informativni glasilo ravenskih železarjev Leto XXXVII Ravne na Koroškem, januar 2001 št. 1 &DEČNO NOVO LETO! NOVOLETNA POSLANICA PREDSEDNIKA UPRAVE SŽ Spoštovane sodelavke in sodelavci, leto 2000 bo vsekakor označeno kot ena od prelomnic v zgodovini slovenskega jeklarstva. Ugodni rezultati lanskega leta naznanjajo drugačno obdobje, kot smo ga beležili v preteklem desetletju. Izvedli smo kadrovsko, finančno in tržno konsolidacijo v sistemu, dokončno definirali vlogo matične družbe in izdelali ter pričeli izvajati konkretne programe racionalizacije poslovanja po proizvodnih družbah. Izboljšali smo strukturo proizvodnega programa in proizvedli več zahtevnejših izdelkov, ki dosegajo na trgu višjo ceno. Naj večji premik je bil prav gotovo dosežen pri programski strukturi in izboljšanju odzivnosti naših družb na potrebe trga, kamor družbe prodajajo svoje proizvode. To je nedvomno izboljšalo konkurenčno sposobnost družb. Rezultati znanja in truda vseh dokazujejo, da so bili cilji, ki smo sijih zastavili, realni in predvsem uresničljivi. Vse družbe programskega jedra so zabeležile pozitiven rezultat v poslovanju in visoko presegle zastavljene cilje ter dosežene rezultate preteklega leta. Uspešno končujemo sanacijo sistema Slovenske železarne, aktivno pa smo pravzaprav že nekaj časa v programu prestrukturiranja, ki naj bi trajal predvidoma do leta 2004. Naši cilji so preprosti: sodelovati s strateškimi partnerji, ki bodo zagotavljali delovna mesta, predvsem pa tudi razvoj podjetij v prihodnje, zagotoviti večjo kakovost izdelkov in posodobiti opremo. Ne glede na mnoge očitke sem prepričan, da so vsi postopki naše strategije usmerjeni v razvoj, v nadaljevanje tradicije slovenskega znanja in predvsem v vzpostavljanje temeljev za nadaljnji razvoj slovenskega jeklarstva. Jeklarstvo in predelava jekla sta danes področji visoke tehnologije. To nista več dejavnosti, ki bi državi predstavljali le vrečo brez dna, pač pa zagotavljata dolgoročen razvoj in stabilnost. Pred nami so novi izzivi, ki zahtevajo od nas tako spreminjanje kot prilagajanje. Dolgoletni strah za prihodnost te panoge je nadomestila vizija sodobnega poslovnega sistema, ki bo zagotavljal kakovostna delovna mesta. Na začetku novega stoletja smo prepričani, da imamo dobre načrte in prave rezultate. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da danes jeklarske družbe poslujejo z dobičkom, kije plod vsestranskih prizadevanj vseh zaposlenih. Prepričan sem, da smo vsi skupaj dokazali, da smo sposobni spreminjati na bolje. Rad bi izrekel zahvalo vsem zaposlenim, ki ste s svojim znanjem, trudom in trdim delom prispevali k uspešni sanaciji in h gradnji sodobnih temeljev slovenskega j eklarstva. Z najlepšimi željami vam in vašim domačim, da bi srečno, zdravo in zadovoljno preživeli leto 2001. dr. Matic Tasič POZITIVNO POSLOVANJE SLOVENSKIH ŽELEZARN Predstavniki Slovenskih železarn so 20. decembra 2000 na Jesenicah predstavili rezultate poslovanja sistema, ki sojih takole povzeli v sporočilu za medije. Celotni dobiček (prvič od obstoja podjetja od leta 1993) Acronija bo v letu 2000 znašal okoli 400 mio SIT, kar je v primerjavi s predlansko izgubo v višini 645 mio SIT zaznaven premik. (V letu 1998 je celotna izguba Acronija znašala kar 1,9 milijarde SIT!) Z uspešnim poslovanjem pa se lahko pohvalijo tudi ostale proizvodne družbe, saj so skupaj dosegle dobiček iz poslovanja v višini 2,102 milijarde SIT, kar znaša 4 odstotke kosmatega donosa. Na ravni celotnega poslovanja pa so ustvarile čisti dobiček v višini 340 mio SIT. Poslovanje