Psiholo.ka obzorja / Horizons of Psychology, 10, 2, 51-66 (2001)H Dru.tvo psihologov Slovenije 2001, ISSN 1318-187HZnanstveni teoretsko-pregledni prispevekH Nova spoznanja o vlogi star.ev pri razvojupotrokove navezanostip ZLATKA CUGMAS Univerza v Mariboru, Pedago.ka fakulteta, MariborH Povzetek: Teorija navezanosti pripisuje velik pomen v razvoju otrokove navezanosti obeutljivosto matere. Kljub .tevilnim raziskavam zvez med materino obeutljivostjo in kategorijo otrokove navezanosto ostaja .e veliko odprtih vpra.anj v zvezi s to problematiko. Namen prispevka je odgovoriti na neka . izmed teh, in sicer v kolik.ni meri variabilnost v obeutljivosti star.ev pojasnjuje variabilnost v kvaliteto otrokove navezanosti, ali se vloga star.ev v razvoju otrokove navezanosti spreminja glede na njegov 1 starost, kak.no vlogo imajo druge osebe, ki skrbijo za otroka, in kateri dejavniki poleg obeutljivosto vplivajo na otrokovo navezanost. Na osnovi pregleda novej.e literature navezanosti ugotavljam, da s 1 zveze med obeutljivostjo star.ev in kategorijo otrokove navezanosti srednje visoke; da ima obeutljivos1 matere pomembnej.o vlogo v razvoju otrokove navezanosti kot obeutljivost oeeta; da je obeutljivos1 pomembnej.i prediktor navezanosti pri mlaj.ih kot starej.ih otrocih in da obeutljivost drugih oseb, ko skrbijo za otroka, lahko kompenzira otrokovo anksiozno navezanost na mater. Prispevek sklenem . .tevilnimi vpra.anji, ki so se mi porodila ob .tudiju tovrstne problematike, in zahtevajo sistematien 1 nadaljnje raziskovanjep Kljuene besede: navezanost, obeutljivost, otrokova starost, kompenzacija, teorija, pregledi literaturI New findings on the parents. role in the developmentpof the child.s attachmentp ZLATKA CUGMA 1 University of Maribor, Faculty of Education, Maribor, SloveniaH Abstract: The theory of attachment considers mother.s sensitivity to be of great importance in thI development of the child.s attachment. However, despite the numerous proven connections betweeU mother.s sensitivity and the category of child.s attachment, many questions related to this topic remaiU unanswered. The aim of this article is to find answers to some of these questions, namely: to what exten1 the variability in the parents. sensitivity explains the variability in the quality of the child.s attachmente does the role of the parents in the development of the child.s attachment undergo changes regarding thI child.s age; what kind of role can other persons, who take care of the child, have; and which factor . alongside sensitivity influence the child.s attachment. As I studied the recent literature on attachment . found that the correlations between parents. sensitivity and the category of the child.s attachment arI *Naslov / address: izr. prof. dr. Zlatka Cugmas, Univerza v Mariboru, Pedago.ka fakulteta, Koro.ka 160,H2000 Maribor, Slovenija, e-mail: zlatka.cugmas@guest.arnes.siH 52pZ. CugmasH moderate; that the sensitivity of the mother plays a more important role in the development of thI child.s attachment than the sensitivity of the father; that sensitivity is a more important predictor o . attachment in younger than in older children; and that sensitivity of other persons, who take care of thI child can compensate for the child.s anxious attachment to her/his mother. I conclude with severa questions which cropped up in the course of the study and call for systematic research in the futurep Key words: attachment, sensitivity, childhood, compensation, development theory, literature reviewin . CC=284 1 Teorija navezanosti poudarja vlogo obeutljive matere pri razvoju otrokovepnavezanostip Teorija navezanosti temelji na delih J. Bowlbyja in M. Salter Ainsworth. Strokovn 1 delo je Bowlbyja vodilo do preprieanja, da so lahko otrokove dejanske izku.nje . dru.ini eden izmed najpomembnej.ih, ee ne kar najpomembnej.i vzrok za otrokovI emocionalne motnje. Verjel je, da otrokom najla.je pomagamo tako, da pomagam 1 njihovim star.em. Vojni eas je bil v veliki meri pobudnik, da je bila loeitev med otroko . in materjo osnovni predmet njegovega zaeetnega preueevanja (Bretherton, 1992) p Oblikoval je teorijo navezanosti, ki predpostavlja, da otrokove vsakodnevne izku.nje X osebo, ki zanj skrbi, vplivajo na razvoj internih reprezentacij pri otroku oz. na delovno model te osebe (to je objekta navezanosti), le-ta pa vpliva na odnose navezanostip Poudarja vlogo obeutljivosti in dovzetnosti objekta navezanosti za otrokove potrebI (Bowlby, 1969). Bowlbyjeva teorija navezanosti je pomembna osnova za predstavite . odnosov med otrokom in star.i. Ee povzamem, kakovost odnosov navezanosti jI odvisna od interakcij med dojenekom in osebo, ki zanj skrbi. Pomembno je, v kolik.no meri je ta oseba vir obeutka varnosti in podpore. Star.i, ki so obeutljivi in konsistentn 1 odgovarjajo na dojenekove potrebe, spodbujajo varno navezanost. Varno navezano otroci razvijejo delovni model sebe kot ljubljene in vredne osebe, delovni model drugi . pa kot odgovornih. Po drugi strani pa nekonsistentna in neobeutljiva skrb za otrok spodbuja razvoj anksiozne navezanosti. Anksiozno navezani otroci razvijejo delovno model sebe kot nevredne in nekompetentne osebe in delovni model drugih kot tistih, ko zavraeajo ali se ne odzivajop M. Salter Ainsworth (Ainsworth, Blehar, Waters in Wall, 1978) je oblikoval metodologijo merjenja kakovosti otrokove navezanosti na mater. Gre za laboratorijsko postopek, ki ga je imenovala Tuja situacija. Le-ta temelji na vee kratkotrajnih loeitva . otroka od matere in ponovnih sreeanjih z njo (podroben opis postopka glej Cugmas 1998). Raziskovalci pri nekoliko vee kot leto dni starih otrocih preueijo ravnote.jI med obna.anjem, ki je povezano z navezanostjo, in obna.anjem, ki je povezano X raziskovanjem okolja, in sicer v pogojih .ibkega in moenega stresa. Pomembn 1 spoznanje je, da kakovosti navezanosti med otrokom in materjo ne moremo spoznato Star.i in razvoj otrokove navezanostiH53p le na osnovi pogostosti pojavljanja specifienega obna.anja, ampak jo lahko ocenimo lI na osnovi vedenjskega vzorca, tako da upo.tevamo tudi kontekst, v katerem se le-t pojavlja (Bretherton, 1992) p M. Salter Ainsworth s postopkom Tuje situacije ni samo preverila