Štev. 9. Leto LXV. V LJubljani. 5. marca 1925. PoStnli »tovlnl. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/L Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. UČITELJSKI TOVARIŠ Stanovsko politiško glasilo UJU. - PoverienSStvo Ljubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst jo plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt ček. ur. 11.197, Klevetam in klevetnikom. »Ožji sosvet Pov. UJU Ljubljana se je na svoji seji, dne 26. febr. ti. prepričal, da se je tov. poverjenik, ravn. L. Jelene, kot na seji širjega sosveta pooblaščeni zastopnik uči-teljstva pri imenovanjih ravnal natančno po danih navodilih širjega sosveta, dofiim nominiranega zastopnika za mariborsko oblast, tov. A. Hrena, veliki župan ni pozval na posvet. _ Glede premestitev po čl. 71 odklanjamo vsako odgovornost, ker organizacija ni sodelovala in ne sodeluje pri teh premestitvah, vztraja pa slej kot prej na principu učiteljske stalnosti.« Navzoči: Tov. A. Hren, iz Studencev pri Mariboru, P. Močnik, iz Mežiške doline, L j. Potočnik, iz Štor pri Celju, J. Lapa j ne, iz Cerkelj pri Kranju; iz Ljubljane: tov. L. Jelene, pov., R. Do s t al, strok, tajn., Iv. Dimnik, urednik U. T., M. Fegic, gl. blagajnik. V zadnjem času napadajo klevetniki v »Slovencu« z vso vehemenco vodstvo naše organizacije in vedoma in hotoma grmadijo laži in nizkotne klevete v politične liste, ker bi radi zbrodili našo organizacijo na račun nezadovoljstva, ki je tu in tam nastalo radi zadnjih imenovanj. Pomagati si hočejo z intrigami, da bi jim kdo sledil iz naših vrst na podlagi njihovih klevet in bi se dal taiko zapeljati, ker s poštenim delom za šolstvo in učiteljski stan niso zmožni konkurirati naši organizaciji. Za vse te klevete delamo predvsem odgovornega Ivana Štruklja, predsednika »Slomškove zveze«, ki ima najožje stike s »Slovencem« in njegove ožje trabante, dasi so nam dobro znani tudi dopisniki iz katehetskih vrst, ki radi vržejo kako intrigantsko jabolko med učitelj-stvo, a oni govore vedno v noticah, kjer udarjajo po učiteljstvu v obliki »ljudstva«. Izogibali smo se dosledno medsebojnih stanovskih osebnih napadov v našem listu, ker se nam je zdelo nečastno kazati javnosti naša stanovska nasprot-stva, a voditelji Slomškove zveze so to našo lojalnost nesramno izrabljali in so grmadili v »Slovencu« osebne napade na posamezne naše člane in vodstvo organizacije ter se posluževali dosledno LISTEK. IVAN LAPAJNE, Krško: Naši parlamenti. Povdarjamo, da leži vrednost šolskih zakonov v tem, da ima šolstvo in učiteljstvo toliko instanc, ki so parlamentarne korporacije. »Učit. pravnik« iz 1. 1902. Naj opravičim visoko doneči izraz »parlamente«. Nimam pred očmi nikakih političnih skupščin, niti beograjske narodne skupščine, še manj kakega pokrajinskega zbora, niti kake bodoče oblastne skupščine. Povdarjati hočem le važnost stanovskih skupščin in učiteljskih zborov. Kakor so važne razne šolske in učiteljske instance, šolski učiteljski uradi, osnovani na avtonomni podlagi, nič manj niso važne učiteljske skupščine kot posvetovalni organi, kot predlagatelji, da-joči inicijative ukrepom nižjih in višjih oblasti. Kakor pri drugih stanovih, tako je tudi šolskim instancam delokrog določen. »Ako se ti godi krivica« — pisal sem že pred četrtstoletjem v navedenem spisu — »od ene strani, išči pravico pri drugi. Ako ti dela krivico šolski voditelj, išči pomoči pri višjih instancah; ako ti jo delajo slednje, potoži se šolskemu voditelju, da te on zagovarja pri tej ali še pri višji šolski Oblasti.« Ako se pa n. pr. preporna stvar ne more poravnati s šolskim voditeljem, naj posreduje v prvi vrsti domači učiteljski zbor. domača učiteljska konferenca.« To spada že v kategorijo naših parlamentov; ta naj že redno posluje, v rednih sejah', oziroma v izrednih sejah. Ta naj ima pravilno sestavljen delokrog, programatično določene kompetence, opirajoče se na veljavne ukaze in nared-be višjih instanc. Dočim ni »zasedanje« tega prvega silno važnega parlamenta nikjer ukinjeno, je bilo v zadnjih letih zelo ustavljeno delovanje drugega višjega učiteljskega parlamenta, t. j. uradne okrajne učiteljske konference, ki se je malokje pravilno in z »atiimo« vršila. Čisto zaspale so pa uradne pokrajinske (deželne) učiteljske konference, kar moramo v interesu šolstva in v ugledu uči-teljstva obžalovati; kajti potrebno je, da ti naši parlamenti zopet delujejo, in to še v večji meri kakor so prej delovali. Osobito so pokrajinske učiteljske konference redko zborovale. Učiteljski parlamenti naj se v naši novi državi oživijo kot posvetovalni organi šolskim instancam, in sicer naj služijo in svetujejo krajnim šolskim svetom domače konference. okrajnim šolskim svetom okrajne učiteljske konference, višjemu šolske- Pozabljena krivica. tega nečastnega sredstva, tako da se je naša mera tudi napolnila in moramo javno o tem govoriti. Gotovo je, da s svojim fanatizmom voditelji Slomškove zveze in z dopisi v »Slovencu« ne delajo uslug članom Slomškove zveze, ki trpe sedaj veliko po krivdi zaslepljenih voditeljev njihove organizacije. Proti našemu poštenemu delu za učiteljski stan, prospeh prosvete in šolstva napadajo vodstvo naše organizacije z nepoštenimi podtikanji in lažmi, o katerih so sami dobro prepričani, da so laži. Vedoma in hotoma napadajo in govore »o kliki v Učiteljski tiskarni«, t. j. o pooblaščenem in pravilno na pokrajinski skupščini izvoljenem vodstvu učiteljske organizacije; namenoma napadajo le posamezne člane vodstva, da bi jim omajali ugled in zaupanje pri tovariših. Celo tako daleč gre njihova politična strast, da se dajo izrabljati za napade na učiteljski gospodarski zavod Učiteljsko tiskarno in kriče, kakor bi bila ona vseh dogodkov kriva in to z zlobnim namenom, da bi škodovali našemu stanovskemu gospodarskemu zavodu in bi na škodo našega stanu s tem okrepili politične klerikalne gospodarske zavode. Vedoma in hotoma trosijo klevete in laži, kakor bi bila naša organizacija in njeno vodstvo res le priprega politiških strank, oziroma samo ene, in izrabljajo vsak, tudi v občo stanovsko korist napravljeni korak pri strankah za svoja nepoštena podtikanja. Sami pa tiče do vratu v blatu lastne politiške strasti in strankarstva in se podajajo osebno in stanovsko politiški stranki, podvračajo in izdajajo stanovske interese v korist stranki, ki se je še vedno izkazala kot nasprotnica učiteljskega stanu in šolstva, kakor se podaja pocestna vlačuga, ki je izgubila že vso svojo čast in poštenje. Težak je boj z nepoštenostjo in neiskrenostjo, in tak boj moramo bojevati mi. Bojevali smo ga že v težjih časih kakor so današnji, ko so imeli sedanji klevetniki iz stanovskih vrst vso moč v rokah, in izvojevali smo ga! Dobojevali ga bomo tudi sedaj, kajti blato, ki ga mečejo na nas v učiteljstvu sovražnih političnih listih, pada samo na nje nazaj — kajti v naših srcih je zavest poštenja in naše roke so čiste! V boju, katerega je zanesla dnevna politika letos pred začetkom šolskega leta v šolstvo in učiteljstvo, smo docela pozabili na veliko krivico, katero je trpko občutila cela vrsta naših najmlajših tovarišev in tovarišic in jo občuti še danes. Mislim namreč na lanske abituri-jente in abiturijentinje učiteljišč. Neizprosna politika je zahtevala, da so ti naši tovariši in tovarišice čakali d'o dva meseca doma brez službe med tem, ko so naše šole s praznimi razredi naravnost kričale po učiteljstvu. Kako neprijetno je tako podaljšanje počitnic za nje same in za starše, to ve le dotičnik, kateri je vse to preizkusil na lastni koži. In poleg vsega še ta negotovost, ali