Slovenskih železarn v letu 2000 je izrazito pozitivno, saj so jedrne družbe visoko presegle zastavljene cilje in rezultate preteklega leta. Ugodni vsebinski in poslovni premiki naznanjajo preobrat v poslovanju. Po desetletju stagnacije je prišlo do pozitivnega poslovnega preobrata oz. poslovanja. Uspešni rezultati so plod vsestranskih prizadevanj za uspešno sanacijo, izrazito ugodnejši rezultati poslovanja pa so po mnenju vodstva Slovenskih železarn posledica boljšega izkoriščanja zmogljivosti, boljšega prodajnega niza, notranjih ukrepov in uspešne racionalizacije poslovanja. Nadaljnji notranji ukrepi prestrukturiranja poslovnih funkcij bodo prinašali dodatne pozitivne rezultate. Nov zamah je s pozitivnimi denarnimi tokovi dobila tudi investicijska dejavnost. Slednje velja predvsem za Acroni in Metal Ravne, ki je pravkar zaključil največjo investicijo v zadnjih desetih letih - novo kovaško stiskalnico, vredno 17 mio DEM. Proces privatizacije sistema po Zakonu o privatizaciji Slovenskih železarn se s prodajo odvisnih družb Armature Muta in Tovil Ljubljana nagiba k zaključku prve faze. Sanacija se zaključuje, pričenja pa se program prestrukturiranja, ki naj bi predvidoma trajal do leta 2004. Verjetnost za pozitivne rezultate v prihodnosti nakazujejo tudi analize prodaje in gibanj na svetovnih trgih. K temu bo prispevalo tudi zmanjšanje števila neaktivnih družb, ki so v preteklosti močno obremenjevale poslovanje Slovenskih železarn. Od 18 neaktivnih družb, ki že nekaj let niso opravljale nobene poslovne dejavnosti in v katerih se je kumulirala izguba iz zgodnjih devetdesetih let, so ostale le še štiri: ena v prisilni poravnavi (Železarna Jesenice), dve v likvidaciji (De profundis in Žična Celje) in ena v prijavljenem stečajnem postopku (ERC Jesenice). 7. december 2000 bo ostal v zgodovini Metala zapisan kot dan, ko je bila kovaška stiskalnica 25/30 MN uradno predana namenu: to je storil Borut Pahor, predsednik državnega zbora RS, ob pomoči predsednika uprave Slovenskih železarn dr. Matica Tasiča in glavnega direktorja Metala Petra Prikeržnika. UTRINKI Z OTVORITVE KOVAŠKE STISKALNICE Fantje iz Fizičnega teatra so zaplesali v skladu z imenom skupine. Prireditve so se udeležili pomembni gostje. Od leve: Irma Krebs Pavlinič, poslanka in podpredsednica državnega zbora RS, dr. Matic Tasič, predsednik uprave Slovenskih železarn, Borut Pahor, predsednik državnega zbora RS, Edvard Svetlik, predsednik nadzornega sveta Slovenskih železarn, Marta Kos, podpredsednica Gospodarske zbornice Slovenije. A. Č., Foto: Primož Podjavoršek in Tomo Jeseničnik O POSTOPKU PRODAJE ARMATUR MUTA Lani 6. decembra je v Ljubljani potekala novinarska konferenca na temo prodaje podjetja SZ Armature Muta. Iz Slovenskih železarn smo na uredništvo prejeli naslednje sporočilo za medije. "Predstavniki uprave Slovenskih železarn, pogajalske skupine in podjetja Krombach so pojasnili vse postopke pri prodaji podjetja SZ Armature Muta. Poudarili so, da so le-ti potekali skladno z zakonodajo in da je kupnina samo en element pogodbe. Kupec se je namreč zavezal ohraniti delovna mesta, s pogodbo je zavezan izvesti obsežne investicije v proizvodnjo; torej je pogodbeno vezan, da zagotovi razvoj podjetja. Oceno, da je lastnik oziroma so Slovenske železarne prodale dve družbi za 400.000 DEM, pa so zavrnili kot brezpredmetno. 