BowlbyjevI teorije, ampak jo je tudi dalje razvijala. Tako je podkrepila koncept objekta navezanosto kot varne osnove za otrokovo raziskovanje sveta. Ena izmed osnovnih predpostav njene teorije namree je, da morajo dojeneki in mlaj.i otroci razviti varno odvisnost oB star.ev, preden se sreeajo z neznanimi situacijami. Obeutek varnosti, ki ga razvijejo . dru.inskem okolju, je osnova za razvoj novih spretnosti in interesov na drugih podroejihp M. Salter Ainsworth je preueila koncept materine obeutljivosti za otrokove signale iU njeno vlogo pri razvoju otrokove navezanosti na mater (Bretherton, 1992) p Prvo raziskavo individualnih razlik v kakovosti interakcije med dojenekom iU materjo je M. Salter Ainsworth izvedla v Gandi (Ainsworth, 1963, 1967, v Bretherton 1992). Dokazala je, da je varna navezanost pomembno povezana z materin 1 obeutljivostjo. Dojeneki obeutljivih mater so varno navezani, medtem ko so dojeneko neobeutljivih mater uvr.eeni v kategorije anksiozne navezanosti. .e bolj znan pa jI njen drugi projekt (.Baltimore project.), v katerem so izvedli opazovanja na dom (Bretherton, 1992). Zanimala jo je zveza med materinim obna.anjem do otroka dom pri vsakodnevnih opravilih in med kategorijo otrokove navezanosti na mater, ocenjen 1 v Tuji situaciji (Ainsworth in dr., 1978). S sodelavci je preueevala obna.anje 26 mate . srednjega dru.benega razreda in njihovih otrok. Opazovanje na domu so izvedli . otrokovem prvem letu starosti, postopek Tuja situacija pa so izvedli ob zakljueku prveg leta starosti. Odkrili so pomembne individualne razlike glede na to, kako obeutljivo primerno in urno matere odgovarjajo na signale svojih otrok. S kakovostjo otrokovI navezanosti na mater so bile najmoeneje povezane .tiri ocenjevalne lestvice materineg obna.anja do otroka, in sicer obeutljivost (materina sposobnost pravilno zaznati otrokovI signale in urno ter primerno odgovoriti nanje), sprejemanje (v nasprotju z zavraeanje . zaradi neusklajenih materinih in otrokovih potreb), sodelovanje z otrokom in dosegljivos1 (prisotnost matere, ko jo otrok potrebuje). Avtorji so zakljueili, da se najpomembnej. o vidiki materinega obna.anja, ki so povezani z varno navezanostjo, ka.ejo na razlienI naeine in v razlienih situacijah, vedno pa izra.ajo obeutljivo dovzetnost za otrokovI signale in komunikacijop Problem prispevka je odgovoriti na vpra.anje, v kolik.ni meri obna.anje star.ev vplivapna kakovost otrokove navezanosti in od katerih dejavnikov je to odvisnop Gotovo je bil postopek Tuje situacije v zadnjih desetletjih najbolj pogosto uporabljen metoda merjenja kakovosti otrokove navezanosti (De Wolff in van IJzendoorn, 1997) p Postopek se ni izvajal samo pri nekaj vee kot leto dni starih otrocih, ampak tudi . kasnej.em, predvsem pred.olskem obdobju (Cassidy, 1988; Howes in Hamilton, 1992) p Izvedenih je bilo tudi veliko raziskav, katerih problem je bil potrditi ali ovreei tezo 1 povezanosti med obna.anjem star.ev in kakovostjo otrokove navezanosti. RaziskavI 54pZ. CugmasH (Aviezer, Sagi, Joels in Ziv, 1999; Barnett, Kidwell in Ho Leung, 1998; Belsky, RovinI in Taylor, 1984; Calkins in Fox, 1992; Cassidy in Berlin, 1994; Crowell in Feldman 1993; Goldsmith in Alansky, 1987; Smith in Pederson, 1988; Sroufe, 1985; Teti Nakagawa, Das in Wirth, 1991; Teti, Sakin, Kucera, Corns in Eiden, 1996) so potrdilI zvezo med obeutljivostjo in navezanostjo. Obeutljivo, stalno in dovzetno obna.anjI star.ev je povezano z otrokovim razvojem varne navezanosti (tip navezanosti je B varnost). Pri varno navezanih otrocih je vzpostavljeno ravnote.je med iskanjem bli.inI z materjo in raziskovanjem okolja. V situacijah, ko do.ivljajo stres, jih mati uspe potola.iti. Vsiljiva, odbijajoea in pretirano stimulativna vzgoja je povezana z otrokovim izogibanje . (tip navezanosti je A: izogibanje). Otroci se izogibajo stikom z materjo, .e posebe . takrat, ko do.ivljajo stres. Premalo stimulativna in nedosledna vzgoja je povezana X upiranjem ali ambivalentnostjo navezanosti (tip navezanosti je C: upiranje alo ambivalentnost). .e posebej v situacijah stresa otroci izra.ajo jezo in sovra.tvo d 1 matere ali pa nihajo med zavraeanjem matere in med privijanjem k njej, odvisnostjo oB nje in vzdr.evanjem stikov z njo. Pojavljanje gro.nje v materinem obna.anju (trpineenje pa je povezano s tipom navezanosti D: neorganiziranost/neorientiranost. Ob materino prisotnosti ka.ejo otroci zbegano, neorientirano in prestra.eno obna.anje (vee 1 obna.anju mater, ki je povezano z razvojem navezanosti, in o kategorijah navezanosto glej Cugmas, 1998). Kljub tem ugotovitvam .e vedno ostaja veliko nejasnosti o vlogo star.ev pri razvoju otrokove navezanosti (De Wolff in van IJzendoorn, 1997) p S .tudijem novej.e literature o razvoju navezanosti sem .elela odgovoriti n naslednja vpra.anja N kolik.ni meri variabilnost v obeutljivosti star.ev pojasnjuje variabilnost . kvaliteti otrokove navezanostiE N Ali se vloga star.ev v razvoju otrokove navezanosti spreminja glede na otrokov 1 starostE N Ali je vloga star.ev v razvoju otrokove navezanosti odvisna od spola star.aE N kolik.ni meri variabilnost v obeutljivosti mater pojasnjuje variabilnost v kvaliteto navezanosti v okoljih, kjer imajo otroci vee skrbnikovE N Se lahko materina obeutljivost kompenzira z obeutljivostjo drugih osebE N Katere dejavnike poleg obeutljivosti bi morali preueiti, ee bi .eleli pojasniti izvo . kakovosti otrokove navezanostiE N Ali se v razvoju oblikujejo poleg odnosov navezanosti med otrokom in star.i . I drugi odnosiE Obeutljivost je le eden izmed dejavnikov, ki vpliva na kakovostpnavezanostip Tezo, da mati pomembno vpliva na kakovost otrokove navezanosti, dokazujejo raziskave ki odkrivajo, da je materina zaposlitev zunaj doma v prvem letu otrokove starosto Star.i in razvoj otrokove navezanostiH55p povezana s kakovostjo otrokove navezanosti (Barglow, Vaughn in Molitor, 1987) ozp da so posredni dejavniki med materino zaposlitvijo zunaj doma in otrokovo navezanostj 1 otrokova starost, njegovo razlaganje materine odsotnosti, materino obna.anje do otrok (Chase-Lawsdale in Owen, 1987; Sroufe, Cooper in DeHart, 1996), eas, ki ga mato zaradi zaposlitve pre.ivi loeeno od otroka (Belsky, 1988; v Crockenberg