sploh dobi mesto ter ' kje ga dobi! Ti mladi ljudje so že pri prvem koraku, ko so ga namerili v življenje, morali občutiti, da je šola dandanes kljub in proti vsemu še vedno »politicum«. In koliko boja in neprijetnosti je v zvezi s to besedo, to predobro vemo mi starejši, ker smo v tem boju osiveli. To je bila prva krivica. Druga pa ni nič manjša. Vsi vemo, da je takrat vladal režim »dela, reda in poštenja«. Vsaj tako se je povdarjalo dan na dan. Morda je bilo naravnost potrebno tako povdarjati te principe, da smo lažje pozabili na velik kaos, ki je bil v tistih tednih zavladal v našem šolstvu. Zakaj nepobitna resnica je, da takih zmešnjav še ni bilo nikoli v našem slovenskem šolstvu, kakor takrat, ko je bila na vrhuncu vlada »dela, reda in poštenja«. Učiteljstvo na razpoloženju, ali pa na selitvi, nov učiteljski naraščaj doma, šole in razredi pa prazni.. No, in takrat, ko se je ves ta kaos nekoliko pomiril, takrat so začeli nastavljati mlade moči, ki so prebile zrelostni izpit. In kako so jih nastavljali in nastavili? Nesrečen slučai je hotel, da je vlada »dela, reda in pravice« te mlade lju- di, v katerih se je jedva začelo porajati politično prepričanje, razdelila v dva tabora. Merodajno pa ni bilo izpričevalo in sposobnost, ampak samo tisto mlado, komaj se porajajoče politično prepričanje, ki je pravzaprav še v povojih. Priznati moramo, da se je ta klasifikacija izvedla precej točno, kar daje upravičeno misliti tudi na sedanje razmere, ki vladajo na naših učiteljiščih. Iz tega vidika so se potem podeljevala učna mesta. Kdor je imel le senco obiležja sokolstval in naprednosti, ta je moral v najslabše, od železnice in prometa daleč oddaljene kraje, da se mu je nudila prilika tem intenzivneje baviti se s svetovnim nazorom. Vsi drugi pa, ki so bili po svojem mišljenju bliže režimu »reda, dela in poštenja«, ti so prišli kot mladi pijonirji v takozvane napredne trdnjave v mesta, trge ali vsaj v večje kraje ob železnici. Tako se je zgodilo, da samevajo abiturijenti s prav dobrim in celo z odličnim zadostnim izpitom na hribovskih enorazrednicah, med tem, ko njihovi vrstniki službujejo na večraz-rednicah v udobnih krajih, kjer imajo vse ugodnosti za nadaljno splošno in strokovno izobrazbo. Ali naj navajamo dokaze z imeni? Mislimo, da ni potreba naštevati teh dolgih litanij, ki bi bile najmanj ljube ravno prizadetim tovarišem in tovariši-cam. S takim prozornim postopanjem se ni hotelo pritisniti na napredni element naših najmlajših, ampak potom njih tudi na starše. To je vsega obsojanja vreden sistem, ki nam odpira žalostno perspektivo v bodočnost našega šolstva in stanu, ako bi ostal dalj časa na krmilu režim takega reda, dela in poštenja. Vseh tako očitnih krivic, ki so se prizadjale našim najmlajšim tovarišem in tovarišicam, bode težko popraviti, ker jih je preveč. Tudi ni misliti na popravo sedai med šolskim letom. Pač pa je treba zbirati materijal, da se ob prvi priliki popravijo vsai največje krivice. -li. Naše narodne zahteve. Minimum naših revindikacij nasproti samostojni Avstriji tvori na Koroškem ozemlje, na katerem je 1. 1880. po avstrijski uradni statistiki še večina prebivalstva priznala slovenski občeval-ni jezik. Ta teritorij loči od popolnoma ponemčenega dela Koroške črta (glej zemljevid »Slovenske Matice«), italijanska meja, Bajdek, Višprije, grebeni severno Žile, Kellerberg, grebeni severno Osojskega jezera, Sittich, Sv. Peter na Gori, Otmanje, Št. Janž nad Mostičem, Svinec, Mala Svinška Planina, Pustrica, Lindhof, Golica (Špik). Na naši strani mu svetu pa deželna (oziroma oblastna) učiteljska konferenca. Te skupščine so. oziroma naj bodo tudi v bodoče naši parlamenti z uradnim značajem. Imamo pa hvala Bogu še svoje parlamente privatnega značaja. Ti parlamenti se pa po svoji živahnosti zelo odlikujejo. To so naša okrajna učiteljska društva. Ta zaslužijo veliko odlikovanje. Največje odlikovanje je njih »Udru-ženje«. njih središče jugoslovanskih učiteljev. Ker so državni organi v naši Jugoslaviji upoštevali delovanje naših or-ganizovanih učiteljev, zato se delovanje uradnih učiteljskih skupščin ni toliko Pogrešalo. Utegne se pa zgoditi, da se bo pavziranje šolskih instanc, okrajnih in pokrajinskih (oblastnih) šolskih svetov še nadaljevalo in da se tudi za uradne (okrajne, deželne) učiteljske ■ skupščine nihče brigal ne bo; zato naj pa bo še nadalje intenzivno vse delovanje naših privatnih parlamentov. V spomin. t Katici Rabič, roj. Brezavšček! Kako lepo in prijetno je bilo naše življenje v letih 1900—1904., ko sva obiskovali učiteljišče v n a š i solnčni Gorici. Smelo trdim, bile smo Štajerke, Kranjice in Primorke enih misli in enega duha. Kot Primorka je bila med nami rajna Katica. Imela je lep blagodoneč glas, rade smo prepevale in tudi plesale, včasih kar v razredu. Jojmene, to so nas oštevali gg. profesorji, to tembolj, ker ni bilo mogoče dognati pravih krivk; izda-jice ni bilo med nami. 'd Katica! Bila je pridna in marljiv? to vem prav dobro, saj sva se učili skupaj za maturo. Kot dobri otrok, nepre-možnih staršev, je skrbela z vso vnemo, da pride kmalu do svojega kruha. Uči-teljevala je od 1904.—1911. Njeno delo je bilo idealno in požrtvovalno. Sama vajena skromnosti, je učila iste i druge. Leta 1911. se je poročila s poštnim uradnikom g. Ivanom Rabičem. Po 13-letnem srečnem zakonu je zasnivala večni sen dne 27. januarja 1925 v Škof ji Loki. Bolehala je dobrih pet let. Vsled bolezni so ji najprej odpovedale noge, tako, da skoraj 2 leti ni mogla sama hoditi. Dolgotrajno, hudo bolezen je prenašala ja-ko vdano. Dičilo jo je tudi nebroj drugih čednosti. Mogoče bi mi ljubljena Katica zamerila, če jih tu obelodanim, zato molčim. Večni ji spomin! Draga Katica, Tinca, Katarinka, Tinka in kakor smo Te že klicali, Ti si prestala. Blagor Tebi! Spavaj sladko, Bog Ti daj večni mir! S solznimi očmi Ti kličem; »Na svidenje nad zvezdami !« — Žalujočemu soprogu in sinčku, edinčku, ljubkemu Marijančku: »Srčno sožalje!« ostanejo Šmohor, Beljak, Osojsko jezero, Gospa Sveta, Celovec, Velikovec, Grebinj in Št. Pavel. O Dravi kot meji se sploh ne sme razpravljati: odklonila jo je odločno že naša delegacija na mirovni konferenci v Parizu, ker nasprotuje interesom prebivalstva in ne daje ni-kakega strategičnega varstva. Na Štajerskem zahtevamo popravo meje z odstopom Ivniškega, Ar-vezkega in Radgonskega okraja. Idejo združitve Avstrije z Nemčijo moramo z vsemi silami in sredstvi ovirati na njenem zmagovitem pohodu. Geslu »od Balta do Karavank« postavimo nasproti naše »od Vardarja do Tur«. Za slučaj spojitve Avstrije ¡in Nemčije odločno zahtevamo za odškodnino: celo Koroško, južni pas Štajerske do Vildona in Koridor do Čehoslovaške. Ne bojmo se novih Nemcev v naši državi; mi smo krvno dvakrat močnejši od Nemcev: naš prirodni prirastek znaša na leto nad en odstotek, pri alpskih Nemcih pa samo pol odstotka, tako da jih v treh, štirih generacijah lahko na tem teritoriju potisnemo v manjšino. Poziv vsem okrajnim društvom! Po sklepu seje ožjega sosveta dne 26. februarja se vrši letošnja pokrajinska skupščina dne 4. in 5. julija v Šoštanju. Pozivamo naša okrajna društva, da stavijo predloge glede referatov, ki naj bi se obravnavali na pokrajinski skupščini in naj dotične naslove z navedbo referentov pošljejo najkasneje do 15. aprila t. i. poverjeništvu. V prihodnji seji ožjega sosveta se bo določil dnevni red pokrajinske skupščine. Predloge za referate pošljejo lahko tudi posamezni člani. mu pmr@rIeništvo Ljubljana. Gibanje učiteljske omladine. —uč 8. sestanek učiteljskega naraščaja