'Postopek prodaje je tekel v skladu z določili programa privatizacije Slovenskih železarn, vse odločitve pa sta v skladu z zakonodajo potrjevala nadzorni svet SZ ali večinski lastnik - Vlada RS,’ je poudaril član uprave SŽ Tibor Šimunka. V Slovenskih železarnah so tudi mnenja, da je bil nakup Croning livarne edina možna rešitev, ki je dala temelje za dosego ciljev, ki si jih je lastnik oziroma pogajalska skupina zastavila pred začetkom postopka prodaje. Hans-Hartmut Krombach, predstavnik kupca, je dejal, da sta podjetji uspešno sodelovali 20 let. STO dobil plaketo obrambnega ministrstva Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije je železarski družbi Stroji in tehnološka oprema 24. oktobra 2000 podelilo veliko plaketo za sodelovanje, in sicer "za izjemne zasluge, požrtvovalnost in prizadevnost pri krepitvi in uspehih Slovenske vojske in Ministrstva za obrambo". Enako priznanje je dobilo tudi ljubljansko podjetje Fotona. A. Č. Poudaril je, da je dosedanji razvoj podjetja zaviralo veliko dejavnikov, predvsem pa stalno pomanjkanje sredstev za investicije, kar je pogosto vplivalo tudi na kakovost proizvodov. Pred petimi leti je Krombach glede na program privatizacije družb iz sistema Slovenske železarne podal prvo ponudbo za prevzem podjetja. Pogajanja so bila dolgotrajna in po njegovi oceni uspešna za obe strani. Takoj po podpisu pogodbe oziroma po potrditvi prodaje s strani večinskega lastnika (Vlade RS) je navezal tudi stike s predstavniki sindikatov oziroma z delavci. Izrazil je prepričanje, da bodo zaposleni sprejeli in podprli vizijo razvoja novega podjetja, ki bo z novim investicijskim ciklusom zagotavljalo tudi razvoj lokalnega okolja." Stavba Livarne lahkih ulitkov na Ravnah, zdaj Croning livarna DAN ODPRTIH VRAT V OPREMI RAVNE OB 50-LETNICI PNEVMATIČNEGA PROGRAMA Tradicija kot temelj za nove izdelke 14. decembra 2000 so v podjetju Oprema Ravne pripravili dan odprtih vrat in nanj povabili poslovne partnerje ter upokojene sodelavce. Le-ti so se najprej zbrali v sejni dvorani na upravi, kjer jih je pozdravil glavni direktor STO Marjan Senica. Poudaril je, da je program pnevmatike doživel različne faze razvoja; največji udarec pa je bil izguba jugoslovanskega trga, kamor so prodali 80 odstotkov izdelkov. S trženjem znanja, s kvaliteto in fleksibilnostjo se zdaj uspešno uveljavljajo na tujih trgih. Vizija tega podjetja je, po besedah direktorja Senica, tudi v povezovanju s strateškimi partnerji. Direktor Opreme Darko Jevšnikar je s pomočjo filma predstavil podjetje in njegove izdelke, udeleženci pa so si nato ogledali delovanje pnevmatičnih kladiv in proizvodne prostore ter konstrukcijski biro. Oprema Ravne je bila ustanovljena leta 1997, in sicer z izločitvijo iz matičnega podjetja SŽ Stroji in tehnološka oprema. Le-to je tudi njen stoodstotni lastnik. Podjetje ima v najemu večji del strojnega parka nekdanjega obrata Pnevmatika in njegove proizvodne prostore ter del strojnega parka nekdanjega obrata Orodjarna. Osnovna dejavnost podjetja, ki zaposluje 160 delavcev, je proizvodnja obdelovalnih strojev. V proizvodnem programu so: pnevmatična in hidravlična kladiva z orodji, proizvodne linije (linije za avtomobilsko industrijo, za proizvodnjo listnatih vzmeti in stabilizatorjev in za preoblikovanje barvnih kovin) ter orodja za predelavo (brizganje in pihanje) plastičnih mas. 70 odstotkov proizvodnje je namenjene za izvoz; med kupci pa omenimo le nekaj bolj znanih podjetij, ki so naročila Opremine proizvodne linije, in sicer: Mercedes, VW, Seat, Styria Group, Proton in Peugeot. A. Č. VRTANJE S KLADIVOM BOAR MFD 90 Medtem ko ima proizvodnja pnevmatičnih kladiv, strojev in orodij na Ravnah že 50-letno tradicijo, pa v Opremi vrtalna kladiva intenzivno razvijajo že četrto