in Litman 1991), separacijska anksioznost matere (Stifter, Coulehan in Fish, 1993) itd. Rezultato raziskav o povezanosti med materino zaposlitvijo (zunaj doma ali pa doma, npr. v vlogo gospodinje) in med kakovostjo otrokove navezanosti nanjo niso enotni. PrvotnI ugotovitve, da je zaposlitev matere zunaj doma pred otrokovim prvim letom starosto povezana s tem, da se otrok po prvem letu starosti izogiba materi (Barglow, Vaughn iU Molitor, 1987), so bile kasneje pogosto kritizirane, saj niso upo.tevale vseh (zgora . na.tetih) dejavnikov, ki vplivajo na tovrstne zveze. Ob nekaterih pogojih je materin zaposlitev zunaj doma pozitivna za razvoj otrokove navezanosti (glej Crockenberg iU Litman, 1991). Poleg tega avtorji v tej zvezi niso kontrolirali oeetove zaposlenostip Da je materino obna.anje pomembno za razvoj otrokove navezanosti, dokazujej 1 tudi primeri zanemarjenih, zlorabljenih in trpineenih otrok. Veeina teh otrok je uvr.eeni . v kategorije anksiozne navezanosti. Anksiozno izogibanje (tip A navezanosti) in upiranjI star.em (tip C) se pojavi kot odgovor na njihovo neobeutljivost (to je na zavraeanje pro prvem tipu navezanosti in na nepredvidljivost pri drugem), neorganizirano iU neorientirano obna.anje otrok v odnosih navezanosti (tip D) pa je odgovor na mate . (ali oeeta), ki je istoeasno vir za.eite in prestra.enosti (Carlson, 1998) p Kljub omenjenim raziskavam ostaja odprto vpra.anje o velikosti povezanosto med obna.anjem star.ev in kakovostjo otrokove navezanosti. Schneider Rosen iU Rothbaum (1993) ob pregledu literature ugotavljata, da obstajajo neenotne ugotovitvI glede velikosti povezanosti med materino obeutljivostjo in kategorijo otrokovI navezanosti na mater, ocenjeno na osnovi postopka Tuja situacija. Avtorja menita, d so vzrok za to pogosto teoretiena nejasnost in metodolo.ke pomanjkljivosti opravljeni . raziskav (ni vselej jasno, ali sta instrumenta merjenja obna.anja star.ev in kakovosto otrokove navezanosti neodvisna; obna.anje star.ev se meri le v eni in ne v ve: situacijah, odsotnost preueevanja vloge oeeta itd.). Da bi se tem pomanjkljivosti . izognila, sta izvedla raziskavo, v kateri sta uporabila vee instrumentov za merjenjI obeutljivosti kakor tudi kakovosti otrokove navezanosti. Rezultate Tuje situacije st kombinirala z rezultati opazovanj na domu, saj sta se zavedala, da se lahko star.i, ko pripadajo vi.jemu srednjemu socialnemu sloju, trudijo v laboratoriju pokazati .najbolj. I obna.anje., s eimer se zmanj.a variabilnost otrokove navezanosti in se ne ujema X variabilnostjo navezanosti, ki temelji na privatnem, bolj intimnem vsakodnevne . obna.anju. Merjenja sta izvedla z otroki v drugi polovici drugega leta starosti. V raziskavo niso sodelovale le matere, ampak tudi oeetjep Ugotovila sta, da je za matere varno navezanih otrok bolj znaeilno sprejemanjI otroka kot za matere anksiozno navezanih otrok, kar pa ne velja za oeete. Star.evsk 1 sprejemanje otroka je definirano kot .sposobnost star.ev, da integrirajo otrokove potrebI z lastnimi potrebami. Star.i sprejemajo otroka, ko so njegove potrebe v harmoniji X 56pZ. CugmasH njihovimi potrebami in so obeutljivi za njegove potrebe. Nasprotno pa zavraeajo otroka ko so njihove potrebe v nasprotju z njegovimi potrebami in ko obeutljivost za njegovI potrebe vkljueuje prikraj.anje za uresnieitev lastnih potreb. (Rosen in Rothbaum 1993, str. 360). Stopnja sprejemanja otroka se izra.a v stilu obna.anja star.ev d 1 otroka (zahtevanje, omejevanje, usmerjanje, anksioznost, klepetavost) in v metodah ki jih uporabljajo star.i (ueenje, nagrajevanje, humor). Poleg stopnje sprejemanja otrok sta avtorja merila tudi kakovost pomoei, ki mu jo star.i nudijo pri re.evanju lahkega iU te.kega problema. Kakovost star.evske pomoei je definirana kot .sposobnost star.e . priskrbeti otroku minimalno pomoe in mu dopustiti maksimalno raziskovanje, a kljuI temu obeutljivo odgovarjati na otrokovo potrebo po pomoei. Omogoeiti mu, da spozn povezave med akcijami, potrebnimi za re.itev problema. (Rosen in Rothbaum, 1993 str. 361). Kakovost .pomoei star.ev je toliko veeja, kolikor vi.ja je stopnja njihovI obeutljivosti za otrokove potrebe in sposobnosti priskrbeti mu koristen, pravoeaseU napotek na nevsiljiv, jasen, razumljiv in pozitiven naein. (Rosen in Rothbaum, 1993 str. 361) p Avtorja zakljueujeta, da obstaja zmerno visoka zveza med obna.anjem star.e . in kakovostjo otrokove navezanosti nanje. Ta zveza pa ni rezultat neustreznI metodologije, saj sta uporabila vee neodvisnih instrumentov za merjenje obravnavani . spremenljivkp De Wolff in van IJzendoorn (1997) sta izvedla analizo 21 .tudij, v katerih s 1 razlieni avtorji merili kakovost navezanosti pri neklinieni populaciji otrok in obeutljivos1 njihovih star.ev. V veeini primerov so kakovost navezanosti ugotavljali s postopko . Tuja situacija (v nekaterih .tudijah so originalni postopek nekoliko spremenili, ker s 1 ga izvajali na otrokovem domu in ne v laboratoriju ali so .eleli zmanj.ati otroko . stres), v enem primeru pa so ga nadomestili z vpra.alnikom o navezanosti (AttachN ment Q-Sort). V veeini .tudij se je obeutljivost star.ev merila na osnovi opazovanj interakcije med materjo in otrokom, v nekaterih .tudijah pa so uporabili vpra.alnike alo intervjuje z materami. Avtorja sta odkrila zvezo med obeutljivostjo in navezanostjo, ko zna.a r = 0,20. Ko sta uporabila .e korekcije rezultatov, ki upo.tevajo zanesljivos1 uporabljenih instrumentov, sta dobila korelacijo 0,24. Glede na to, da veliko avtorje . poudarja, da statistieni kriterij ni enak kriteriju teoretiene in praktiene pomembnosti, iU glede na konvencionalni kriterij (Cohen, 1988; cit. po Wolff in van IJzendoorn, 1997 avtorja navajata, da gre za srednje moeno zvezo, in zakljueujeta, da obeutljivost no edini in najpomembnej.i faktor razvoja navezanosti. Raziskava je pokazala, da zvez med obeutljivostjo in kakovostjo navezanosti ni bila pomembno odvisna od tega, ali s 1 opazovanja izvedli na domu ali v laboratoriju, od dol.ine opazovanja vedenja star.ev iU od instrumentov za merjenje kakovosti otrokove navezanostip Avtorice Beckwith, Cohen in Hamilton (1999) so spremljale otroke od njihoveg rojstva do 18. leta starosti. Zanimalo jih