prispevek 150 šil., pri- do nedelje, jave po tel. 046 3/51 11 66 7.2. Sobota pri Habnarju Hodiški ples- SPD 6.2. na Plešerki igra: Sekstet Šibovnik Zvezda 20.00 - bogat srečolov Hodiše od 19.2. gostilni Tečaj retorike-vodi Marjan KSŠŠ do 21.2. Gabriel v Srienc; prijave pri Veroniki Lešah Pietzka, tel. 042 35/35 45 nM£,91MVC CELOVEC - Deželna galerija - Markus Pernhart (do 31.1.), Wolfgang Reichmann, Instalacija - Deželni muzej - Markus Pernhart, risbe - gradovi - Kavarna v Hiši umetnikov - Luisa Celentano (do 30.1) - Siemensforum, Werner von Siemensark 1, -razstave del osmih španskih slikarjev Španski konstruktivizem (do 28.2) DUNAJ - Galerija KSŠŠ, Mondscheingasse 11,7. okraj, Andrej Krištof, psevdonim Frlin 92, med 14. in 17. uro TINJE - Dom v Tinjah -v sredo, 20.1. ob 19.30 - Odprtje razstave del Kristijana Sadnikarja - olja, pejsaži PLIBERK - Galerija Falke & Kuhn, Libuče - Januš, Meyer, Reis, Strohmeier, Vouk - Mali format (do 30.1.) S L O V K N S K E O I) I) A J E 18.10-19.00 Sreda, 20.1. Glasbena sreda Četrtek, 21.1. Rož - Podjuna - Zilja Petek, 22.1. Nove knjige Sobota, 23.1 Od pesmi do pesmi - Od srca do srca Nedelja, 17.1. 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem, duhovna misel (p. Ivan Olip) 18.10-18.30 Dogodki in odmevi. Ponedeljek, 25.1. Hodi popotnik skozi koroški vek - ob 70. letnici dr. Valentina Inzka Torek, 26.1. Partnerski magazin. Danes menjava v Beli hiši WASHINGTON. - Danes bo v Washingtonu veliko slavje ob nastopu 42. ameriškega predsednika Billa Clintona. Zbrala se bo vsa ameriška glasbena in filmska smetana, napovedujejo pa udeležbo tudi nekako 250.000 ameriških državljanov. Billa Clintona bo sprejel dosedanji predsednik George Bush z ženo Barbaro, popoldne pa bo zaprisegel pred ameriškim kongresom. Z nastopom demokrata Clintona se končuje obdobje predsednikovanja republikancev Ronalda Reagana in Georga Busha. Predvsem slednji je aktivno sodeloval v velikih mednarodnih procesih, največjem - razpadu Sovjetske zveze - in zatonu drugega najmočnejšega moža na svetu Mihaila Gorbačova, izvedel je bliskovito zalivsko vojno proti iraškemu samodržcu Sadamu Huseinu in napad kot svoje zadnje dejanje ponovil po skoraj natanko dveh letih, v krizi in vojni na tleh bivše Jugoslavije pa je križem rok čakal, da bo kapitulirala politika njegovih evropskih zaveznikov. V zgodovino se bo pozitivno zapisal zaradi sklenitve doslej največjega sporazuma o razoroževanju z ruskim predsednikom Jelcinom, v ameriškem spominu pa bo ostal tudi zaradi velike gospodarske recesije in nerešenih pro- blemov, zaradi česar je tudi izgubil volitve za svoj drugi mandat. Billu Clintonu vsekakor ne bo lahko, saj Američani po ugotovitvah znanega Gallupovega inštituta od njega pričakujejo predvsem ureditev gospodarskih razmer. Novi vodja ameriške diplomacije, zunanji minister Christopher, pa je napovedal, da bo težišče ameriških zunanjepolitičnih prizadevanj za ureditev razmer v„B osni in Hercegovini. 