leto. Pri tem sodelujejo z avstralskim naročnikom. Iz vrtalnega kladiva VK 30 so tako razvili večnamensko vrtalno kladivo BOAR MFD 90, ki ima številne prednosti. Rudarjem omogoča lažje rokovanje. Nemoteno deluje tudi v razmerah, ko se vrtine izpirajo s slano vodo. Doslej so v poldrugem letu v Avstralijo in Oceanijo prodali že okoli tristo kladiv MFD 90. Za kladivo se zanimajo tudi na južnoafriškem trgu, vendar bo treba izdelek prilagoditi tamkajšnjim razmeram za delo. Pnevmatična kladiva sicer pomenijo od 40 do 50 odstotkov celotne prodaje Opreme Ravne. Oskrba z energijo v novembru 2000 Analiza proizvodnje in distribucije energentov za november kaže glede na njun trend in obseg v zadnjih dveh mesecih zmanjšano proizvodnjo in distribucijo energentov z izjemo pare, zemeljskega plina in centralnega ogrevanja. V novembru je bila distribucija električne energije 12.209 MWh in je za 1,4 % nižja kot oktobra (12.386 MWh). V zadnjih treh mesecih je viden trend rahlega enakomernega upadanja distribucije tega energenta. Novembra 1999 je znašala distribucija 10.928 MWh oziroma je bila letošnji november v primerjavi z lanskim višja za 11,7 %. Distribucija zemeljskega plina je bila v novembru (4.841.298 Srn3) za 4,9 % večja od planiranih količin, glede na predvidene količine za leto 2000 pa v enajstih mesecih presegamo plan za dobrih 14 % in smo že prekoračili (za 1,7%) planirano količino za leto 2000. V istem opazovanem obdobju leta 1999 je znašala distribucija tega energenta glede na planirane količine 90,7 %. Količinska primerjava distribucije za obdobje enajstih mesecev lanskega (35.190.165 Snr’) in letošnjega leta (43.919.272 Snr’) pa kaže na 24,8 % rast v letošnjem letu. V tehnoloških procesih je bilo porabljenega 10.356 kg utekočinjenega naftnega plina. Vpliv izjemno mile zime v novembru je narekoval proizvodnjo toplote za centralno ogrevanje. Proizvodnja toplote je znašala le 7.863 MWh, kar je precej manj kot novembra lani. PREGLED PLANIRANE IN DEJANSKE PORABE ZEMELJSKEGA PLINA V LETU 2000 7.000.000 - 6.000.000 5.000.000 4.000.000 n E 3.000.000 2 000 000 1.000.000 0 Proizvodnja pare (1.309 t) se je v primerjavi s prejšnjim mesecem (1.105 t) povečala za 18,3 %. Proizvodnja sanitarne tople vode je znašala v novembru 4.981 m3 in je bila za 12,6 % višja kot v oktobru (4.425 m3), glede na november lani (5.900 m3) pa je nižja za 25 %. Distribucija hladilne vode v tem mesecu (325.042 m3) je v primerjavi z oktobrom (429.360 m3) nižja za 24,5 %, glede na november lani (434.064 m3) pa je bila distribucija tega energenta v tem mesecu nižja za dobrih 25 %. Distribucija pitne vode je bila v novembru (58.117 m3) nižja za 9,7 % v primerjavi s prejšnjim mesecem (64.336 m3). Glede na distribucijo v novembru lani (66.826 m3) pa je nižja za dobrih 13 %. Proizvodnja komprimiranega zraka je bila v oktobru 4.857.856 m’ in je glede na prejšnji mesec (5.637.341 m3) nižja za 13,8 %, glede na november lani (7.128.833 m3) pa je nižja za 31,8 %. Proizvodnja in distribucija tehničnih atmosferskih plinov, kisika, dušika in argona sta bili v novembru v primerjavi s prejšnjim mesecem količinsko manjši. Proizvodnja kisika je bila v novembru (324.700 kg) za slabih 13 % nižja kot v oktobru (372.717 kg), proizvodnja dušika pa je bila enaka kot prejšnji mesec. Distribucija argona je bila v novembru 14.930 kg in je glede na oktober (16.691 kg) nižja za 10,6 %. V novembru smo pokurili 47.300 kg odpadnih olj in predelali 71 m3 odpadnih emulzij. Tehnični vodja v Energetiki Ravne: Anton Vučko INTERVENCIJE PGE GASILSKEGA ZAVODA RAVNE V DECEMBRU 2000 Mesec december je v železarskih družbah minil brez požarov ali drugih naravnih nesreč. Za družbe sta bila opravljena dva prevoza, oba zaradi poškodb pri delu. Ostale intervencije poklicne gasilske enote: 4. 