je, ali so zgodnje izku.nje, .e posebej z materin 1 obeutljivostjo, povezane z razumevanjem odnosov navezanosti v odraslem obdobjup Ugotovile so, da lahko pribli.no 10 % variance reprezentacij navezanosti, ki jih izra.aj 1 udele.enci pri 18. letu starosti, razlo.imo z obeutljivostjo njihovih mater, ko so bili . I Star.i in razvoj otrokove navezanostiH5T dojeneki. To je srednje velikop .tevilne raziskovalce je zanimalo, koliko variance navezanosti pojasniHobeutljivost v primerjavi z otrokovimi karakteristikami, kot je npr. tempera-Hment.H Salter Ainsworth in dr. (1978) navajajo, da temelji otrokovo obna.anje v Tuji situacijo na zgodovini interakcij znotraj diade. Zaradi raznolikosti v zgodovini interakcij, ki sI pojavljajo med otrokom in razlienimi osebami, lahko prieakujemo, da otrok razvijI razlieno navezanost na razliene osebe. Ee pa imajo v razvoju otrokove navezanosto pomembnej.o vlogo kot obeutljivost star.ev otrokove karakteristike, kot je npr. temN perament, lahko prieakujemo visoke korelacije med kategorijami otrokove naveznosto na razliene pomembne druge osebep Glede velikosti povezanosti med kakovostjo otrokove navezanosti na mater iU kakovostjo otrokove navezanosti na oeeta so odkritja razlienih avtorjev zelo neenotn (glej Steele, Steele in Fonagy, 1996). Nekateri poroeajo, da so zveze med kategorijamo navezanosti na mater in oeeta pomembne (glej metaanalizo avtorjev Fox, Kimmerl in Schafer, 1991), drugi dokazujejo neodvisnost navezanosti (npr. Main in Weston 1981) p Avtorici Schneider Rosen in Burke (1999) sta pomembno izbolj.ali kakovos1 preueevanj razvoja navezanosti s tem, ko sta se zanimali ne le za odnose navezanosto roditelj - otrok, ampak roditelja - sorojenci. Preueevali sta kakovost navezanosti pro mlaj.ih (eno leto in pol do dveh let) in starej.ih sorojencih (.tiri do pet let) ter obna.anjI mater in oeetov. Postavili sta si vpra.anja, ali je obna.anje star.ev konsistentno d 1 obeh sorojencev; ali obstaja ujemanje kategorij navezanosti sorojencev do isteg roditelja in ali otrok razvije isto kategorijo navezanosti na oba star.ap Obna.anje star.ev do otroka je odvisno od njihovih zgodnjih izku.enj X navezanostjo v odnosu do lastnih star.ev (Crockenberg in Litman, 1991) oz. z njihov 1 razlago teh izku.enj (Eiden, Teti in Corns, 1995; Steele in dr., 1996; Ward in Carlson 1995). Star.i na osnovi izku.enj z lastnimi star.i razvijejo delovni model star.ev ozp reprezentacije navezanosti (Ward in Carlson, 1995). Sklepamo lahko, da se star. o enako obna.ajo do vseh svojih otrok. Ee je obna.anje star.ev najpomembnej.i dejavni otrokove navezanosti, so vsi sorojenci istega roditelja uvr.eeni v isto kategorij 1 navezanosti. Ker se roditelja razlikujeta po obna.anju do otroka (.e posebej ee imat razliene izku.nje z navezanostjo), a te razlike niso velike, saj obna.anje enega oB star.ev vpliva na obna.anje drugega, lahko prieakujemo, da obstaja tudi razlika . navezanosti otroka na mater in oeeta, vendar razlika ni velikap Schneider Rosen in Burke (1999) sta kakovost navezanosti pri sorojencih, stari . od eno leto in pol do dveh let, ugotavljali s postopkom Tuje situacije, pri sorojencih starih .tiri do pet let, pa na osnovi vpra.alnika o navezanosti (Attachment Q-Sort) p Obna.anje star.ev sta ocenjevali na osnovi laboratorijskega postopka, ki ga opisuje . v nadaljnjem tekstu in je bil loeen od postopka Tuje situacije. Pri tem postopku s 1 star.i dobili navodilo, da se igrajo z otrokom prav tako kot doma. Po 5-minutni prosto 58pZ. CugmasH igri je v sobo vstopil eksperimentator, prosil otroka, da pomaga igraee polo.iti nazaj . .katlo in jih odstranil. Na sredino sobe je postavil mizo s stolekom, otrok je sedel, edeU od star.ev pa je sedel poleg njega na tla. Otrok je moral re.iti prvi problem, ki je bi relativno enostaven. Sestaviti je moral sestavljenko, primerno njegovi starosti. Nato jI moral re.iti .e bolj kompleksno nalogo, pri kateri je bilo treba razvrstiti oblike. Star. o so dobili navodilo, naj otrok re.i nalogi, pri tem pa mu naj nudijo toliko pomoei, kot sI jim zdi potrebno. S pomoejo kodirne sheme (Parental Acceptance Coding SchemI (Rothbaum in Schneider-Rosen, 1991, v Rosen in Burke, 1999) sta avtorici merili .tiro vidike sprejemanja, ki so kritieni za otrokov razvoj kontrole samega sebe in okolj (dovzetnost roditelja za naslednje otrokove potrebe: da se euti kompetentnega, da g drugi razumejo, da razume okolje in da lahko izbira) p Ugotovili sta, da izra.ajo matere tako do mlaj.ih kot starej.ih sorojencev veej 1 stopnjo sprejemanja kot oeetje; star.i do obeh sorojencev izra.ajo enako stopnj 1 sprejemanja (ee sprejemajo enega, sprejemajo tudi drugega in obratno; torej se enak 1 obna.ajo do svojih otrok); povezanost med kakovostjo navezanosti mlaj.ega sorojenc in kakovostjo navezanosti starej.ega sorojenca v odnosu do istega roditelja ne obstaj (kar pomeni, da lahko otroci iz iste dru.ine izra.ajo razlieno kakovost navezanosti) e obstaja zveza med klasifikacijo otrokove navezanosti na mater in klasifikacijo njegovI navezanosti na oeeta (ee otrok v odnosu do matere izra.a obeutek varnosti, je velik verjetnost, da bo tudi v odnosu do oeeta izra.al obeutek varnosti, in obratno); ee st sorojenca razlieno navezana na mater, obstaja velika verjetnost, da sta razlien 1 navezana tudi na oeetap Rezultati raziskave so ovrgli tezo, da na razvoj navezanosti vpliva le obna.anjI star.ev. Med obna.anjem star.ev in otrokovo navezanostjo obstaja srednje visok zveza. Avtorici sklepata, da kakovost navezanosti v pomembni meri izra.a .otrokovI karakteristike, kot so temperament, sposobnost samoregulacije ali delovni mode odnosov. (Rosen in Rothbaum, 1993; Seifer in Vaughn, 1995; cit. po Rosen in Burke 1999) p Goossens in van IJzendoorn (1990) sta izvedla postopek Tuje situacije z otroki starimi pribli.no 15 mesecev, in ugotavljala obeutljivost do otroka med prosto igro X njim ne le pri materah in oeetih, ampak tudi pri vzgojiteljicah. Prieakovala sta, da bod 1 zaradi razlienih interakcijskih stilov klasifikacije otrokove navezanosti na razliene osebI razliene. Rezultati so v veliki meri potrdili prieakovanja. Zveza med kakovostjo otrokovI navezanosti na mater in kakovostjo njegove navezanosti