42. ameriški predsednik Bill Clinton Četrtino pomoči zaplenijo Srbi NEW YORK. - Po poročilu Urada stvo, Brenner pravi, da so mirovne sile za človekoljubno pomoč Thomasa OZN Srbe skušale pomirjati s tem, da Brennerja srbske sile v Bosni in Herce- so jim zaplembo kar dovolile. S tem pa govini zaplenijo vsaj četrtino vse so sile OZN srbsko policijo tudi pomoči, ki jo mednarodne humintarne uradno priznale za oblast. Zaplemba organizacije pošiljajo izstradanemu pomoči poteka tudi na sarajevskem prebivalstvu. V poročilu, ki ga je pri- letališču. Pri tem pa si Srbi lahko pravil za ameriško zunanje ministr- izbirajo, kar potrebujejo. Sanacija termoelektrane Šoštanj V Šoštanju sta v pripravi za podpis dve pogodbi: prva z izvajalci del za čistilne naprave in druga z avstrijskim ekološkim skladom. Termoelektrarne v Šoštanju so 18. novembra lani že podpisale listino o nameri z avstrijskim konzorcijem o izgradnji naprave za odžvepljanje dimnih plinov za blok IV. Že res, da to še ni prava pogodba, pomembno pa je, da je že s podpisom te listine začel teči dveletni rok za začetek poskusnega obratovanja. Kakorkoli že, pravo pogodbo naj bi podpisali v 45 dneh po podpisu listine o nameri, vendar so zaradi božično-novo-letnih praznikov sedaj v mali časovni zamudi... toda vse kaže, da bo podpisana še v januarju letos, ve povedati direktor TEŠ Jaroslav Vrtačnik. Za podpis pa pripravljajo še eno pogodbo, in sicer z avstrijskem ekološkim skladom. Avstrija je namreč sklenila pomagati v okviru svojih možnosti pri ureditvi čistilnih naprav, saj je zaradi bližine - približno 40 km zračne linije do meje - termoelektrarna največji onesnaževalec zraka in bi s sanacijo prihajalo manj škodljivih snovi na avstrijsko področje. Kot se je izvedelo, je iz sklada za tokratno ureditev .čistilnih naprav na bloku IV namenila 160 milijonov šilingov. Tudi to pogodbo naj bi podpisali v kratkem. Za zdaj pa še ni znano, kaj vse je ugotovil republiški sanitarni inšpektor Dušan Vrtovec, ki je pred dnevi obiskal šoštanjsko termoelektrarno. Bodo podaljšali rok za redno obratovanje pod temi že znanimi pogoji, ali pa bo svoje vendarle rekla tudi republiška sanitarna inšpekcija, - saj bi se moral močno žnižati izpuh žveplovega dvokisa. A. Ojsteršek TRIBUNA BRALCEV Od vsepovsod 20. janaur 1993 7 Dragi rojaki, dragi tovariši! Bil sem navzoč pri zborovanj za parlament koroških Slovencev. Veselilo me je, da se ustvari, kar sem si že dolgo želel. Pozdravljam ta postopek, ker samo, če se bomo tako zedinili, se bomo tudi uveljavili. Slišal sem že kritike in napade, te ljudi prosim, da naj ne napadajo, ampak se zmenijo o tej stvari, in da naj se vsi potrudimo za skupnost, ker gre za naš obstoj, nas koroških Slovencev. Primimo vsi za eno vrv in jo vlecimo skupaj. Zgoraj sem omenil „tovariši“, to pa zato, da povem, kaj to pomeni. Ko nas je preganjal Hitlerjev fašizem, se je ta beseda začela uveljavljati in pomeni „brat“. TOVARIŠ, to je bratovska beseda in pomeni tudi ENAKOST in ne gospod in hlapec. Kdor je okusil preganjanje v času Hitlerja, ta ve, kaj pomeni tovariš! Ja, fašisti so nas hoteli izkoreniniti, fante pa niso vprašali, ali si Slovenec ali Švaba, poklicali so jih v vojsko za fašizem, iti so morali. A povedal vam bom nekaj o Slovencih, ki so bili v fašistični vojni: samo deset jih