12. 2000 pri požaru v stanovanjskem bloku na Javorniku, 8. 12. 2000 pri prometni nesreči na regionalni cesti Kotlje-Slovenj Gradec, 29. 12. 2000 pomoč PGD Prevalje pri gašenju požara na Starih sledeh. V. d. direktor: Branko Čas 50 LET DRUŠTVA UPOKOJENCEV RAVNE 17. decembra leta 1950 je bilo ustanovljeno Društvo upokojencev LRS, Podružnica Guštanj. Pozneje se je preimenovalo v Društvo upokojencev Ravne na Koroškem. Od 137 ustanovnih članov se je število v društvo včlanjenih upokojencev in upokojenk povečalo na današnjih 1407. Kot pravi sedanji društveni predsednik Jože Sater, je društvo upokojencev s svojim prizadevnim in dolgoletnim uspešnim delom na različnih in zelo razvejanih področjih od družabnih in humanitarnih srečanj ter obdaritev starostnikov, različnih športno-rekreativnih aktivnosti, letovanja in izletništva, kulturne dejavnosti, strokovnih ekskurzij in predavanj ter do razstav, postavilo trdne temelje svojega delovanja, ki mu bo prihodnji izziv: izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju. V društvu delujejo različne komisije: za šport in rekreacijo, za izletništvo in letovanje, za kulturno dejavnost, za priznanja, za socialne zadeve in stanovanjska vprašanja ter likovna sekcija in foto-dia krožek. V jubilejnem letu so bili ravenski upokojenci in upokojenke še posebej dejavni; med drugim so izdali tudi publikacijo, v kateri je v besedi in sliki podrobno nanizano njihovo polstoletno delo. Podelili so tudi priznanja in zahvale. Plaketo Društva upokojencev Ravne na Koroškem so med drugimi prejele tudi družbe Slovenskih železarn na Ravnah, za sodelovanje pa so se na enak način zahvalili tudi Pihalnemu orkestru železarjev Ravne. A.Č. NAGRADI IN PRIZNANJA AVGUSTA KUHARJA ZA LETO 2000 Fundacija Avgusta Kuharja je lani decembra že četrtič podelila nagrado in priznanja Avgusta Kuharja in tako uresničuje namen, za katerega jo je leta 1996 ustanovila Zveza društev varnostnih inženirjev Slovenije. Nagrada in priznanja se imenujejo po Avgustu Kuharju (1906-1964), starosti slovenskih varnostnih tehnikov in inženirjev, ki je bil zaposlen v Železarni Ravne. Nagrado Avgusta Kuharja za izjemne dosežke na področju varnosti in zdravja pri delu je dobila Predsednik Društva upokojencev Ravne Jože Šater in glavni direktor STO Marjan Senica, ki je bil v častnem odboru za obeležitev 50. obletnice društva predstavnik ravenskih železarskih družb, sta se takole zatopila v pogovor po zaključku slavnostne akademije, ki je bila 16. decembra lani. (Foto: arhiv društva) skupina strokovnjakov iz Save Tires: Emil Nanut, Janko Gorjanc in Janez Fabijan. Lani je bila prvič podeljena nagrada Avgusta Kuharja za najboljše diplomsko delo - dobil jo je Rudolf Bunc. Priznanja za aktivno delo v društvih varnostnih inženirjev so prejeli: Edvard Renko, Bojan Farič, Branko Košir, Alojz Cerjak, Anton Avsec, Tomaž Kulot, Ivan Cvetko Lukman in Breda Djordjevič ter Andrej Špiler. Slednja sta člana Društva varnostnih inženirjev Velenje, kamor se povezujejo tudi koroški varnostni inženirji. (Kot zanimivost omenimo še, da je predsednik Zveze društev varnostnih inženirjev Slovenije in predsednik Društva varnostnih inženirjev Velenje Mirko Vošncr, direktor BVD-Ravne.) A. Č. POPRAVEK V novembrski številki smo objavili izjave z okrogle mize o parkiranju pred tovarno z naslovom