na oeeta je bila pomembna toda nizka (67 % otrok je bilo uvr.eenih v isto kategorijo glede na mater in oeeta) p Razlo.ila sta jo s predpostavko, da stila interakcije z otrokom, ki ga imata mati in oee nista povsem razliena. Kakovost otrokove navezanosti na vzgojiteljico pa je bila povse . neodvisna od kakovosti njegove navezanosti na mater in oeeta. Zanimivo je, da so sI otroci, ki so bili pri isti vzgojiteljici, razlikovali v kategoriji navezanosti na vzgojiteljicop Avtorja menita, da ti podatki potrjujejo ne le tezo o neodvisnih zvezah, ampak tudi 1 odvisnosti kakovosti navezanosti od interakcijskega stila vzgojiteljice s posamezni . otrokom. Da so se otrokove karakteristike pokazale kot manj pomemben dejavni Star.i in razvoj otrokove navezanostiH59p kakovosti njegove navezanosti na vzgojiteljico, potrjujejo tudi ugotovitve, da so bilI vzgojiteljice, ki so imele vee otrok, ki so izra.ali varno navezanost na vzgojiteljico mlaj.e in so pokazale veejo obeutljivost med prosto igro z otrokom kot vzgojiteljice, ko so imele vee anksiozno navezanih otrok. Vzgojiteljice so nasploh pokazale veej 1 obeutljivost med prosto igro kot matere in oeetje, med materami in oeeti pa ni bil 1 razlik v obeutljivosti. Ee bi bile za razvoj navezanosti najpomembnej.e otrokovI karakteristike, bi lahko prieakovali, da bi otrok razvil podobno kakovost navezanosto na razliene osebe, ki zanj skrbijop Kljub ne povsem enotnim rezultatom razlienih raziskav lahko zakljueim, da sI odgovor na prvo vpra.anje, ki sem si ga zastavila pri pisanju tega prispevka, glasi, d obeutljivost sicer pojasnjuje doloeen dele. variance navezanosti, vendar je ta dele . srednje velik in dopu.ea mo.nost, da obeutljivost ni edini in najpomembnej.i dejavni navezanostip Pomen materine obeutljivosti za razvoj navezanosti se spreminja z otrokovopstarostjo, veejo vlogo ima materina obeutljivost kot oeetovap Schneider Rosen in Burke (1999) sta si v raziskavi z mlaj.imi in starej.imi sorojenco postavili tudi vpra.anje, ali je zveza med obna.anjem star.ev in kategorijo navezanosto enaka pri otrocih, starih eno leto in pol do dveh let (v nadaljnjem tekstu: mlaj.i sorojenci) in otrocih, starih .tiri do pet let (v nadaljnjem tekstu: starej.i sorojenci). Ugotovili sta da obstaja med tem, koliko sprejemanja izra.ajo star.i, in med kakovostjo otrokovI navezanosti pomembna pozitivna zveza le pri mlaj.ih sorojencih v odnosu do matere ne obstaja pa pomembna zveza med obna.anjem star.ev, sprejemanjem otroka iU navezanostjo pri mlaj.ih sorojencih v odnosu do oeeta in pri starej.ih sorojencih tak 1 v odnosu do matere kot do oeeta. Avtorici sklepata, da karakteristike star.ev in otrokovI karakteristike vplivajo na odnose navezanosti na razliene naeine med razlienimo razvojnimi obdobji. Mo.no je, da je razlog za nekoliko veejo povezanost (eeprav lI srednje veliko) med materinim obna.anjem in otrokovo navezanostjo pri mlaj.ih ko1 pri starej.ih sorojencih ta, da je materin prispevek v interakciji nekoliko veeji pri mlaj.i . kot pri starej.ih sorojencih, saj obstaja veeja razlika med kompetentnostjo matere tako kognitivno kot socialnoemocionalno, in med kompetentnosto mlaj.ega sorojenc kot starej.ega sorojenca. Matere se bolj prilagajajo otrokovemu vedenjskemu stilu pro mlaj.ih kot pri starej.ih sorojencih. Morda zato pri starej.ih sorojencih materin 1 obna.anje ni vee tako pomembno za razvoj navezanosti. Seveda je obeutljiva in dovzetn vzgoja .e vedno pomembna za odnose med otrokom in star.i in vpliva na razlienI druge vidike otrokovega razvoja (npr. na razvoj samozaznave ali na vedenjskI probleme). V .e omenjeni raziskavi Beckwith in dr. (1999) se je pokazalo, da je materin obeutljivost v easu, ko je otrok .e dojeneek, pomembnej.a za kasnej.e reprezentacijI navezanosti (merile so jih pri 18 letih) kot obeutljivost matere pri 12 letih, eeprav jI 60pZ. CugmasH vpliv materine obeutljivosti kumulativen. Bolj kot je bila mati obeutljiva tako v obdobj dojeneka kot pri 12 letih, vee varnosti v odnosih navezanosti je izra.al mladostnikp Na osnovi zapisanega lahko sklepam, da se pomen materine obeutljivosti z razvoj navezanosti spreminja z otrokovo starostjo. Vendar na osnovi opisanih raziska . ne morem zakljueiti, da z otrokovo starostjo linearno pada. Verjetno je, da se kritieno eas materine obeutljivosti razlikuje glede na tip otrokovega obna.anjap Vpra.am se lahko, ali je vloga matere pomembnej.a od vloge oeeta?H Rezultati avtoric Schneider Rosen in Burke (1999) se ujemajo s starej.imi odkritjip Tudi metaanaliza raziskav vloge matere in oeeta v razvoju otrokove navezanosti (Fox Kimmerly in Schafer, 1991) ni mogla dokazati, da je tovrstna vloga oeeta enaka iU enakovredna vlogi matere. Za kakovost otrokove navezanosti pri .estem letu starosto imajo veejo napovedno vrednost odnosi navezanosti dojeneka na mater kot na oeet (Main, Kaplan in Cassidy, 1985, v van IJzendoorn, Sagi in Lambermon, 1992). N osnovi teh odkritij je nastal hierarhieni model navezanosti, ki poudarja, da imaj 1 najpomembnej.o vlogo v hierarhiji otrokovih odnosov navezanosti na razliene osebI prav odnosi z materjo. Razlog je verjetno ta, da je v veeini dru.in v zahodni kulturo mati primarna oseba, ki v prvih letih .ivljenja skrbi za otroka (Main in dr., 1985; vaU IJzendoorn, 1995; v Lieberman, Doyle in Markiewicz, 1999). Treba bi bilo preueiti . I vlogo oeeta kot primarnega otrokovega skrbnikap Druge osebe, ki skrbijo za otroka, vplivajo na povezanost med materinopobeutljivostjo in otrokovo navezanostjo nanjop Raziskave ka.ejo, da lahko dojeneek, za katerega skrbi vee oseb, razvije vee odnoso . navezanosti (Smith in Noble, 1987; v Goosens in van Ijzendoorn, 1990). To trditev s 1 dokazali tudi van IJzendoorn, Sagi in Lambermonova (1992). Na osnovi jasn 1 postavljenih kriterijev navezanosti so ugotovili, da dojeneki, maleki in pred.olski otroco razvijejo odnose navezanosti ne le do matere, ampak tudi do oeeta in do osebe, ko zunaj doma skrbi zanje - vzgojitelja (odnosov z drugimi osebami pa avtorji nis 1 preueevali), in da je zmotno misliti, da do teh .drugih. oseb lahko razvijejo druge vrstI odnosov ne pa navezanostip Barnett in dr. (1998) so ugotovili, da to, da za otroka skrbi vee oseb, ni neposredn 