v Mariboru, ki se je vršil v soboto, dne 21. februarja t. 1., je vodil tovariš Ranfl. Po otvoritvenem pozdravu je dal besedo tov. Ant. Skali, ki je nadaljeval svoje zanimivo predavanje. »Nekaj konkretnih slučajev iz zdravstvene pedagogike«. Dočim nam je v prvem predavanju na konkretnih slučajih pokazal, kako po razgovoru s starši in po zdravniškem izvidu lahko sklepamo na razne činitelje, ki povzročajo, da otroci tako v telesnem kakor v duševnem razvoju zaostanejo, nam je v tem delu na kratko, pa vendar dovolj jasno razložil duševne lastnosti in zmožnosti normalno razvitega in vzporedno duševno zaostalega otroka. Na podlagi te slike o vzporednem razvoju duševno zdravega in bolnega otroka, nam je predavatelj na slučajih iz prakse na pomožni šoli pokazal, «kako je treba vsakega posameznega otroka preizkusiti a) v njegovem intelektualnem in moralnem razvoju, b) o njegovem šolskem znanju. Povdarjal je, da je treba vsa vprašanja staviti premišljeno. Upoštevati je otrokovo okolico, izobraževalno zmožnost, starost, razpoloženje, zmedenost, pazljivost in utrujenost. Vsa vprašanja, bodisi da jih rabimo po tem ali onem vzorcu, morajo biti zmiselna in individualna. Ko tako vsakega otroka preizkusimo glede na njegov intelektualen in moralen razvoj in njegovo znanje, se nam samaob-sebi pokaže pot, po kateri naj hodimo in vodimo duševno zaostale. Seveda je treba vzeti s seboi na to pot mnogo ljubezni, potrpljenja in zatajevanja. Žanimanje med številnim poslušalstvom je bilo izredno veliko. Četudi je bilo predavanje nekoliko daljše, vendar se ni pokazala utrujenost, tovariši in to-varišice so temveč tekmovale med seboj z vprašanji. Vsak bi še rad izvedel to ali ono. Končno so prosili vodjo sestankov, naj bi se vršili sestanki s,predavanjem vsak teden in ne šele vsakih štirinajst dni. Zato bo prihodnje predavanje že v soboto 7. marca. Predava ravnatelj D. Humek: »Izobrazba učiteljeva je predpogoj za delo med narodom«. — Stante Albina — Stanič. Splošne vesti. — Naši največji škodljivci so neorganizirani stanovski člani. Oni, ki nso organizirani nikjer, so največji balast za stan, ker so ponavadi najbolj indolentni za vsako stvar, poleg tega, pa največji egoisti. Žive na račun zavednih tovarišic in tovarišev in se okoriščajo od pridobitev njihovega dela. Ponavadi samo zabavljajo čez vsako stvar, sodelujejo pa nikjer, pač pa pritečejo prvi k organizaciji ali njenim članom, kadar se jim kaj pripeti ali si ne vedo pomagati ter apelirajo na kolegialnost. V vrste organiziranih članov sejejo malodušje. Svojim tovarišem puste, da plačujejo članarino in liste, sami pa hočejo imeti le koristi in udobnosti od njihovih žrtev in dela. Boljši je zaveden nasprotnik, kakor neorga-niziranec, ker ta je z nezavednostjo le balast celemu stanu. V zadnjem času smo izvedeli, da izrabljajo neorganizirani člani celo naša zborovanja, si vzamejo prosto in porabijo čas za svoje pri-'vatne namene. Proti temu moramo sami najodločneje protestirati in nastopiti in resno svarimo dotičnike, da bodo sami odgovorni za posledice, ker nečemo, da bi se zaradi njihove zlorabe nam odvzela udobnost prostega časa za zborovanja. Vobče pa naj nastopa vsakdo brezobzirno proti neoganizirancem kakor so oni brezobzirni do nas. — Unifikacija prosvetne zakonodaje v državi. Ministrstvo prosvete je odredilo, da se takoj prične s temeljitim delam na reorganizaciji celokupne prosvete v državi, da se že vendar enkrat izvrši unifikacija prosvetne zakonodaje v naši domovini. Minister je odločil, da se takoj definitivno redigirajo dosedanji izdelani zakonski predlogi, ki jih hoče še tekom prihodnjega zasedanja predložiti narodni skupščini. Ti predlogi so: 1. Zakon o narodnih šolah; 2. zakon o meščanskih šolah; 3. zakon o učiteljiščih; 4. zakon o srednjih šolah; 5. zakon o nižjih in srednjih strokovnih šolah; 6. zakon o univerzah; 7. zakon o glavnem prosvetnem svetu; 8. zakon o državnih arhivih: 9. zakon o državnih tiskarnah; 10. zakon o višjih pedagoških šolah; 11. zakon o visokih trgovskih šolah; 12. zakon o avtorskem pravu; 13. zakon o gledališčih; 14. zakon o umetniških šolah; 15. zakon o muzejih; 16. zakon o kinematografih; 17. zakon o ohranitvi starin, historičnih in umetniških spomenikov in 18. zalkon o ustanovah. — Učitelji — poslanci v Narodni skupščini, izvoljeni pri zadnjih volitvah. Dosedaj je bilo 11 učiteljev poslancev v bivši skupščini, sedaj jih je 14, in sicer po poročilu »Narodne Prosvete«: Andrej K. K u j u n d ž i č , iz Ora-hovca (okr. prizrenski). Marko Petrovič, iz Tetova, — oba radikala). Petar Dedič, iz Orahovca (okr. prizrenski). Jovan Jovič,iz Vlasotinca (okr. vranjski). Mihajlo Kujundžič, bivši narodni poslanik iz Skoplja. — Vsi trije demokrati. Stevo Obradovič, učitelj v penziji iz Divosela (za okr. Ličko-kr-bavski). Samost. demokrat. Za narodne poslanike osim gornjih , izabrati su i ovi bivši učitelji: Zarija Varjačič, penzioner iz Palanke. Tešman Nikolič, okr. delo-voda iz Niša. Dimitrije Popovič, bivši narodni poslanik iz Vlasotinaca. Jovan Čorkovič, bivši narodni poslanik iz Bitolja. Vasa Franičevič, učit. u penziji iz Zaječara.^ Aleksa Žujovič, iz Male Vr-bice, bivši nar. poslanik. Svih šest radikali. Kosta Spasojevič, okr. de-lovoda iz Prokuplja. Demokrat. David D i m i t r i j e V i č , knjižar iz Skoplja. Samostojni demokrat. Dakle od svih: aktivnih je učitelja četiri: A. K. Kujundžič, P. Dedič, J. Jo-vič i M. Petrovič, ostali su bivši učitelji koji su promenili službu, ili su u penziji, njih je deset. — Okrajna učiteljska društva prosimo, da nam takoj javijo izvoljene okrajne narodno-prosvetne odseke od svojih društev, da, bo imel odsek že zbran material do prihodnje seje. Odseki naj se takoj konstituirajo in pošljejo podatke v zmislu zadnje okrožnice o stanju odrov in ljudskih predavanj v prošlem letu, da bo odsek lahko sestavil poročilo o delovanju v prošlem letu (1924.) za pokrajinsko skupščino. Po možnosti naj okrajni odseki organizirajo tudi že sedaj krajevne narodno-prosvetne odseke na šolah, ki se enako konstituirajo, kakor okrajni in naj poročajo o tem. Na delo tovarišice in tovariši, z geslom: da le organizirano prosvetno delo se lahko smatra kot pravo delo! — Narodno-prosvetni odsek Pov. UJU — Ljubljana. — Izvenšolsko delo (Dopis) se še premalo pojmuje. V vsakem kraju, tudi v najrevnejši gorski vasi je izvenšolsko delo možno. Enake pravice, enake dolžnosti, zato velja isto za učiteljico, kakor za učitelja. Res si s tem delom navadno nakoplješ sovraštvo duhovščine, pogosto ljuto preganjanje, a to te ne sme motiti in plašiti, ti si učitelj in tvoja sveta dolžnost je delati za ljudstvo, za šolo in ugled svojega stanu. Plašni zajček ni za učiteljski stan. — Nezdrave razmere (Dopis od nad-zorniške strani) lahko imenujemo dejstvo, da ie za eno službeno mesto nad 100 prosilk, za 20 drugih pa nobene. Vse tišči v mesto ali v neposredno bližino. Tudi na kmetih in zapuščenih krajih rabimo učiteljstva. Vsak kraj ima svojo solnčno in senčno stran. Služboval sem v zelo zapuščenih vaseh, a nisem bil za trohico manj zadovoljen in srečen, kakor sedaj, ko sem na sedežu srezkega poglavarstva. Tisti božji mir, lepo mirno delo tam v hribovski vasi mi je v najlepšem spominu. Ni mi žal, da sem poizkusil samotne, od prometa oddaljene šole in jih priporočam vsakomur, zlasti mlajšim tovarišem(icam). Učitelj naj pozna življenje. Danes se ni treba bati, da bo na hribu ostal. Kdor je delaven in sposoben, bo gotovo upoštevan pri kom-petenci. Izredno delavne, sposobne moči je treba spraviti na večrazrednice, da s svojim zgledom in