Premalo parkirišč ali preveč avtomobilov. Nekaj bralcev nas je opozorilo, da trditev, da parkirnino za uporabo parkirišča, varovanega z zapornico, plačujejo le zaposleni v Metalu, za vse druge uporabnike pa njihovi delodajalci, ne drži. Po preverjanju v Logističnem centru, kamor se stekajo parkirnine, se je izkazalo, da je bila njihova pripomba točna: parkirnino plačujejo vsi uporabniki sami, odtegujejo jim jo od plače (o tem so podpisali tudi soglasje), zaenkrat pa še vedno znaša dva tisočaka na mesec. Urednica KULTURNA KRONIKA ZA DECEMBER • Pred petimi leti so kulturni zanesenjaki v Mežici začeli pripravljati t. i. Večere ob treski. Na dvajsetem, kije bil 1. 12. v hotelu Peca, so prebirali pesmi Marijana Mauka ter prisluhnili godalnemu orkestru GŠ Ravne. • 5. tradicionalni Miklavžev koncert v organizaciji Hudournikov, Gibanja za ustvarjalnost mladih, je bil 9. 12. v Glasbenem domu Ravne. Nastopili so mladi glasbeniki, predstavili so tudi knjigo Tatjane Strmčnik Dečka lečka. • Na slavnostni akademiji ob petdesetletnici Društva upokojencev Ravne, bila je 16. 12. v Športni dvorani pri OŠ Prežihovega Voranca, so v kulturnem programu sodelovali MoPZ ter ŽPZ DU, Pihalni orkester železarjev Ravne, otroci iz vrtca Marjetka, Marjana Mlinar in Milan Kamnik. • Decembra je bil zelo dejaven Koroški muzej Ravne: 7. 12. je pripravil predavanje prof. dr. Petra Štiha Ustoličevanje koroških vojvod, 21. 12. je odprl gostujočo razstavo Obalnih galerij Piran 90. leta v primorski likovni umetnosti (na ogled je do 21. 1. 2001) ter razstavo Gospodarstvo in tehniška dediščina Koroške (na ogled je še do 30. aprila 2001). Zbrala: A. Č. NAPOVED JASNOVIDCA RINALDA ZA LETO 2001 Nova vlada naj bi že v januarju požela večji politični uspeh z najtršo sosedo Hrvaško. Po vsej verjetnosti se bosta sestali obe meddržavni komisiji za meje, ki naj bi uskladili meje med državama. Do spomladi bo opozicija privlekla na dan nove dokaze o malverzacijah vlade, ponovno bodo odkrili in zalotili nekaj vladnih uslužbencev pri nečednih poslih. Vlada bo tudi poskrbela, da se v tem letu ne bo toliko prepiralo v parlamentu. Delalo se bo več in bolj učinkovito. Veliko vprašanj, ki se tičejo sosednjih držav, kot npr. Avstrije, Hrvaške, Italije ter držav bivše Jugoslavije, bo še vedno nerešenih. Nekako na prehodu iz zime v pomlad bosta ponovno na tapeti jedrska elektrarna Krško in vprašanje staroavstrijske manjšine. Avstrija bo temu vprašanju dodala še avnojsko vprašanje. Ker imamo večinsko vlado, opozicija ne bo tako uspešna kot v preteklosti. Imela bo veliko predlogov, pobud, vendar bodo težko romale skozi parlamentarno proceduro. V stečaj bo šlo še nekaj dobrih podjetij, pomagalo se bo tistim podjetjem, ki so že pregovorno slaba. V letu 2001 bo veliko stavk. Delavcem se bodo plače počasneje dvigale, kot so to bili vajeni do zdaj. V letu 2001 bomo morali dobro zategniti pas, saj prihaja sušno obdobje. Umrle naj bi tudi znane osebnosti. Področja, ki so bila letos poplavljena, bodo tudi v letu 2001 v veliki nevarnosti, tem sledi še potresna nevarnost. V letu 2001 sta možna vsaj dva odstopa ministrov zaradi zanimivih afer. Kar se tiče svetovne politike, bi poudaril nevarnost dolgotrajne vojne med Izraelom in Palestinci, krizna žarišča so še vedno Kosovo, Bližnji vzhod, nevarnosti vidim tudi v Rusiji in nekdanjih republikah te federacije. Težave se kažejo tudi znotraj EU, saj bodo parcialni interesi važnejši od skupnih. Američani bodo z novim predsednikom vstopili v obdobje novih političnih podvigov. Okrepili bodo svojo vlogo mirovnih