1 povezano s kakovostjo otrokove navezanosti na mater in tudi ne z materini . obna.anjem do otroka v odnosih navezanosti. Raziskave (glej v Barnett in dr., 1998 pa ka.ejo, da imajo te druge osebe lahko posreden vpliv na razvoj otrokove navezanosto na mater, in sicer materi lahko nudijo podporo in ji olaj.ajo delo. S tem vplivajo n njeno poeutje, posledieno na njeno obna.anje do otroka, kar se odra.a v kakovosto otrokove navezanosti nanjo. Vpra.am pa se lahko, ali je velikost povezanosti med materino obeutljivostjo iU otrokovo navezanostjo nanjo povezana s tem, da za otroka skrbi vee oseb. Ward iU Star.i in razvoj otrokove navezanostiH61p Carlson (1995) na to vpra.anje odgovarjata pritrdilno. Navajata, da sta na osnovo materine neobeutljivosti lahko napovedala otrokovo anksiozno navezanost le v primerih ko je bila mati primarni skrbnik. Sklepamo lahko, da je obeutljivost drugih oseb d 1 otroka kompenzirala manj.o obeutljivost matere do njega, tako da je otrok izra.a varno navezanostp Raziskava avtorice Aviezer in dr. (1999), ki je bila izvedena z otroki, starimi oB 14 do 22 mesecev, v Izraelu, in sicer tistimi, ki so spali doma in so bili v otro.ke . domu (kibucu) le podnevi, in tistimi, ki so tudi noe pre.iveli v otro.kem domu, jI pokazala, da se materina obeutljivost ni razlikovala glede na to, kje so otroci spali, d pa je zveza med materino obeutljivostjo, njeno sposobnostjo strukturiranja igre z otroko . in med otrokovo navezanostjo nanjo visoka le pri otrocih, ki so spali domap Ee sklenem, stiki z drugimi skrbniki ne vplivajo neposredno na materin 1 obeutljivost, niti ne na kakovost otrokove navezanosti nanjo, vplivajo pa na vi.in 1 zveze med materinim obna.anjem in otrokovo navezanostjo. Materina obeutljivos1 ima manj.o vlogo, ee ni edina, ki skrbi za otrokap Obeutljivost drugih oseb, ki skrbijo za otroka, lahko zmanj.a negativneposledice neobeutljive matere V raziskavi avtorjev Goossens in van IJzendoorn (1990) niso otroci, povpreeno staro 15 mesecev, pokazali nie vee anksiozne navezanosti v odnosu do vzgojiteljic kot . odnosu do star.ev, eeprav so, kot navajata avtorja, star.i za otroka pomembnej.i iU tudi njihova skrb je porazdeljena med manj otrok. V skoraj 10 odstotkih primerov s 1 vzgojitelji s tem, da so otroci izrazili varno navezanost nanje, nadomestili, kompenzirali kot se izrazita avtorja, anksiozno navezanost (tipi navezanosti A, C in D), ki so j 1 otroci izrazili v odnosu do star.ev. Konkretno, od 14 (19 % celotnega vzorca) otrok, ko so razvili anksiozno navezanost tako na mater kot na oeeta, jih je 7 razvilo varn 1 navezanost na vzgojitelja. V kontekstu tovrstnih raziskav kompenzacija pomeni, d otrok razvije varno navezanost na vzgojitelja poleg anksiozne navezanosti na star.ep Da obstaja mo.nost zgoraj opisane kompenzacije anksiozne navezanosti z varn 1 navezanostjo v primeru, da za otroka skrbi vee oseb, je dokazala raziskava, katerI problem je bil preueiti kakovost odnosov med 9-letnimi otroki in njihovimi materami ueitelji in prijatelji (Howes, Hamilton in Philipsen, 1998). Rezultati te raziskave sI ujemajo z odkritji drugih avtorjev (Goossens in van IJzendoorn, 1990), saj ka.ejo, d ne obstaja pomembna zveza med kakovostjo otrokove navezanosti na mater iU kakovostjo njegove navezanosti na ueitelja. Pri devetem letu starosti je otrokova zaznav odnosov z ueitelji povezana s trenutnim ueiteljem, eeprav je mo.no z oceno kakovosto otrokovih odnosov s prvim ueiteljem napovedati njegovo zaznavo odnosov z naslednjimo ueitelji. Rezultati se ujemajo z odkritji avtorjev Howes in C. E. Hamilton (1992), da sI pri malekih sprememba vzgojitelja odra.a v spremembi kakovosti navezanosti n vzgojitelja, na osnovi eesar lahko sklepamo, da otrok konstruira nove reprezentacijI 62pZ. CugmasH za vsakega novega vzgojitelja. Avtorja ugotavljata, da se kasneje, v pred.olske . obdobju otrokovi vzgojitelji menjavajo pogosteje (kot v obdobju maleka), zato nastanI kontinuiteta v kakovosti njegove navezanosti na vzgojitelja. Pred.olski otroci oblikujej 1 posplo.eno reprezentacijo odnosov z vzgojiteljip Da obstajajo mo.nosti, da otrok razvije razlieno kakovost navezanosti na razlienI osebe, ki so zanj pomembne, je iz aplikativnega vidika gotovo zelo optimistienop Sklep Da povzamem. Pomembno vlogo star.ev pri razvoju otrokove navezanosti neposredn 1 dokazujejo raziskave z zanemarjenimi, trpineenimi in zlorabljenimi otroki, posredno p raziskave, katerih osnovni problem je bil odkriti posledice materine zaposlitve zuna . doma (predvsem v prvem letu otrokovega .ivljenja) za njegov razvoj navezanostip Predvidevam, da so posledice materine loeenosti od otroka zaradi zaposlitve zuna . doma za razvoj otrokove navezanosti podobne v primerih, ko je mati loeena od otrok zaradi drugih razlogov. Pri napovedovanju pozitivnih ali negativnih posledic materinI loeenosti od otroka ne smemo pozabiti, da gre vselej za interakcijo razlienih dejavnikov ki vplivajo na kakovost otrokove navezanosti. Npr. ni vseeno, ali se mati vraea domo . (ne glede na to, od kod se vraea) zadovoljna ali nezadovoljna. Veeja je verjetnost, d bo zadovoljna mati obeutljiva do otroka, kot verjetnost, da bo obeutljiva nezadovoljn mati. Predvidevam, da je pomembno tudi trajanje materine odsotnosti. ZaposlenI matere, ki so sodelovale v predstavljenih raziskavah, so se vsak dan vraeale domovp Zanimivo bi bilo preueiti, kak.en vpliv na razvoj otrokove navezanosti imajo matere, ko so odsotne dalj.i eas. Sklepam, da je pomembnej.a kakovost interakcije med materj 1 in otrokom kot kolieina te interakcijep O stopnji povezanosti med obeutljivostjo in navezanostjo najbolj jasno poroeaj 1 raziskave, ki jih je zasnovala Ainsworthova s sodelavci, nadaljevali pa .tevilni drugo avtorji. Do danes so se tovrstne raziskave zelo izpopolnile. Ne vkljueujejo le eneg instrumenta za merjenje obeutljivosti in enega za merjenje navezanosti, ampak ve: instrumentov, ki jih avtorji uporabijo v razlienih okoljih in situacijah. Ne merijo lI obeutljivosti, ampak tudi druge vidike obna.anja star.ev (sprejemanje, nudenje pomoe o itd.), ki bi lahko bili pomembni za razvoj otrokove navezanosti. V raziskavah nI sodelujejo samo matere, ampak tudi oeetje (in celo