delom kažejo pot drugim. Ako bi se kdo odlikoval z delom šele tik pred kompetenco, seveda ne bo zaleglo dosti. — Na prošnjo Pokrajinskega odbora Jugoslovenske Matice so v letih 1922., 1923. in 1924. priredila vsa šolska vodstva v Sloveniji zbirko pirhov na korist Jugoslovenske Matice. Prejem izkupička pirhov je Matica potrdila z izdajo »Priznanic«. Tudi letos bo Matica naprosila vsa šolska vodstva, da z enaiko vnemo prirede to zbirko, smatra pa potrebno staviti p. n. učiteljstvu-javno vprašanje v pogledu nadaljnjega izdajanja »Priznanic«, ker je od nekaterih šolskih vodstev prejela dopise, v katerih se ji za bodoče odsvetuje izdajanje »Priznanic«, češ, da se to ne izplača in da povsem zadostuje tozadevno pismeno potrdilo. Sicer je Matica izdajala »Prizna-nice« kot nekaka javna potrdila za prejete zneske, ki naj bi obenem ščitila uči-teljstvo pred eventualnimi očitki s strani staršev in nenaklonjenih oseb, želi pa z ozirom na došle ji dopise čuti mnenja tudi drugih šolskih vodstev. Zato prosi, da posamezna šolska vodstva odgovore na to vprašanje, in ako le mogoče v najkrajšem času, za kar se jim Jugosloven-ska Matica že v naprej zahvaljuje. ( — Naš stanovski list. (Dopis.) Kakor tudi drugi listi lahko beleži lepe uspehe naše UJU. ki si jih je pridobilo, bolje rečeno izvojevalo pri urejevanju učiteljskih, pravno materialnih in šolskih zadev. Vidimo tudi, da ta organizacija še naprej dela za pravično rešitev aktualnih nujnosti omenjene narave, zlasti za ločitev šolske uprave od politične. Priznam, da je zlasti zadnje vprašanje zelo nujno in važno. Vendar mislim, da ni manj nujno vprašanje v^tetje vojnih let tovarišev, ki so morali k vojakom takoj po maturi, a jim je nova uradniška razvrstitev črtala ves čas. prebit v vojni, četudi jim je svoj čas bivši višji šolski svet v Ljubljani to vojno dobo že vštel v službeno dobo za napredovanje. Teh .neštetih vojnih let štejejo nekateri tovariši do 6 (od 1. 1914. do 1920.) To vprašanje je tembolj občutno in nujno danes, ko se pri kompetencah na razpisana mesta uveljavlja predvsem princip službene starosti, da ne govorim o znatni materialni razliki, ki presega 200 Din mesečno, med sedanjo plačo in ono. ki bi jo prizadeti prejemali, ako se jim vojna leta vštejejo. Vojna vis major je zadela dosti državljanov različnih slojev; sko-ro vsak je že na ta ali oni način odškodo-van. Odškodovani so celo taki. ki niso mogoče radi gledali postanka naše države, Bog jim blagoslovi, nisem nevoščljiv. Toda humanitarnost zahteva, naj se odškoduje tudi nas. ki nismo krivi, da nismo nastopili službe takoj po maturi in ki smo se, dosti nas — v čaisu. ko so naši sodobniki izbirali mesta doma. udeleževali kot legionarji in na drug način bojev proti bivši monarhiji, izstavljajoč svojo eksistenco in eksistenco staršev. UJU naj se zavzame, da se čimprej z naknadno uredbo razširi uredba o vštet-ju vojnih let. veljavna za Srbijo, tudi na naše kraje. — Dopis. Postava mora biti brezpogojno za vse enaka. V postavo moramo imeti zaupanje, sestavljena mora biti tako jasno, da je samo eno pravično tolmačenje mogoče. To so naše zahteve, to je pogoj zaupanja in sigurnosti, t. j. temelj državi. Vsled tega mora veljati postava v korist ali breme. Točno izvrševanje postave ni birokratizem, temveč vestnost in nujna potreba. Kdor pride v nesrečo, naj dobiva pomoč. Prvo pomoč naj da stan. organizacija', večjo pomoč država. Poseben fond za podpore v izrednih slučajih je nujno potreben. Nikdar pa ne smemo zahtevati, niti dopustiti. da se postava krši na katerikoli način. s. — Prijateljem Krasa! »Društvo za raziskavanje jam«, ki je bilo ustanovljeno leta 1910., ki pa je med svetovno vojno prenehalo delovati, je zopet oživelo. Namen društva je, da vsestransko raziskuje podzemske jame z metodami, ki odgovarjajo sodobni višini prirodoslov-nih ved. — Naloga, ki si jo stavi društvo, je zelo obširna; kajti skoraj vse prirodoslovne vede so zainteresirane na proučevanju jam. Mnogo problemov še čaka svoje rešitve, med njimi tudi tak', ki so velike praktične, narodno-gospodar-ske važnosti, kakor na pr. vprašanje kraške vode. Našo domovino, ki je znana širom sveta kot klasična zemlja kraških pojavov, so proučevali večinoma tuje-zemski znanstveniki, dočim se je le malo domačinov zavedalo njene lepote in vrednosti. Ni treba še posebej povaar-jati, da zahteva ugled naše znanosti, da' postanemo tudi na polju speleologije (nauka o podzemskih jamah) samostojni. Da si društvo zagotovi znanstveno podlago in da more delovati po smotrenem načrtu, stopilo je v ozke stike s prirodo-slovnimi instituti univerze in z muzejem v Ljubljani. Društvo pa bo moglo zasledovati svoje idealne cilje samo tedaj z uspehom, če se bo moglo opirati na sodelovanje in podporo vseh prijateljev prirode in posebno Krasa. Zato se obrača do širše javnosti ter vabi vsakogar, ki mu je do povzdige narodne kulture in ljubezni do prirode, da pristopi in s svojo podporo pripomore do čim plodnej-šega delovanja. — Odbor. — Nov glasbeni list. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani praznuje letos dvajsetletnico svojega obstoja. Proslaviti in praznovati jo namerava s prirejanjem koncertov v Ljubljani in širom Slovenije, obenem pa se je odločilo odpomoči pomanjkanje izdaj novih zborov, izdajati mesečno revijo za zborovsko glasbo »Zbor i«, ki bo prinašala na leto 12 zvezkov novih, še ne objavljenih ženskih, moških in mešanih zborov. Izdaja bo v začetku skromna, imela obliko kvarta, in bo lično, razločno litografira-na na lepem, trpežnem papirju. Urejeval jo bo naš pevbvodja Zor k o Prelo-v e c. Letna naročnina za »Zbore«, katero bo treba plačati v naprej, bo ^znašala le 20 Din. Zanjo bo dobil naročnik najmanj 12 novih zborovskih skladb, katerih pomnoževanje in litografiranje glasov bo najstrožje prepovedano; prvič zato, ker je zadnji čas, da se naši zbori nauče peti iz partitur, drugič pa zato, ker bo cena posameznemu izvodu tako nizka, da si bo vsak zbor notni materija! lahko nabavil za vse pevce. Tudi bo izvajanje v »Zborih« objavljenih skladb dovoljeno le društvom, ki so odkupila posamezne partiture. Našo namero bomo pa lahko izvršili le tedaj, če se oglasi dovolj stalnih naročnikov. Januarska in februarska številka prinašata J. Ravnika moški zbor »Solnce v zenitu« in E. Adamiča mešani zbor »Zrelo žito«, katera takoj po vpošiljatvi naročnine naročniki dobe. »Zbore« naročajte po dopisnici na naslov: pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani, Narodni dom. Učiteljstvu in šolskim vodstvom list toplo priporočamo v naročilo. .— Kmetijstvo, učni predmet v ljudskih šolah. Kmetijsko ministrstvo je predložilo ministrstvu prosvete spomenico, naj bi se kmetijstvo uvedlo kot učni predmet v osnovnih šolah. Šolskim vrtom naj bi se posvečala večja pozornost in naj bi se tudi primerno zvišal kredit za vzdrževanje šolskih vrtov. — Kaj je prav? Z novim letom so dobili nekateri uradi štampilje z novim imenovanjem, tako n. pr. namesto: okrajni šolski svet Maribor, su zdaj imenuje: srezki poglavar, prosvetni referat, Maribor, desni (ali levi) breg. Dvomimo pa o pravilnosti tega naslova, kajti glasom odločbe o oblastnih prosvetnih oddelkih z dne 24. julija 1924 U. 1., št. 75/24 bi se po našem mnenju moralo pravilno glasiti: Županijska uprava, prosvetni oddelek, odsek za srednji in strokovni (ali , osnovni) pouk, Maribor, desni (ali levi) breg. Besedi »Veliki župan« ali »Srezki poglavar« pomenita vendar osebi in ne urad, s katerim občujemo in katerima ta dva gospoda načeljujeta. — Še eno: Ker okrajnih šolskih svetov ni več, ugasnejo tudi mandati nekdanjih članov te korpo-racije (razun predstojnika politične oblasti in šolskega nadzornika), in sicer: zastopnika cerkve, zastopnika učiteljstva in petih članov okrajnega zastopa. Ugasnejo pa tudi mandati takozvanih krajnih šolskih ogledov, ki jih je poslal bivši okrajni šolski svet v krajnega. Naj se stvar pojasni! — Izšel je Splošni register k letnikom I.