posrednikov. Njihova vloga bo pomembna tudi za nas, saj bodo še naprej podpirali naše vključevanje v NATO ter v EU. Veliko bo tudi mejnih incidentov ter problemov z ilegalnimi prehodi meje, predvsem tujcev. Poleti naj bi uspešno zajeli še nekaj ključnih ljudi, povezanih s trgovanjem ljudi. V letu 2001 bodo oči gospodarstvenikov usmerjene v Jugoslavijo, čakajoč na zeleno luč, ko bodo lahko ponovno trgovali z bivšo bratsko državo. Vsekakor vidim nekatere premike na tem področju, vendar pa vidim tudi veliko ovir. Kar se tiče sukcesije bivših republik, pa vidim še preveč optimizma. Pogovori se bodo vlekli v nedogled, reševanje ostalih vprašanj bo preloženo. Bo pa tudi nekaj uspehov, najverjetneje tistih, povezanih z deviznimi rezervami. Tudi borzi hočejo vladati ljudje iz ozadja, vendar pa ima dovolj sposobnih lastnih strokovnjakov in vodij. Poznalo pa se vseeno bo, da se bo manj trgovalo, ker ne bo pravih izzivov. V letu 2001 bo prišlo še do nekaj večjih zamenjav na ključnih državnih položajih. Svetle izjeme v naslednjem letu bodo zopet naši športniki in drugi umetniki, ki bodo poskrbeli za slavje v svetu in doma. Mišljeni sta moška in ženska alpska reprezentanca, kjer se bomo lahko nadejali zopet zmag ali vsaj dobrih uvrstitev, to velja tudi za plavalce, nogometaše in košarkarje ter kajakaše. V državi bomo priče tudi drugim uspehom raznih športnikov, pevcev in igralcev. Gostili bomo nekaj tujih zvezd. SINDIKAT NEODVISNOST PRIPRAVIL PREDNOVOLETNO PRIREDITEV ZA OTROKE Okoli 120 otrok članov sindikata družb železarne Ravne Neodvisnost KNSS se je 16. decembra razveselilo prihoda Božička in dedka Mraza, ki sta jim prinesla tudi darila. Prireditev je že tradicionalna, tudi tokrat je bila v Športni dvorani pri OŠ Prežihovega Voranca, kot ponavadi združena z igrico - tokrat je ta imela naslov Prijatelji. A. Č. ŠPORT ALPSKO SMUČANJE Slovenske smučarke na tekmah svetovnega in evropskega pokala v decembru niso ponovile predstav z minulih tekem. Uvrstitve niso bile slabe, vendar so manjkali vrhunski rezultati. Še posebej je škripalo v veleslalomu, kjer je čast reševala najmlajša članica reprezentance: 17-letna Tina Maze iz Črne. V svoji drugi sezoni svetovnega smučarskega »cirkusa« se je praviloma uvrščala v druge vožnje slalomov in veleslalomov. Tako je bila Mazejeva 7. decembra v močni konkurenci v slalomu za evropski pokal v Franciji celo tretja, na prvem veleslalomu za evropski pokal v Chamonixu teden dni pozneje znova najboljša med našimi (4. mesto) in dan kasneje na drugem veleslalomu pod Mont Blancom deveta. 9. decembra seje v veleslalomu za svetovni pokal v italijanskem Sestrieru od Slovenk edina uvrstila (bila je 25.). 19. decembra je s 15. mestom dodala še svojo najboljšo veleslalomsko uvrstitev na uglednih tekmah vrhunskih smučark. V Sestrieru je dva dni kasneje sicer napravila napako v drugi vožnji slaloma za svetovni pokal, toda z odlično prvo vožnjo s štartno številko 61 je dokazala, da bo kmalu med najboljšimi slalomistkami sveta. Od solidnih nastopov Črnjana Mitje Kunca omenimo 14. mesto v veleslalomu za evropski pokal v Allegheju (13. decembra), kjer je bil najboljši med našimi, ter 14. mesto teden dni pozneje v Madonni di Campiglio v slalomu in takoj zatem 9. mesto v veleslalomu v Bormiu, prav tako v tekmi za svetovni pokal, kjer se je Mitja kot edini slovenski smučar uvrstil med deseterico. ODBOJKA V decembru sta bila odigrana še dva kroga drugega dela prvenstva 1. državne lige. Ravenski odbojkarji so v Ljubljani premagali Olimpijo s 3:0, na Ravnah pa Pomurje s 3:1 in