vzgojitelji, ueitelji). Ne preueujej 1 le ene diade v dru.ini, ampak zajemajo odnose navezanosti med vsemi elani dru.ine materjo, oeetom in sorojenci. Na osnovi raziskav lahko sklepamo, da obstaja le srednjI visoka korelacija med obna.anjem star.ev in kakovostjo otrokove navezanosti, ka . dopu.ea mo.nost, da nimajo le star.i pomembne vloge za razvoj otrokove navezanosti pomembno vlogo imajo tudi drugi dejavniki, npr. karakteristike otroka (temperament zdravje in podobno) in druge osebe, ki skrbijo za otrokap Sklep ni povsem v nasprotju s teorijo navezanosti. Le-ta namree predpostavlja da so otrokove karakteristike (kot je temperament) in karakteristike star.ev (kot jI Star.i in razvoj otrokove navezanostiH63p obeutljivost) v interakciji na kompleksne naeine in tako tudi vplivajo na kakovost odnoso . kakor tudi na vzorec obna.anja v Tuji situaciji (Rosen in Rothbaum, 1993) p Belsky (1997) navaja, da se otroci razlikujejo po svoji dovzetnosti za vzgojnI izku.nje, tako na splo.no kot tudi specifieno glede na varnost navezanosti. Iste vzgojnI izku.nje nimajo enakega vpliva na vse otroke. Obstaja teoretiena mo.nost, da so eno otroci bolj dovzetni za razvoj varne ali anksiozne navezanosti, drugi pa za to, d spremljajo smer svojega vzgojnega okolja. Kot dalje spekulativno navaja avtor, bo samo v primeru, da bi poznali distribucijo tak.nih (geno?) tipov, lahko vedeli, ali s 1 korelacije med obeutljivostjo in navezanostjo, ki zna.ajo okoli 0,20, visoke ali nizkep Na osnovi rezultatov razlienih raziskav (Crockenberg, 1981; Kochanska, 1993 itd., . Belsky, 1997) lahko sklepamo, da so po temperamentu te.avni dojeneki najbolj dovzetno za vzgojne vplivep Uporabo razlienih instrumentov merjenja obeutljivosti vsekakor podpiraj 1 predvidevanja Thomsona (1997), da je obeutljivost pomembnej.i napovednik varnI navezanosti v situacijah, ko je otrok prestra.en, anksiozen ali kako drugaee v stresu kot v nestresnih situacijah hranjenja, igranja ali vsakodnevne nege. Verjetno jI pomembno, kot navaja avtor, da so star.i obeutljivi do otroka ne le pri vsakodnevno negi in igri, ampak tudi v stresnih situacijah. Sklepam, da lahko pri tem mislimo ne lI na situacije, ko stres do.ivlja otrok, ampak tudi na situacije, ki so stresne za star.ep Na osnovi pregleda literature o razvoju navezanosti sem iz raziskav lahk 1 ugotovila, da imajo matere pomembnej.o vlogo pri razvoju otrokove navezanosti ko1 oeetje in da se vloga star.ev pri razvoju otrokove navezanosti spreminja glede n otrokovo starost. Treba bi bilo raziskati vlogo obna.anja star.ev pri razvoju otrokovI navezanosti, tako da bi iste otroke preueevali v vee starostnih obdobjih. Pri tem se jI treba zavedati, da se obna.anje star.ev, ki pomeni obeutljivost, s starostjo otro spreminja. Kot navaja Thomson (1997), je hitro in primerno ukrepanje ob otrokove . joku gotovo pomemben pokazatelj obeutljivosti star.ev na zaeetku njegovega prveg leta starosti, medtem ko je previdna pomoe star.ev pri njegovem kljubovanju ali takrat ko mu preti nevarnost, pomembnej.i pokazatelj obeutljivosti star.ev proti konc otrokovega prvega leta starostip Ugotovila sem, da ima v primerih, ko za otroka skrbi vee oseb, materin obeutljivost manj.o napovedno vrednost za razvoj njegove navezanosti kot v primerih ko za otroka skrbi samo mati. Poleg tega lahko otrok poleg anksiozne navezanosti n mater, razvije varno navezanost na druge osebe, ki zanj skrbijo. Spra.ujem se, ali je t 1 mo.no v vseh otrokovih starostnih obdobjih (ali je mo.nost enako velika v prvem let otrokovega .ivljenja kot npr. pri .estem letu); ali je odvisno od kolieine easa, ki g otrok pre.ivi s temi drugimi osebami; ali materina obeutljivost oz. neobeutljivost lahk 1 vpliva na napovedno vrednost obna.anja drugih oseb za otrokovo kakovost navezanosto na te osebe in ne nazadnje, s katerimi osebami otrok sploh razvije odnose navezanostip Ee bi hoteli popolnoma razumeti vlogo star.ev v razvoju otrokove navezanosti bi morali preueiti .e druge dru.inske dejavnike. V dosedanjih .tudijah navezanosto lahko opazimo omejenost na star.evsko toplino in sprejemanje, medtem ko je kontrol 64pZ. CugmasH in vodenje, ki ga izvajajo star.i, manj pritegnila raziskovalce. Ni jasno, koliko ti drugo vidiki vzgoje vplivajo na razvoj navezanosti, .e posebej po otrokovem prvem let starosti (De Wolff in van IJzendoorn, 1997). Prav tako bi bilo treba podrobno preueiti kak.no vlogo pri razvoju otrokove navezanosti imajo konflikti med materjo in oeeto . (lahko sta oba obeutljiva do otroka, a med njima je veliko sporov) in stresi, ki imaj 1 svoj izvor zunaj dru.ine, a pomembno vplivajo na enega ali vee elanov dru.ine (DI Wolff in van IJzendoorn, 1997). K. Schneider Rosen in Rothbaum (1993) povzemat iz razlienih raziskav in .e omenjenim dejavnikom, ki pomembno vplivajo na razvo . otrokove navezanosti, dodata .e otrokov temperament, materino zaposlitev zunaj doma dru.insko funkcioniranje in kulturne dejavnike. Vpra.anje je, ali so vse znaeilnosti star.ev, njihovega obna.anja in eustvovanj povezane z razvojem otrokove navezanosti ali obstajajo poleg odnosov navezanosto med otrokom in star.i .e drugi odnosi. Bowlby (v Thomson, 1997) meni, da je celo . obdobju dojeneka navezanost samo ena izmed komponent odnosa med otrokom iU star.i. Vloga star.ev kot objekta navezanosti dopolnjuje njihovo vlogo pri hranjenju igri, vzgajanju in drugih aktivnostih, ki jih vodijo drugi sistemi obna.anja. Npr. vlog star.ev kot soigralcev se ne odra.a nujno v sistemu navezanosti. Menim, da bi moralo to predpostavko .e dokazati. Prav tako vemo malo o tem, kako se razvoj navezanosto povezuje in dopolnjuje s temi drugimi znaeilnostmi odnosov med otrokom in star. o (Thomson, 1997) p Literaturap Ainsworth, M.D.S., Blehar, M.C., Waters, E. in Wall, S. (1978). Patterns of attachment. AHpsychological study of the Strange situation. Hillsdale, NJ: Erlbaump Aviezer, O., Sagi, A., Joels, T. in Ziv Y. (1999). Emotional availability and attachment repreN sentations in Kibbutz infants and their mothers. Developmental Psychology, 35 (3) 811-821p Barglow, P., Vaughn, B. in Molitor, N. (1987). Effects of maternal absence due to employmen1 on the quality of infant-mother attachment in a low-risk sample. Child