je bilo v enem „cugu“ (to je sto mož) in niso znali švabsko. Učili so jih nemško, a naučili se niso nič, kaj z njimi? Vpeljati so morali slovensko komando in pri korakanju se je pelo slovensko, delaj, delaj pušeljc..., To pesem se je naučilo 90 Švabov, in peti so jo morali s Slovenci! Ti fantje niso bili neumneži, ne mislite, bili so študirani, akademiki, modri, tovariši so bili, v njih je vladala enakost! Eden od Švabov seje pritožil, da govorimo samo slovensko, špis pa je zaukazal apel in oznanil, da Slovencem (Oberkrajnarjem) - tako so nam pravili - nihče ne sme prepovedati govoriti slovenska! Ja, ja, tako je bilo, in to samo zato, ker so bili ti fantje modri in se niso dali, bili so trdni, prave korenine, in samo zato so imeli veljavo. Samo deset jih je bilo, pa so se uveljavili pri Švabih, nas pa je še na tisoče, pa se ne moremo, ker pač vlečemo na vse strani! Žalostno je, še v Kleine Zeitung Slovenci napadajo Slovence; to je direktno prilizovanje koroškemu Heimatdienstu, sovražniku koroških Sloven-cov! Slovenec! Bodi, kar hočeš, če pa gre za naš obstoj, pa bodi Slovenec, bodi za to, kar bi prineslo več veljave, več priznanja za naš narod, več pravic, več upoštevanja našega naroda! Bodimo za ustavo enotnosti, za parlament! Povem vam še, da so bili vsi tisti fantje, o katerih sem govoril zgoraj, enakih misli, da so šli eden za drugim s tistimi, kateri so bili preganjani od fašizma, in se z njimi borili proti fašizmu, ne glede na vprašanja, kaj si ti in kaj je on, kot bratje, tovariši, enakopravni, Slovenci! Še smo preganjani, še nas sovražijo, zato primimo za vrv enakosti! Vaš tovariš, Slovenec Jožef Perne, Klanče Poslanec Walter Posch zaskrbljen zaradi mladine Nedavna anketa je pokazala, da je več kot polovica avstrijske mladine dovzetna za desnoradikalno miselnost. Kje so vzroki, se sprašuje državni poslanec Posch. Poleg nerešenih socialnih vprašanj (delovna mesta, stanovanjska stiska) pripisuje Posch krivdo vsekakor tudi populistični demagogiji Haiderja, ki ponuja navidezne in enostavne rešitve za bodočnost, ustvarja umetne strahove in iracionalna čustva. Veliko ljudi le s težavo spremlja gospodarske in socialne reforme v zvezi z Ali že spet? Evropsko skupnostjo. Ne bi bilo pametno, če bi teh bojazni ne jemali resno - ljudi je strah, da bodo morali s tujci deliti to, kar so si v zadnjih petdesetih letih pridobili. Posch je ostro obsodil referendum FPÖ, saj je zanj edini razlog, da bi Haider rad svoje privržence spet nekoliko motiviral. Za vse so „krivi drugi, drugi ščuvajo“. Mladina dorašča z zmanjšanimi humanističnimi vrednotami, etablirane stranke nimajo pravega odnosa do mladine, ki ima veliko energije, a malo orientacije. S.W. Iz dneva v dan bolj zaskrbljujoče ne postaja samo sovraštvo proti tujcem - neogibno je povezano tudi s toleranco do raznih manjšin, med drugim tudi do slovenske... Na sliki obratno poslopje znanega slovenskega puškarja iz Borovelj, na katerega je nekdo pred nekaj dnevi narisal kljukasti križ. VABILO Zveza koroških partizanov vas tudi letos vabi na tradicionalno proslavo ob grobu narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža. Proslava