—VI. Uradnega lista od dr. Ogri-sa. Cena Registru je po povzetju 35 Din, sicer 30 Din. Naroča se pri dr. Albinu Ogrisu v Ljubljani, Ciril-Metodova ulica štev. 19. — Nameščenje (Dopis od nadzora i-ške strani) je bilo, je in bo vedno težavna zadeva. Ako jih prosi sto za eno mesto, je gotovo 99 užaljenih. Vsakdo je sebi najbližji in je uverjen, da je bil najprimernejši prosilec. Za vsakega se najdejo tehtni razlogi, za prvega službena leta, za drugega rodbinske razmere, za tretjega kvalifikacija itd. Uvaževati pa je vse te pogoje kot skupnost ter še posebej upoštevati sposobnost in delavnost in pretehtati, kdo bo bolj prizadet, ako ne dobi. — II, književna tombola. S številkami, izžrebanimi do 22. februarja so bili zadeti vsi dobitki za kvaterne. Z izžre-banjem zadnjh dveh številk, t. j. 74 in 42 je bilo celo zadetih več kvatern, kakor pa je še preostalo dobitkov izza predzadnjega žrebanja. Zato se je vršilo za dobitke med vsemi pokrajinskemu odboru Jugoslovenske Matice vposlanimi tablicami podrobno žrebanje. Dobitki so se po pošti odposlali imejiteljem izžrebanih tablic, kdor pa dobitka ne prejme, naj smatra to kot znak, da njegova tablica ni bila izžrebana in igra za njega naprej pokrajinski odbor. — II. književna tombola. Do 22. februarja so bile izžrebane sledeče številke : 45, 90, 4, 63, 66, 9, 88, 65, 48, 25, 38, 74 in 42. S temi številkami so bili zadeti vsi dobitki za ambe, teme in kvaterne. Danes so bile za činkvino izžrebane sledeče številke; 57 (petdesetsedem), 62 (šestdesetdva), 27 (dvajsetsedem), 54 (petdesetštiri), 75 (sedemdesetpet) in 33 (tridesettri). Kdor je s temi in prejšnjimi številkami zadel činkvin (pet številk v eni vrsti), naj pošlje svojo tablico najkasneje do 7. marca pokrajinskemu odboru Jugoslovenske Matice v Ljubljano. — Pozor! Kupi se 3. številka »Ljubljanskega Zvona« — letnik 1881., proda-sta se Pa letnika 1884. in 1885. (elegantno vezana). Naznanila sprejema naše uredništvo. —z—. — Stritarjevih spisov 3. zvezek išče in dobro plača Karel Pribil, Maribor, Gosp. ul. 56/111. — Prosim za priobčitev. Vse tovariše, ki so maturiraJi leta 1905., posebno one še iz bivše Štajerske, prosim, da pošljejo v teku tedna svoje naslove na upraviteljstvo šole na Breznici p. Žirovnica. Izvanredan lek protiv svih vrsta reumatizma. Posle ovoga groznoga rata naš narod mnogo pati od reumatizma, a mnogi ne znaju da se sada ta bolest la-ko i brzo dade izlečiti lekom »Radio-Balsamica« Dr. Rahlejeva. Još u Rusiji posvetio se Dr. Rahlejev izučavanju toga leka, te je njegov dugogodišnji rad urodio zaslužnim plodom. Pre dve go-dine, ispitujuči svoj lek u Slovenačkoj, postigno je Dr. Rahlejev izvanredne rezultate, tako da je danas njegov lek priznat, je kao jedrno i najbolje sredstvo pnotiv svili vrsta reumatizma. O njego-voj lekovitosti najbolje svedoče potvrde profesora i lekara kao i zahvalna pisma izlečemih bolesnika. Radio - Balsamioa veoma brzo deluje i ne ostavlja nikak-vih tragova na koži a i srcu apsolutno nije škodljiv. Sa dve do tri boce Radio-Balsamica izleči se i najstariji reumati-zarn. Lek se izraduje i dobija u laboratoriji Radio-Balsamica Dr. Rahlejeva u Beogradu, Kosovska ul. 43. Imenovanja in napredovanja. —i Napredovanja. Pomaknjeni so v 1. grupo II. kategorije: Ema Zencovich, učiteljica v Trbovljah - Vodah; Antoniia Betriani-Virk, učiteljica v Kočevju; Josip Žagar, učitelj risanja na državni gimnaziji v Mariboru. — V 2. grupo II. kategorije: Josip Tori, učitelj v Trbovljah-Vo-dah; Ivan Mihler, učitelj na Vrhniki; Ferdinand Ferluga, učitelj v Koroški Beli; Alojzija Triller, učiteljica v Ljubljani; Marila Sajovic, učiteljica v Železnikih: Julija Semolič - Luschützky, učiteljica v Suhoru; Marija Kumelj-Bulc, učiteljica v Novem mestu; Julija Kromar, učiteljica v Brežicah; Marija Lebar-Lipovšek, učiteljica v Hrastniku; Marija Franke-Kot-nik, učiteljica v Dobrničah; Olga Med-ved-Jonke. učiteljica v Kočevju; Leopoldina Kump, učiteljica ženskih ročnih del na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani; Leopold Šalda, šolski upravitelj pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah; Marija Šalamun, učiteljica v Ptuju; Avgusta Ja-nežič, učiteljica v Šoštanju; Hilda Do-briha-Sadnik, učiteljica v Št. Pavlu pri Preboldu V 1. grupo III. kategorije učiteljice ženskih ročnih del: Terezija Doga-noc v Velikih Laščah; Karolina Zehrer v Mostah; Cecilija Skubic v Ljubljani in Nežka Mejač-Kanduč v Motniku. V 4. grupo II. kategorije: Avgust Lulik, učitelj v Ribnici. V 5. grupo II. kategorije: Katinka Rihar, učiteljica v Zabukovju s 100% položajne plače. — Prizadete opozarjamo, da se izvrši izplačilo šele tedaj, ko dospe uradni akt oziroma ukaz na knjigovodstvo. Toliko, da ne bo nepotrebnih urgenc. —i Imenovanja v šolski službi. Za šolskega upravitelja v Kalobju je imenovan Karol Hribernik, dosedaj šolski upravitelj v Ljubečni, za šolskega upravitelja v Špitaliču pri Motniku Peter Lopar-nik, doslej učitelj v Polzeli; za stalno učiteljico v Št. Vidu nad Ljubljano Marija Jelene, doslej učiteljica v Kropi. Učiteljski pravnik. —§ Ali se računa 15% povišica tudi v pokojnino? O tem vprašanju prinaša beogradska »Pravda« z dne 8. decembra sledeča razmotrivanja: Cl. 31. zakona o civilnih državnih uslužbencih pravi: »Po dovršitvi najvišje stopnje osnovne plače pripada uslužbencu za ves čas njegovega nadaljnega službovanja njegova najvišja osnovna plača, povečana za 15%. Ta povišica se vračuna v pokojnino le onim, ki imajo 35 let službe, ako specialni zakoni ne odrejajo drugače. — Ker so bili upokojeni nekateri državni uslužbenci s 35-letno službeno dobo, računajoč v to dobo tudi službo v vojni dvo-kratno, se je pojavilo vprašanje, ali se jim sme všteti 15% povišica tudi v pokojninske prejemke. — Glavna kotrola, ki ima po čl. 156. zakona o državnih uslužbencih in po čl. 253. finančnega zakona za leto 1924./25. pravico, da kontrolira rešitve o pokojninah, odnosno da vlaga proti rešitvam priziv, laiko so nepravilne in na državno škodo, ni skozi daljšo dobo zavračala rešitev, s katerim se je priznavala upokojencem s 35-letno službo 15% povišica za pokojnino. Zadnji čas je pa izpremenila svoje prejšnje naziranje in je vlagala na take rešitve prizive na državni svet in sedaj si je usvojila stališče, da gre ta povišica • za pokojnino le onim državnim uslužbencem. ki imajo 35 let efektivne službe. — To stališče glavne kontrole je iz sledečih razlogov nepravilno: Glasom drugega odstavka čl. 134. zakona o državnih uslužbencih »imajo na polno penzijo državni uslužbenci pravico po dovršenih 35 letih službe«. Tukaj ni rečeno, kako je treba računati teh 35 let. ali se šteje le efektivno trajanje, ali se računajo vsa leta, ki se splošno računajo v pen-zijo. Glavna kontrola je zastopala preje stališče, da se računajo v to dobo tudi dvojna leta vojne službe, in tudi državni svet je tega mnenja, ker se istotako računajo tudi aktivnim oficirjem vojna leta dvakratno. To stališče je tudi povsem pravilno, ker bi bil v nasprotnem primeru drugi odstavek čl. 139. nesmiseln. Ako se ta dva odstavka vzporedujeta, je popolnoma jasno, da ie treba všteti v pen-zijo tudi dvojna leta vojne službe. To se še jasnejši vidi iz drugega