Development,H58, 945-954p Barnett, D., Kidwell, S. L. in Ho Leung, K. (1998). Parenting and preschooler attachmen1 among low-income urban African American families. Child Development, vol. 69H(6), 1657-1671p Beckwith, L., Cohen, S. E. in Hamilton, C.E. (1999). Maternal sensitivity during infancy anB subsequent life events relate to attachment representation at early adulthoodp Developmental Psychology, 35 (3), 693-700p Belsky, J. (1997). Theory testing, effect-size evaluation, and differential susceptibility t 1 rearing influence: The case of mothering and attachment. Child Development, 64H(4), 598-600p Belsky, J., Rovine, M. in Taylor, D. (1984). The Pennsylvania infant and family developmen1 project: III. The origins of individual differences in infant-mother attachment Star.i in razvoj otrokove navezanostiH6f Maternal and infant contributions. Child Development, 55, 718-728p Bowlby, J. (1969). Attachment and loss: Vol. 1. Attachment. New York: Basic Booksp Bretherton, I. (1992). The origins of attachment theory: John Bowlby and Mary Ainsworthp Developmental Psychology, 28 (5), 759-775p Calkins, S. D. in Fox, N. A. (1992). The relations among infant temperament, security o . attachment, and behavioral inhibition at twenty-four months. Child Development,H 63, 1456-1472p Carlson, E.A. (1998). A prospective longitudinal study of attachment disorganization disorientation. Child Development, 69 (4), 1107-1128p Cassidy, J. (1988). Child-mother attachment and the self in six-year-olds. Child Develop-H ment, 59, 121-134p Cassidy, J. in Berlin, L.J. (1994). The Insecure/Ambivalent pattern of attachment: Theor and research. Child Development, 65, 971-991p Chase-Lansdale, P.L. in Owen, M.T. (1987). Maternal employment in a family context: Effect . on infant-mother and infant-father attachment. Child Development, 58, 1505-1512p Crockenberg, S. in Litman, C. (1991). Effects of maternal employment on maternal and twoN year-old child behavior. Child Development, 62, 930-953p Crowell, J.A. in Feldman, S.S. (1991). Mothers. working models of attachment relationship . and mother and child behavior during separation and reunion. DevelopmentalHPsychology, 27 (4), 597-605p Cugmas, Z. (1998). Bodi z menoj, mami. Razvoj otrokove navezanosti. (Be with me, mum.HDevelopment of child.s attachment). Ljubljana: Produktivnost, d.o.o., Center z psihodiagnostiena sredstvap De Wolff, M.S. in van IJzendoorn, M.H. (1997). Sensitivity and attachment: A meta-analysi . on parental antecedents of infant attachment. Child Development, 68 (4), 571-591p Eiden, R.D., Teti, D.M. in Corns, K.M. (1995). Maternal working models of attachment marital adjustment, and the parent-child relationship. Child Development, 66, 1504N 1518p Fox, N.A., Kimmerly, N. in Schafer, W. (1991). Attachment to mother/attachment of father: . meta-analysis. Child Development, 62, 210-225p Goldsmith, H. H. in Alansky, J. A. (1987). Maternal and infant temperamental predictors o . attachment: A meta-analytic review. Journal of Consulting and Clinical Psychol-Hogy, 6, 805-816p Goossens, F.A. in van IJzendoorn, M.H. (1990). Quality of infants. attachments to profesN sional caregivers: Relation to infant-parent attachment and day-care characteristicsp Child Development, 61, 832-837p Howes, C. in Hamilton, C.E. (1992). Children.s relationships with child care teachers Stability and concordance with parental attachments. Child Development, 63, 867N 878p Howes, C., Hamilton, C.E. in Philipsen, L.C. (1998). Stability and continuity of childN caregiver and child-peer relationships. Child Development, 69 (2), 418-426p Lieberman, M., Doyle, A.B. in Markiewicz, D. (1999). Developmental patterns in security o . attachment to mother and father in late childhood and early adolescence: AssociaN tions with peer relations. Child Development, 70 (1), 202-213p Main, M. in Weston, D.R. (1981). The quality of the toddler.s relationship to mother and t 1 father: Related to conflict behavior and the readiness to establish new relationshipsp 66pZ. CugmasH Child Development, 52, 932-940p Rosen, K.S. in Burke, P.B. (1999). Multiple attachment relationships within families: Mother . and fathers with two young children. Developmental Psychology, 35 (2), 436-444p Rosen, K.S. in Rothbaum, F. (1993). Quality of parental caregiving and security of attachN ment. Developmental Psychology, 29 (2), 358-367p Smith, P.B. in Pederson, D.R. (1988). Maternal sensitivity and patterns of infant-mothe . attachment. Child Development, 59, 1097-1101p Sroufe, L.A. (1985). Attachment classification from the perspective of infant-caregive . relationships and the infant temperament. Child Development, 56, 1-14p Sroufe, L.A., Cooper, R.G. in DeHart, G.B. (1996). Child Development. Its nature andHcourse. Third Edition. New York: McGraw-Hillp Steele, H., Steele, M. in Fonagy, P. (1996). Associations among attachment classifications o . mothers, fathers, and their infants. Child Development, 67, 541-555p Stifter, C.A., Coulehan, C.M. in Fish, M. (1993). Linking employment to attachment: ThI mediating effects of maternal separation anxiety and interactive behavior. ChildHDevelopment, 5, 1451-1460p Teti, D.M., Nakagawa M., Das, R. in Wirth, O. (1991). Security of attachment betweeU preschoolers and their mothers: Relations among social interaction, parenting stress and mothers. sorts of the attachment Q-set. Developmental Psychology, 27 (3), 440N 447p Teti, D.M., Sakin, J.W., Kucera, E., Corns, K.M. in Eiden, R.D. (1996). And baby makes four Predictors of attachment security among preschool-age firstborns during thI transition to siblinghood. Child Development, 67, 579-596p Thompson, R.A. (1997). Sensitivity and security: New questions to ponder. Child Develop-Hment, 68 (4), 595-597p an IJzendoorn, M.H., Sagi, A. in Lambermon, M.W.E. (1992). The multiple caretake . paradox: Data from Holland and Israel. New Directions for Child Development, 57 5-24p Ward, M.J. in Carlson, E.A.(1995). Associations among adult attachment representations maternal sensitivity, and infant-mother attachment in a sample of adolescent mothN ers. Child Development, 66, 69-79p Prispelo/Received: 04.12.200a Sprejeto/Accepted: 19.02.200b