bo v nedeljo, 31.1. ob 11. uri na pokopališču v Svečah, prav na dan 49-letnice njegove smrti. Vse borce, antifašiste in demokrate vljudno vabimo, da se proslave udeležijo v čim večjem številu. Proslavi bo posvečen tudi kulturni program s petjem in recitalom, govoril pa bo predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm. 70 let Ivanke Sadolšek-Zale 17. januar je rojstni dan Zale. Pod tem imenom je znana po vsej Koroški in še preko meje. Njeno življenje je potekalo ob trdem delu na lepi gorski kmetiji pri Mikeju v Lobniku. V najtežjem času našega naroda, v dobi nacistične strahovlade, se je skupaj z možem Mihijem, s katerim že nad 50 let deli zakonsko življenje, uprla in se s puško v roki aktivno borila za boljši jutri. Svojo hrabrost je pokazala z dejanjem, ki je enkratno, saj je uklenjena pobegnila policistom od aretaciji. Posebni mejnik njenega življenja je bila ustanovitev ženske organizacije aprila 1943. V Antifašistični fronti žena je kot prva predsednica zaslužna za njen razmah. Po končani vojni sta z možem znova uredila požgani in opu-stošeni dom. Sodelovala sta v narodnih organizacijah in z možem sta še danes, kljub mnogim prestanim udarcem, po možnosti dejavna v narodnem življenju. Za svoje delovanje v protifašističnem boju je prejela vrsto odlikovanj in priznanj, med njimi tudi častni znak zaslug za osvoboditev Avstrije. V imenu slovenskih organizacij ji čestitamo in želimo, da bi zdrava in zadovoljna še naprej prihajala med nas. Se prav posebej pa ji kot svoji prvi predsednici čestita Zveze slovenskih žena. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem v globoki žalosti sporočamo, da nas je v ponedeljek, 11. januarja 1993, v 63. letu starosti nepričakovano za vedno zapustila moja draga žena, naša draga mati, babica, sestra, teta in botra, gospa Zofka Dovjak roj. Kuchar Našo drago bomo pospremili k zadnjemu zemeljskemu počitku v soboto, 23. januarja, ob 15. uri, po sv. maši iz cerkve na pokopališče v Selah. Rajna je prejela več odlikovanj, med drugim tudi za osvoboditev Avstrije. Sele-Fara, Železna Kapla, Lepena, Vöcklabruck V globoki žalosti: mož Peter otroci z družinami Stella, Peter, Emanuela sestra Breda, brata Mihi in Peter v imenu vseh sorodnikov Liberalni in krščanski demokrati zbližali stališča Prejšnji torek izvoljeni slovenski premier dr. Janez Drnovšek pod časovnim pritiskom nadaljuje pogajanja za sestavo vladne koalicije, od katere je odvisno tudi formiranje vlade. Imena ministrov mora državnemu zboru predložiti že do prihodnje srede. Kot kaže, so se programska stališča z najtršo stranko krščanskih demokratov močno zbližala in stranki sta že sklenili koalicijsko pogodbo. Ta zajema tudi dodelitev štirih ministrstev, ki jih bodo vodili krščanski demokrati (zunanje -Peterle, notranje - Bizjak, kmetijsko - Osterc in za promet in zveze - ?). V sezoni redna ladijska linija med Portorožem in Benetkami V letošnji turistični sezoni bo slovensko turistično ponudbo popestrila redna linijska ladijska povezava med Piranom oz. Portorožem in Benetkami. Opravljalo jo bo potovalno-turi-stično podjetje Kompas turizem z