odstavka čl. 239., ki govori o zakonitih službenih letih •« Tako govori tudi čl. 140. o »službenih letih«. Toda po čl. 241. »se računa za odrejanje perijodičnih stopenj osnovne plače efektivno trajanje državne službe«, kakor se tudi v 2. odstavku tega člena izrecno naglašajo »efektivna službena leta«. Tudi v prvem Odstavku čl. 137. se govori o »aktivni službi«. Iz tega je jasno, da je v onih primerih, za katere je odredil zakonodajalec efektivno trajanje službe, to tudi povsod izrecno poudaril. V čl. 31. zakona ne govori zakonodajalec nikjer o efektivnem trajanju službe, temveč samo o 35-letni službeni dobi. — Upajmo, da si državni svet ne bo prisvojil sedanjega naziranja glavne kontrole, temveč da bo zavračal njene prizive proti priznanju 15% povišice za penzijo. —§15% se šteje Pri 32 letih v penzijo. Kakor poroča »Narodna Prosveta« v 12. številki z dne 26. februarja 1925, je Državni svet odločil, da se ima 15% za učitelje in učiteljice računati v penzijo po 32 službenih letih. Odloka ne navaja. —§ Brezplačno zdravljenje uradnikov. Člen 112. uradniškega zakona daje državnim uslužbencem pravico do brezplačnega zdravljenja v državnih bolnicah. Osrednja komisija za izvrševanje uradniškega zakona je podala svoje mnenje, da so tudi ortopedijski zavodi in državni sanatoriji. kakor tudi državne bolnice ustanove, ki jih misli člen 112. Zato se bodo sprejemali v te zavode razen oseb. katerim so v prvi vrsti natmenjgii. tudi državni uslužbenci, upokojenci in člani njih rodbin, kolikor bo prostora v teh zavodih. —§ Upoštevanje osnovnih in meščanskih šol za uvrstitev po službeni pragmatiki državnih uslužbencev. Z odlokom 12.397.od 8. marca 1924 je ministrstvo prosvete. na skupno prizadevanje Pokr. odbora UJNŽ. Osrednje zveze javnih nameščencev. Poštne zveze in Društva strokovnih učiteljev za meščanske šole odredilo: 1. Da so višje ljudske šole v Hrvatski in Slavoniji glede sprejemanja v državno službo enakopravne z nižjo srednjo šolo; 2. da imajo meščanske šole čin in karakter nižje gimnazije (to se je nanašalo na trirazredne in štirirazredne meščanske šole). Ta odlok je ministrstvo za promet poslalo vsem oblastnim direkcijam pod štev. 5299 od 24. marca 1924 {G. D. št. 9836 od 27. marca 1924) in smo ga objavili v celoti v »Jugoslov. železničarju« štev. 8. od 15 aprila 1924. Kasneje pa je ministrstvo za pro-sveto pod štev. O. N. 28.230 od 2. julija 1924 glede meščanskih šol izdalo sledečo odločbo: ' »V zvezi z odlokom O. N. št. 19.213 od 4. maja 1921 in na osnovi mnenja glavnega prosvetnega sveta S. Br. 177-od 11. marca t. 1. je izvolil g. minister prosvete s svojim odlokom O. N. štev. 11.896 od 2. julija t. 1. odločiti: Da je 4razredna meščanska šola v zadevah uradniškega čina enakoveljav-na dovršeni štirirazredni srednji šoli — gimnaziji. — Podpis.« Ker pa so bile s to odločbo kršene zakonite pravice absolventov trirazred-nih meščanskih šol. je ministrstvo prosvete kasneje izdalo sledečo odločbo: »Gospod minister prosvete je z odlokom O. N. štev. 64.352 z dne 27. novembra 1924 v zvezi s prejšnjim odlokom O. N. štev. 28.230 z dne 2. julija 1924 odredil: Da je odpustno izpričevalo javnih trirazrednih meščanskih šol v Dalmaciji in Sloveniji, katere so obstojale do leta 1922., enakovredno spričevalo čez 4. razred meščanske šole ter da odgovarja spričevalu »strokovne šole s predpisanim zaključnim izpitom« v smislu zadnjega stavka čl 6. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923. — Podpis.« Spričevala čez tretji razred meščanske šole se smatrajo torej za enakopravna s spričevali čez nižjo srednjo šolo oziroma štirirazredno meščansko šolo le tistim, ki so trirazredno meščansko šolo dovršili najkasneje v letu 1922. Do takrat so namreč trirazredne meščanske šole obsegale učno snov nižje srednje šole. Četrti (nastavni) razred meščanskih šol pa je obsegal prilično učno snov pete realke. Po letu 1922. pa smatra ministrstvo za prosveto. da se je učni načrt meščanskih šol spremenil tako, da učna snov trirazrednih meščanskih šol ni več enakovredna s snovjo nižje srednje šole. temveč da ustreza tej snovi po letu 1922. učna snov štirirazredne meščanske šole. Glede osemralzrednih osnovnih šol v Sloveniji je ministrstvo prosvete izdalo sledečo odločbo: »Odlukom Br. 3896 od 29. januara 1925 odlučujem, da su za razvrstavanje u kategorijama i grupama činovničkog zakona osam razreda osamrazrednih osnovnih škola u Sloveniji jednakopravni sa gradjanskim školama za sve. koji su ovakvu školu svršili do 31. oktobra 1924. — Podpis.« (Jugosl. želez.«). —§ Odločbe državnega sveta. 1. Ob priliki nekega konkretnega primera v katerem je neki minister izdal nov sklep in s katerim je svoj prejšnji sklep izpre-menil, je postavil državni svet tezo, da je samo sodiščem prepovedano vračati se na svoje sklepe. Za administrativne oblasti velja načelo, da smejo svoje sklepe izpreminjati, ako to zahtevajo javni interesi in ako se s tem ne kršijo že pridobljene pravice. (Odločba z dne 19. XI. 1924, št. 34.334). 2. Pri uradnikih, katerim gre v smislu čl. 7. zakona o državnih uslužbencih 10% povišanje rednih prejemkov, se mora vzeti kot temelj za računanje pokojnine za 10% povišana osnovna in položaj na plača, a ne tudi povišana stanarina, temveč jim gre le redna stanarina glasom čl. 138. zakona. (Odločba z dne 20. XI. 1924, št. 36.342). Književnost in umetnost. PrlporoCamo vse spodaj navedene knjig« v nabavo utiteljstvu in Šolam, posebno pa Solarsklm, vsem javnim ljudskim in društvenim ter u strokovnim knjižnicam. Vse tu navedene knjige se naročajo tudi lahko potom UCiteljske knjigarne v Ljubljani, FraniiSkanska ulica, itev. 6. Ocene. —k Zadruga »Delavsko-kmečka Matica« je izdala dve lični, na dobrem papirju in z modernimi platnicami knjižici, in sicer: Maksim Gorkij »Deveti janu-a r«, črtica, ki slika 1905. leto v Rusiji, ko je pop Gapen peljal delavstvo pred carske palače in kjer so demonstrante sprejele kroglje in kozaške sablje. Knjigo krasita tudi dve sliki v tekstu. Cena je 7.50 Din. Dobiva se v založništvu in v vseh knjigarnah. Druga knjižica je Dr. Koralnik »Z a-p r t a vrata«, enodejanka, v kateri se drastično slikajo indijske kaste in Brah-mistični vzgled na posmrtno življenje ter borbe najbolj zavrženih, ki so brez kaste, za človečanske pravice. V tej knjigi je tudi govor indijskega modreca Svami Vivokanca »Bog in človek«. Knjiga stane 7.50 Din in se dobiva -v založništvu in po vseh knjigarnah. —k »Človek z bombami«, pesniška zbirka Antona Podbevška. Izdala in založila Štefanija Ravnikar - Podbevškova. Tiskala tiskarna »Merkur« v Ljubljani. — Izšla je pravkar prva pesniška zbirka Antona Podbevška, o kateri so že na dolgo in široko razpravljali in poudarjali, da ni še nobeno slovensko delo zbudilo toliko pozornosti. Kajti v različnih revijah in časopisih je izšlo nešteto ocen. pozitivnih in negativnih. Sedaj, ko je »Človek z bombami« tiskan, je pričakovati, da bodo znova začeli razpravljati o tem velezanimivem delu. »Človeku z bombami« je priložen prospekt, iz katerega je razvidno, s kakšnimi težavami se je moral boriti Podbevšek, ko je pričel nastopati, posebno pa še tedaj, ko je hotel knjigo izdati. V prospektu obljublja tudi že svojo drugo delo, in sicer filozofsko z naslovom_ »Italijanski Tutankamen«. »Človek z bombami« je tiskan na elegantnem papirju, ima rdeče platnice, je velikega formata, kakršnega je »Dom in Svet« ter opremljen z avtorjevo sliko in njegovim podpisom. Dobiva se v vseh ljubljanskih knjigarnah. Naša gospodarska organizacija. UČITELJSKI DOM V MARIBORU. III. redni občni zbor se vrši v sredo, dne 25. marca 1925 ob 9. uri v deški meščanski šoli v Mariboru. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odbora: načelnika. tajnika in blagajnika. 2. Poročilo nadzorstva 3. Volitve. 4. Določitev članarine. 5. Predlogi in slučajnosti. Načelnik. Iz naše stanovske organizacije. — Poročilo o 3. seji ožjega sosveta UJU poverieništvo Ljubljana dne 26. februarja 1925 v Ljubljani. Navzoči: Jelene, Dimnik, Dostal, Fegic, Hren, L&-pajne, Močnik, Potočnik./ Član A. Gnus se je zaradi nujnega, neodložljivega posla pismeno opravičil. 1. Poverjenik Jelene poroča o zadnjih imenovanjih učiteljstva in koliko je organizacija pri tem sodelo- vala. Na seji širjega sosveta dne 5. januarja se je sklenilo naprositi velikega župana ljubljanske in mariborske oblasti, da pozoveta k sklepanju o predlogih za učiteljska imenovanja za ljubljansko oblast poverjenika Jelenca, za mariborsko oblast člana Hrena kot zastopnika učiteljstva. Slednji izjavi, da je bil pač klican k nekim predposvetovanjem, ki pa nikakor niso bila obvezna. Na sejo, kjer so se definitivno ugotovili predlogi, pa ni bil pozvan. — Poverjenik Jelene pojasni, da je bil sicer klican na sejo, a po že ugotovljenih sklepih o predlogih imenovanj so se izvršile korekture s sodelovanjem naknadno pozvanega tajnika demokratske stranke in predsednika tako imenovanega kluba demokratskega učiteljstva, zato odklanja s svoje strani vsako odgovornost. Na seji se po daljši debati soglasno ugotovi, da ne zadene zaradi zadnjih imenovani in preme ščenj organizacije nikaka krivda. Sklene se resolucija, ki jo prinaša današ-nja številka »Učit. Tovariša« na uvodnem mestu. 2. Glede akontacije na pokojnine učiteljstva ie storila organizacija potrebne korake in je opozorila s posebnim točnim izkazom vsega prizadetega upokojenega učiteljstvla našo centralo, da naj posreduje v tej zadevi. Iz Beograda smo dobili nato obvestilo, da se je nakazala akontacija oziroma pokojnina skoro vsemu prizadetemu učiteljstvu. 3. Po svoječasnem dogovoru pošiljamo 50 izvodov »Učit. Tovariša« v zameno za 50 izvodov »Narodne Prosvete«, Katere pa pošiljajo v zadnjem času samo po 10 izvodov, zato umevno ne moremo zadovoljiti več onih, ki smo jim doslej pošiljali »Narodno Prosveto«. Da se uredi to vprašanje, smo se obrnili na našo centralo, odkoder pai še ni odgovora. 4. O seji prosvetnega odseka UJU poverj. Ljubljana, ki se je vršila 2. februarja t. 1., je poročal urednik »Učit. Tovariša« Iv. Dimnik. Poročilo je bilo objavljeno v »Prosveti«. Ožji sosvet je vzel poročilo na znanje tako glede urednika zbirke »Šolski oder« tov. J. Ribičiča in recenzentov in o ko-optiranju ter malih izpremembah, ki so bile nujne glede na1 to, da pride odsek do intenzivnejšega delovanja. 5. Poverjenik Jelene poroča glede načrta osnovnošolskega zakona, ki ga je dobilo naše poverjeništvo od ministrstva prosvete potom naše centrale. G. minister prosvete je izjavil željo, da čuje želje in predloge glede šolskega zakona od strani UJU. Glavni odbor pa je stavil tako kratek termin, t. j. do najkasneje 10. marca, da je nemogoče dobiti v tem času predloge od okrajnih učiteljskih društev. Da se kljub temu lahko izvrši to nujno in zelo važno delo, sklene ožji sosvet, naj skliče amketo, na katero naj se pozovejo tovariši: poleg ljubljanskih članov ožjega sosveta, Jelenca, Dimnika, Dostala in Fegica še tov. Lapajne, Mencin in Potočnik. Anketa se sestane dne 3. marca ob 9. uri v prostorih strokovnega tajništva v Ljubljani in nadaljuje z delom prihodnje dni. Izdelani predlogi in izpremembe se dopošljejo glavnemu odboru. 6. Letošnja pokrajinska skupščina se določi za 4. in 5. julij v Šoštanju. Okrajna društva se pozovejo, da pošljejo do 15. aprila predloge glede referatov, ki bi jih stavilo poverjeništvo na dnevni red skupščine. 7. Glavni blagajnik Fegic poroča o splošnem blagajniškem stanju koncem upravnega 1.1924. — Ožji sosvet je potrdil proračun za mladinski list »Zvonček« ter naročil upravniku, naj skrbi, da se posamezne postavke v proračunu v nobenem slučaju ne prekoračijo. Razpravljalo se je tudi o propagandi za »Zvonček« ter naročilo upravni-ništvu, naj sestavi za posamezne okraje statistični pregled šol in učiteljstva, ki je naročeno na »Zvonček«, oziroma, ki zbira naročnike za naš mladinski list. Te statistične preglede naj se potem pošlje s primerno okrožnico učiteljskim društvom. 8. Strokovni tajnik Dostal stavi predlog glede počitniškega izobraževal n e g .al tečaja, ki naj ga priredi poverjeništvo za svoje članstvo. Poveri se prosvetni odsek, da naj na svoji prihodnji seji razpravlja o tem vprašanju in stavi poverjeništvu konkretne predloge. Pristopite k „Jugoslovanski Matici"! Gibanje okrajnih drufitev v Sloveniji. Vabila: = DRUŠTVO UČITELJIC OSNOVNIH IN MEŠČANSKIH ŠOL, UČITELJIC ŽENSKIH ROČNIH DEL IN OTROŠKIH VRTNARIC V MARIBORU je moralo zaradi raznih ovir preložiti 14. februarja t. 1. svoj občni zbor. Zato se vrši občni zbor 7. marca t. 1. ob pol 3. uri v Mariboru na šoli v Cankarjevi ulici. Dnevni red isti kot je bil razpisan 14. februarja. Posebno se opozarja na zanimivo predavanje strokovne učiteljice Jele Levstikove »O kongresu ženske male antante v Beogradu«. O priliki občnega zbora priredi »Društvo učiteljic« čajanko, na katero so prisrčno vabljene vse učiteljice, članice in nečlanice. Čajanka se priredi v svrho medsebojnega zbližanja in spoznavanja med tovarišicami. — Odbor. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA CELJSKI OKRA,] zboruje v soboto, dne 14. marca 1925 ob 9. uri v mestni osnovni šoli v Celju po sledečem sporedu: 1. Zapisnik. 2. Stanovske in društvene zadeve. 3. Nasveti in predlogi. 4. Vipra-šalna skrinjica. 5. »Moje potovanje na Plitvička jezera«, predava tovarišica Lj. Schreinerjeva. 6. »Poročilo o osnutku novega šolskega zakona«, referirá tovariš L. Potočnik. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBOR IN BLIŽNJO OKOLICO zboruje v ponedeljek, dne 9. marca 1925 ob 15. uri v risalnici deške meščanske šole z običajnim dnevnim redom ter zanimivim predavanjem prof. Šiliha: »Avstrijska šollska reforma«. Udeležba je obvezna, izostanek je opravičiti! Tov. upravitelje(ice) vljudno prosimo, da iz-roče pobrano članarino pri tej priliki tov. blagajničarki. — Odbor. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KONJIŠKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 14. marca 1925 ob 10. uri v deški šoli v Konjicalh. Na vzporedu sta poleg običajnih točk v januarju izostali predavanji tovarišice Poznéjeve in tov. Friedla ter poročilo tov. Kržiča o seji širjega sosveta UJU — pov. Ljubljana. Polnošte-vilna udeležba ie stanovska dolžnost. — Tovarišica Pernatova vabi kot poverje-nica vse učiteljstvo in vsa šolska vodstva konjiškega okraja k pristopu k Slov. Šolski Matici za 1. 1925.; članarino (30 Din) bode pobirala na zborovanju. Odbor. = KAMNIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v sredo, dne 11. marca 1925 ob 10. uri dopoldne v šolskem poslopju v Radomljah. Dnevni red: 1. Poročila. 2. Razni že preje naznanjeni predlogi. 3. Slučajnosti. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KRANJSKI ŠOLSKI OKRAJ ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 14. marca t. 1. ob 9. uri v osnovnošolskem poslopju v Kranju. Dnevni red: 1. Poročila funkcionarjev. 2. Volitve. 3. Predlog osnovnošolskega zakona. (Poroča tov. Josip Laipajne). 