luksuzno ladjo, ka tamaranom Prince of Venice. Ladja sprejme na svoj krov 303 potnike, opremljena pa je s trgovino, barom in duty free shopom, je klimatizirana, upravlja pa jo petčlanska posadka. Ob petkih in sobotah bo ladja izplula iz Portoroža ob 7.45 uri, v Benetkah bo ob 11. uri, vračala pa se bo ob 17. uri s prihodom v Portorož ob 20. uri, ob nedeljah pa dve uri pozneje. Cena potovanje v eno smer bo stala 416, v obe smeri pa 595 šilingov. Minister Rupel pri Colombu v Rimu Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel seje ob koncu prejšnjega tedna udeležil kongresa Liberalne intenacionale v Rimu. Ob tej priložnosti se je srečal tudi z italijanskim zunanjim ministrom Colombom. Pogovarjala sta se o novem krogu italijansko-slovenskih poganjanj o Osimskem sporazumu. Kot je znano, Italija vztraja, daje potrebno Osimski sporazum med Italijo in nekdanjo Jugoslavijo na novo opredeliti in opraviti določene korekcije, predvsem kar zadeva lastništvo iz Slovenije izseljenih Italijanov, Slovenija pa vztraja na ureditvi pravic slovenske manjšine v Italiji. Slovenija v Mednarodnem denarnem skladu Natanko leto dni po mednarodnem priznanju je bila Slovenija prejšnji petek, 15. jan., sprejeta v Mednarodni denarni sklad (IMF). V njem bo udeležena z ustreznim deležem skupne vsote nekdanje Jugoslavije, hkrati pa ji je bil že tudi priznan in ugotovljen ustrezni del skupnih nekdanjih jugoslovanskih dolgov, ki jih Slovenija že redno odplačuje. Sprejem v to najpomembnejšo denarno ustanovo je bil pogojevan z uvajanjem tržnega gospodarstva in z zadostno vsoto deviznih rezerv, teh pa ima Slovenija v tem času okrog milijardo in stopetdeset milijonov dolarjev. Nadstrankarski časopis koroških Slovencev Uredništvo/Redaktion: Tarviser Straße 16,9020 Celovec/KIagenfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30,33 in 40, telefaks 0463/51430071. Usmerjenost lista/Blattlinic: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Urednika/Redakteure: Jože Rovšek, Sonja Wakounig. Izdajatelj in založnik/Herausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/KIagenfurt, telefon 0463/514300, telefaks 0463/51430071. Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava. Tarviser Straße 16,9020 Celovec/KIagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, telefaks 0463/51430071. Oglasi/Anzeigcn: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/KIagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30, 33 in 40, telefaks 0463/51430071. Zastopstvo za Slovenijo: ADIT-DZS, Glonarjeva 8,61000 Ljubljana, Slovenija, telefon 061/329761, telefaks 061/311123. Letna naročnina: za Avstrijo 370 šil. (za upokojence 280šil ); za Slovenijo 1500 SIT. SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT Bojan - Aleš, bravo! SK-Puntigamer Aich/Dob : Gleisdorf 3 : 0 (-13, -12, -12) Vsi gledalci na tekmi tekmo boljši. Dvojica so bili navdušeni. Zelo Doba, Slovenca Bojan lepe poteze, hitra igra, Mlakar in Aleš Jerala sta Dobljani so iz tekme v nepremagljiva. Aleš šteje Smučanje - Rožanski otroški pokal Rožanski smučarski klubi ŠK Borovlje, DSG Sele, ŠK Šentjanž, TVN Šmarjeta in ŠK Rož