4. Slučajnosti. Polnoštevilne udeležbe pričakuje — odbor. Poročila: + OBČNI ZBOR UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA SREZ KRŠKO na dan 24. januarja t. 1. ob 10. uri v risalnici meščanske šole v Krškem. Od 115 članov navzočih 66. Otvoritev. Predsednik tov. Levstik otvori občni zbor s posebno dobrodošlico enajstim novovstopivšim članom, dvema tovarišema ki sta se vrnila od vojakov in zakonskima tov. Černe pri-spevštma iz Tržiča v naš okraj. Nato poda nekai podrobnosti iz seje širjega sosveta pov. UJU v Ljubljani in pa kratek pregled dogodkov iz najnovejšega časa. Iz poročila je zvenel refren: »Širite med narodom idejo narodnega in državnega edinstva. — gojite v naših vrstah odkrito in nesebično kolegijalnost!« Pritrjevanje. Tajniško poročilo se je omejilo le na čitanje zapisnikov, in sicer zadnjega občnega zbora in pa jesenskega zborovanja Krškega krožka z dne 11. oktobra 1924 v Kostanjevici, kojega poročilo iz neznanega vzroka ni bilo priobčeno v »Učit. Tovarišu«. Gibanje članstva 1. januarja 1924 120 članov, izselilo 12, izstopilo 5, umrla 2; prirastek 14 članov, torej stanje 1. januarja 1925 skupaj 115 članov. Blagajniško poročilo je bilo jako zadovoljivo. kajti izkazuje 1434.21 Din prebitka in je blagajničarica tov. Vatničeva dobila absolutorij. Prebitek se razdeli tako: Društvo pristopi Podpornemu društvu za učiteljski naraščaj s 1000 Din. Za Učiteljski dom v Rogaški Slatini 250 Din. In ostanek 184 Din za Lavričev nagrobni spomenik v Mokronogu. Volitve. Dosedanji predsednik Levstik odklanja kot nadzornik ponovno izvolitev predsednikom. — Predsednik Jarnko Golob; tajnik Krakar. blagajni-čarka Vovkova; odborniki: Berce, Bre-zovar, Bončai, Jurčec, Sterk, Vanič Ladi, Vizjak, Zagorc; namestnice: Celnarjeva. Levstikova, Ridlova, Vilzjakova, Vutko-vičeva. Pregled, računov; Grilčeva. Va-ničeva. Delegata za pokrajinsko skupščino: Armič, Pečnik; namestnici: Celnarjeva, Habjanova. Delegat za državno skupščino Sterk; namestnik Jurčec. Referat o temi »Važnost zgodovinskega pouka v osnovni šoli«, je sestavila tov. Bavdekava iz Leskovca. Predai-vanje je bilo vsestransko zadovoljivo in predsednik je izrazil svojo zahvalo. Sklepi, a) Članarina se določi: 140 Din za aktivne člane, á 50 Din za tovarišice poročene z učitelji in upokojence, 80 Din za vrtnarice in učiteljice ženskih ročnih del. b) Priporoča se članstvo pri S 1 o v. Šol. Matici. c) Kdor iz upravičenega vzroka ne prisostvuje zborovanju plača 10 Din, a neopravičen-ci 25 Din globe v prid društveni blagajni. Blagajnik vodi evidenco in pošlje za vsak slučaj položnico. (Predlog tov. Goloba). č) Tržiški krožek se odslej imenuj »M okronoški krožek«. d) Prihodnje zborovanje določi odbor, in sicer kraj. čas in predavatelja. Nadzornik Levstik priporoča sklepno, naj prosilci za službena mesta prilagajo prošnjam »Službeno razpredelnico« namesto obilice prilog. —k— + GORNJEGRAJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je imelo svoj občni zbor na Rečici dne 17. januarja 1925. Navzočih .ie bilo 70%. Predsednik tov. V. Pulko pozdravi navzoče, osobito na novo pristopivše članice tov. Pavlo Pestotnik - Berganto-vo. Zorko Rozmanovo in učiteljico ženskih ročnih del Matildo Wudlerjevo; pristop je prijavila tudi tov. Leopoldina Počkaj-Orač. Podaval je o učiteljski samoizobraz-bi tov. Fran Vajd. Referat je vsem jako ugajal. Društvene zadeve. 1. Imenik knjig o k r. učit. knjižnice je uredila- tov. Marica Veninšeikova. Dal se bo pomnožiti in se bo razdelil šolskim vodstvom. 2. »Učiteljskemu domu« v Mariboru se nakaže iz društvene blagajne 150 Din. 3. Dopis »Slomškove zveze« o zadevi intervencije glede premeščenj — na predlog tov. Žemljica se preide preko njega na dnevni red. 4. V zadevi dopisa »Učit. društva za Mežiško d o 1 i n o« ugotovi tov. Žemljic, da je razvidno, da so navedena društva zašla na levo. Naše društvo naj o tem ne razpravlja. ampak širji sosvet oziroma pokrajinska skupščina. 5. Plačevanje članarine. V tej zadevi je na pojasnilo blagajnika tov. Požarja nasvetoval tov. Pušenjak. naj šolski voditelji ne pobirajo članarine oziroma naj se ne uvede čekovni promet, ker šteje to društvo malo (najmanj) članov, ki pa redno plačujejo svoje prispevke. Sprejeto. Poročilo predsednikovo. »V drugi polovici lanskega leta je završala nad nami huda politična burja, ki nas je pa našla neustrašne; bodimo tudi v bodoče složni in neomajni!« Lansko leto je bilo troje zborovanj in troje predavanj. Članov ie bilo spočetka 28, koncem leta pa 23, ker so se izselili. Omenil je tudi izpremembe v šolskih administrativnih zadevah. Blagajnik Požar poroča o društvenih dohodkih in izdatkih; prebitka je bilo 353 Din. Pregledovalca računov tov. Dolinar in Veninšekova sta potrdila, da je račun v lepem redu; zato se blagajniku prizna odveza. Volitve. Soglasno je bil potrjen dosedanji odbor: predsednik Pulko; namestnik Zemljič; tajnica Černetova. blagajnik Požar; odbornika Rainerjeva in Dolinar. Določitev delovnega programa za I. 1925. Na predlog tov. predsednika se revidirajo stari učni načrti za vse predmete na osnovnih šolah do šestrazred-nice. Oglasili so se tovariši in tovarišice, ki so prevzeli sestavo novih načrtov za posamezne predmete. Ko bo delo dokončano in pregledano, se sestanemo k .uradni konferenci, ker imamo še mnogo na srcu. LE ORGANIZIRANO PROSVET; NO DELO nam bo doneslo večje in trajne uspehe, zato poročajte o vsem in vzpodbujajte vse, ki imajo voljo do dela, naj vstopijo v naš krog kulturnih in prosvetnih delavcev in naj korakajo z nami — za skupnimi smotri! Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. ^ >* »AJ C^J tAl «A.» tAj «AJ «A» tAl «Aj »A» »A» t/A>j ^ NA OBROKE Mannftikturo in konfekcijo etc obleke po meri za gospode in dame iz lastne prvovrstne krojačnice dobite proti ugodnemu odplačevanju na obroke le pri tvrdki DAVORIN JOHAN IN DRUGOVI družba z o. z. MARIBOR, Tattenbachova ul. 2 Pisarna: Gregorčičeva ul. 1. Zahtevajte vzorce! .ys, .y,: .y,. .,y>. ' y ÍXV" "f "f1 'T~' A f h y BBS Knjigarna Uiite Ijske tiskarne Ljubljana — Frančiškanska ulica 6. NOVO! Ima v zalogi: OROŽEN — CAPUDER: NOVO! □ 0 □ Stenski zemljevid Slovenije. Merilo 1:130.000. Nenalepljen v šestih listih Din 120 —, nalepljen na papir s platnenimi prigibi Din 240 — na platnu in palicah Din 360'— a) ROČNI ZEMLJEVIDI: 1 Gavazzi: Kraljevina SHS. Merilo 1:3,000.000. Din 3'50. 2 Senoa: Kraljevina SHS. Merilo 1:2,500.000. Din 5—. 3. Novak: Kraljevina SHS. Merilo 1:2,500.000. Din 8'—. 4. Novak: Slovenske dežele in Istra. Merilo 1:750.000. Din 8-—. 5. Dimnik: Ročni zemljevid slovenskega ozemlja. Merilo 1:600.000. Din 10-—. 6. Dimnik: Prekmurje in Medumurje. Merilo 1:150.000. Din 10-—. 7. Dimnik: Pohorje, Kozjak. Merilo 1:150.000. Din 10—. 8. Dimnik: Slovenske gorice, Dravskoiptujsko polje. Merilo 1:150.000. Din 10 . b) STENSKI ZEMLJEVIDI. 1. Orožen: Stenski zemljevid Primorske. Din 200-—. 2. Zemljevid slov. ozemlja (v 4 listih) skupno z imenikom krajev Din 65 , na platnu in palicah Din 165"—. 3. Franovi&Gavazzi: Zemljevid Jugoslavije. Merilo 1:600.000. Na platnu in palicah Din 320—, 4. Cvijič: Zemljevid Jugoslavije. Merilo 1:500.000. Na platnu in palicah. Din 320—. 5. Marinkovič: Karta kulture kraljevine SHS. Vel. 136X120 cm. Din 80—, na platnu in palicah Din 250-—. 6. Franovi6=Gavazzi: Karta balkanskega poluotoka. Merilo 1:800.000. Na platnu in palicah Din 450-—. 7. TatalovidiTomič: Pregledna zidna karta Evrope. Merilo 1:6,000.000. Vel. 100X85 cm Din 16-50. Na platnu in palicah Din 80—. 8. Modestin: Fizička karta Evrope sa novim drž. granicama. Merilo 1:3,000.000. Na platnu in palicah Din 400-—. 9. Zemljevidi Azije, Afrike, Amerike, Avstralije. Vel. 130X150 cm. Na platnu in palicah Din 350-—. 10. Palestina in zemljevid obeh polut po Din 80"—.