so na novo ustanovili tekmovanje za Rožanski otroški pokal, v katerem imajo tudi najmlajši možnost, da se pomerijo v treh veleslalomih in dveh slalomih. Zmagovalci prve tekme: Ralph Fister (Rož), Melanie Dovjak (Sele), Friedrich Mak (Sele), Katrin Rötting (Borovlje). Selani pa so dosegli še dve drugi mesti in sicer Peter Oraže in Marko Roblek. V drugi tekmi pa so zmagali: otroci I - dekleta: Melanie Dovjak (Sele), 2. Anema-rie Ogris (Sele) otroci I - fantje: Peter Oraže (Sele) otroci II - dekleta: Lausegerjeva (Borovlje) otroci II - fantje: Mario Plasch (SC Rosental), 2. Marko Roblek (Sele). Prihodnja tekma bo 31. januarja v Selah. Šentjanščani spet odlični Že v prejšnji številki smo poročali o uspehih šentjanških smučarjev še posebej o Danijelu Užniku in Birgit Filipič (za pomoto-Tatjana-se oproščamo). Naj tokrat iz obnovoletnih tekem omenimo še nekaj uspehov drugih šentjanških tekmovalcev. V tekmovanju za pokal seniorjev na Simonhöhe je Joži Partl v svoji skupini zmagal, skupno pa je bil drugi. Za Raiffeisnov, industrijski in Fischerjev pokal so v svojih razredih mladi smučarji Šentjanža dosegli sledeča mesta: Tatjana Zablatnik-6., Dunja Jamnig-5., Silvana Oraže-6., Birgit Filipič-7. in Danijel Užnik-3. Za pokal Ötker na Dobraču je Brigitte Esel osvojila 1. mesto, Dominik Kropiu-nik pa tretje. Na tekmovanju na Weissenseeju je bila Tatjana Zablatnik v skupini šolarke II druga, Dominik Kropiunik pa pri šolarjih II tretji. Na Simonhöhe v tekmovanju za točke ÖSV je bila Tatjana Zablatnik najboljša v svojem razredu, skupno pa druga, tre- v • Jure Košir v svetovnem vrhu V slalomu za svetovni pokal v Lechu je Slovenec Jure Košir osvojil izvrstno drugo mesto, za seboj je pustil celo Alberta Tombo, tokrat pa je hitrejši le Šved Fog-doe, ki je zmagal že tretjič v tej sezoni in to na smučeh ELAN. Košir je z zadnjim in doslejšnjimi rezultati (v slalomski razvrstitvi je 4.) opozoril, da bo treba z njim resno računati tudi na svetovnem prvenstvu februarja na Japonskem. med najboljše podajalce v Avstriji. Napadalca kot je Bojan tudi nima vsako moštvo. Cilj Dobljanov je obdražati tretje mesto v prvenstvu. Zmaga proti HYPO-Celovec bi ta cilj približala. Šele ob koncu januarja bomo rešeni te negotovsti. Igralec Pepej Trampusch je prebolel poškodbo na gležnjih in je spet okrepitev za moštvo. Želimo mu, da bo spet dosegel dobro formo. Moštvo iz Gleis-dorfa je zelo neprijeten nasprotnik. V osnovnem delu so imeli Dobljani težave z njegovo hitro igro. Toda tokrat so bili domači močnejši. Amstetten : SK Puntigamer Aich/Dob 3 :1 Tekmec iz Amstettna je drugi na lestvici in bo gotovo uspel v kvalifikaciji za super ligo. Kot proti MÖMA - Dunaj so Dobljani osvojili vsaj en niz. Po mnenju trenerja Branka Goloba je to za Dob uspeh. Koroška liga - moški SK Aich/Dob : Wolfsberg 2 : 3 Kot pri ženski ekipi je piti in domače moštvo bi tje mesto je osvojila Karin Kruschitz, pri mladini I je bila Birgit Filipič prva in najboljša dneva, 2. Dunja Jamnig, 3. Marion Maloveršnik, v splošni skupnini pa je zmagal Günther Schau-nig (Bilčovs). Prejšnjo sredo so na koroškem šolarskem prvenstvu, ki je štelo tudi za kvalifikacijo za avstrijsko prvenstvo, v svojih razredih osvojile prva mesta kar štiri „Šentjanš-čanke“: Dunja Jamnik (najboljša dneva), Silvana Oraže, Birgit Filipič in Marion Maloveršnik. Vse te imajo velike možnosti tudi na avstrijskem prvenstvu, odkoder se prve tri plasirajo za svetovno prvenstvo v Kanadi: „Vsi bomo držali pesti, da bodo med njimi tudi naša dekleta, “ pravi prizadevni trener Erich Užnik. Na tekmovanju na Katschbergu v nedeljo sta bili v svojih razredih Zablatnikova in Kru-schitzeva 5. in 8., Martin Sleik pa tudi 8. V mladinski skupini na istem tekmovanju pa je Danijel Užnik za Jürgenom Popotnigom osvojil odlično drugo mesto. bil tudi pri moških vzrok v tem, da pred tekmo niso trenirali. Zdaj je cilj moštva, doseči vsaj drugo mesto v osnovnem delu prvenstva, nedosegljiv. Kapetan Peter Trampusch je precej razočaran nad vodstvom kluba. Pred tekmo so igralci iskali formular zapisnika, kamor se zabeležijo točkie in potek tekme. Brez tega nasprotniku ni treba nasto- lahko brez igre izgubilo s 3 : 0. Igralci Wolfsberga niso komplicirali in tako se je tekma lahko začela. Vendar pa so bili Dobljani v slabi formi. Precej napadov se je končalo v mreži. V četrtem nizu so celo vodili s 7 : 0 niso bili v stanju, tekmo odločiti v svojo korist. Torej poraza v koroški ligi. Brez truda ni uspehov in brez igralcev ni moštva... Koroška liga - ženske SK Aich/Dob : Friesach 1:3 Prvi poraz Dobljank! Vzrokov za ta poraz je več. Omenil bi le, da dekleta do prve tekme po božičnem odmoru niso imele treninga. Trenerja ves teden ni bilo. Tako so zapuščene od trenerja in tudi vodstva kluba (kje je bil sekcijski vodja?) nepripravljene šle na tekmo. Odbojka zahteva reden trening. Brez uigranih potez tudi dobre posamezne igralke ekipe ne rešijo pred porazom. Igralke si želijo, da bi kmalu našli ustrezno rešitev. Še tako dobra motivacija ne drži dolgo. Zahomčani z novim zaletom Zahomc je kar nekako preveč oddaljen od Celovca, zato se o skakalcih Franca Wiegeleja neupravičeno premalo sliši. Ob tem pa je treba reči, da mladi Zahomčani dosegajo prav lepe, nekateri celo izvrstne uspehe. Na skakalni tekmi na Štefanovo v Vrbi sta pri otrocih I Marco Godec in Danny Hojnik osvojila četrto oz. šesto mesto, pri otrocih II je bil Hanzi Millonig 2., Stefan Kaiser pa tretji. Tekmovala sta še Florian Leiler in Philip MacDonald. Pri šolarjih I je bil Hanzi Millonig tretji, pri mladini I Florian Riefenthaler 3., pri mladini II je zmagal Thomas Kuglitsch, v splošnem razredu pa Franci Wiegele pred Herbigom Millonigom. Na tekmi v Beljaku je bil pri otrocih II najboljši Hanzi Millonig, Stefan Kaiser pa je bil tretji. Pri šolarjih II je Florian Riefenthaler zasedel drugo mesto. Na tekmi za evropski pokal v St. Aegydnu je Franci Wiegele v močni mednarodni konkurenci odlično deveto mesto. Na novoletni skakalni tekmi v Seefeldu je bil Kuglitsch pri mladini II četrti, Günther Kaiser pri juniorjih 5., Franci Wiegele pa v splošnem razredu četrti. Thomas Kuglitsch je v Beljaku na tekmi za Alpski pokal zmagal z rekordom skakalnice (86 m), v Predazzu v Italiji pa je bil drugi. Manjka mu samo še en podoben rezultat, pa lahko računa z uvrstitvijo v avstrijski B kader. Zahomčani pa se seveda tudi pridno pripravljajo na tekmo za Ziljski pokal, ki bo prihodnjo nedeljo v Zahom-cu. Mnogo uspeha! SLOVENSKI VESTNIK Slovenska športna zveza vabi v zimskih počitnicah na Smučarski tečaj v Aprici V zimskošportnem centru v severni Italiji (Lombardija). Trajal bo od nedelje, 14., do sobote, 20. februarja 1993. Udeleženci bodo bivali v hotelu Ginepro, v neposredni bližini vlečnic in vzpenjač. Rezerviranih je 40 mest. Odhod iz Celovca bo 14. 2. ob 8. uri izpred Zvezne gimnazije za Slovence, povratek pa 20. 2. do 18. ure. Cene: (5 polnih penzionov, 1 polovični penzion, 5-dnevna vozovnica - za otroke ni popusta, prevoz z avtobusom, šola smučanja ali snowboardinga - deske da na voljo firma Elan na Brnci) odrasli-4.700 šil.; otroci do 12 let - 4.600 šil.; otroci do 6 let - 4.100 šil. V dopoldanskih urah se bodo tečajniki lahko udeležili izletov, pouka smučanja ali snowboardinga pod strokovnim vodstvom prof. Antona Malleja, Kristijana Zeichna, Richarda Kunčiča in Danila Prušnika. Prijave z naplačilom 1.000 šil sprejema Poso-jilnica-Bank Celovec, Bahnhofstraße 1, konto štev. 1-03.029.113. Prijave bodo upoštevane po vrstnem redu. Monika Matschnik, odbojkarica, maturantka slovenske gimnazije, doma s Kostanj, že tretje leto igra v najvišji avstrijski odbojkarski ligi in je članica avstrijske juniorske in ženske reprezentance. Zakaj si se odločila za odbojko? Pravzaprav sem do odbojke prišla bolj po naključju. V Mladinskem domu sem večkrat igrala s sošolkami, pa me je nagovorila prijateljica, ki je že igrala v klubu, naj se jim pridružim. Tako sem se pred štirimi leti vključila v odbojkarski Klub ATSC Celovec in prvo leto igrala v koroški ligi. Naslednje leto pa sem napredovala v zvezno ligo. Zdaj že tretje leto igram v najvišji ligi in reči moram, da mi je zelo všeč. Kako je s treningi in tekmami? Treniramo štirikrat tedensko, ob sobotah in nedeljah pa imamo tekme. Zelo naporne so predvsem vožnje na tekme v Innsbruck, na Dunaj itd., ker pa k sreči vedno dobro igramo in vselej zmagamo, to tudi lažje prenašamo. Ker imam pogodbo s klubom, dobim tudi nekaj denarja, tako da vsaj iz finančnega vidika nimam izgube. V klubu se kar dobro počutim. Letos igrata tudi dve legionarki, ena Slovenka in ena Rusinja, ki sta obe zelo dobri. Letos maturiraš. Kako lahko združiš vrhunski šport in šolo? Je že res, da je včasih zelo naporno. Šola, nato trening, potem učenje. Večkrat sem že mislila, da ne bom zmogla več. Potem pa le spet nekako gre. Po drugi strani pa vem, da odbojke ne morem kar tako pustiti. Kaj nameravaš za naprej? Najprej je na vrsti matura in upam, da je bom uspešno opravila. Jeseni grem študirat psihologijo, v Gradec ali na Dunaj, tega še ne vem natančno, vendar z odbojko ne mislim prenehati. Kje bom jeseni igrala, je v glavnem odvisno od kraja, kjer bom študirala. Kakšni so tvoji športni cilji? Svoj športni cilj - igrati v avstrijski odbojkarski reprezentanci - sem že dosegla, višjih ciljev pa nimam. Od jeseni dalje bo v ospredju študij. Hvala za pogovor in veliko uspeha. Eda Velik