bili po 11. krogih uvrščeni na odlično 3. mesto (21 točk). Na vrhu lestvice so čez božično-novoletne praznike »prezimili« odbojkarji Merkurja Bled in Kamnika z enakim številom točk (28). Odbojkarji Fužinarja GOK IGEM so v decembru nastopili v Kamniku na sklepnem turnirju za pokal Odbojkarske zveze Slovenije. V prvi polfinalni tekmi so Ravenčane izločili odbojkarji državnega prvaka Merkurja Bled s 3:0, v drugi pa so Kamničani premagali Olimpijo s 3:2. Naslov pokalnega prvaka so si zagotovili odbojkarji Žurbi team Kamnika po zmagi nad Blejci s 3:1. Mladi igralci športne šole OK Fužinar, ki jo vodi trener Branko Golob, so se skupaj z ekipo Črnuč uvrstili v polfinale državnega mladinskega prvenstva, ki je bilo pred dnevi na Ravnah. Na decembrskem četrtfinalnem kvalifikacijskem turnirju v Renčah so gladko z 2:0 premagali ekipe Brezovice, Prvačine in Črnuč. KEGLJANJE Po sezoni 1993/94, ko je ženska kegljaška ekipa Fužinarja izpadla iz prve slovenske lige in prenehala delovati, so lansko leto po zaslugi prizadevnih Renate in Viktorja Podjaverška na Ravnah znova obudili žensko kegljaško vrsto. Trener Podjaveršek ima zdaj na voljo 14 kegljačic: ob mlajših tekmovalkah so tudi izkušene Podjaverškova, Kodrunova in Polovšakova. Ženska ekipa Fužinarja seje s svojimi tekmovalkami prvič predstavila v decembru na prvenstvu koroške regije, letos pa se bodo vključile v redno ligaško tekmovanje. Medse vabijo vse, ki se želijo ukvarjati s kegljaškim športom. Na kegljišču Elektrarne Dravograd je na božično-novoletnem turnirju nastopilo 43 tekmovalcev in tekmovalk. Med registriranimi kegljači je zmagal Silvo Belaj s 483 keglji pred Vojkom Belajem (479 kegljev) in Slavkom Hanžekovičem (vsi Elektrarna Dravograd) s 477 keglji. Med neregistriranimi je bil najboljši Dušan Čede s 457 keglji, med upokojenci pa Pavli Kotnik (oba Črneče) s 421 keglji. PLAVANJE Na tradicionalnem Miklavževem mitingu v Ljubljani je Fužinarjev plavalec Damir Dugonjič zmagal na 50 m prsno z novim državnim rekordom za dečke. Drugega dne tekmovanja je osvojil 2. mesto na 50 m delfin in v skupnem seštevku osvojil 1. mesto v konkurenci dečkov. V Mariboru je 9. in 10. decembra potekalo tekmovanje za Božičev memorial. Med 400 mladimi plavalci in plavalkami se je od tekmovalcev ravenskega kluba znova izkazal Dugonjič: z dvema drugima mestoma ter z zmago na 100 m mešano. Iztok Martinčič in Petra Juvan sta si priplavala tretji mesti. Tretja je bila tudi štafeta dečkov Fužinarja v postavi Dugonjič, Podojsteršek, Gregor in Martinčič. Najboljša ravenska plavalka Lidija Breznikar je sredi lanskega decembra uspešno nastopila na članskem evropskem prvenstvu v španski Valenciji, kjer so slovenski plavalci osvojili skupno štiri odličja. Lidija je dvakrat nastopila v malem finalu in obakrat izboljšala svoj osebni rekord. Na 200 m prsno je s časom 2:31,02 osvojila 13. mesto, na 400 m mešano pa 12. mesto s časom 4:51,20. Tanja Kumprej je zmagala na 200 m mešano in bila druga na 200 m delfin v absolutni konkurenci na novoletnem mitingu v Trbovljah. Aleš Logarje bil četrti na 200 m prsno. Damir Dugonjič je ob izteku lanskega leta nastopil v Zagrebu na tako imenovanem »mitingu rekordov« in v disciplini 50 m prsno dosegel s časom 34,10 nov državni rekord v kategoriji mlajših dečkov. NAMIZNI TENIS Na ekipnem polfinalnem turnirju za mladinke na Ravnah so zmagale igralke Šampionke iz Vrtojbe pred ekipo Fužinarja Inter diskonta (Maja Dretnik, Nina Rupnik, Zala Setina, Sara Cigler in Linda Podstenšek). Obe ekipi sta se uvrstili v finale državnega prvenstva, ki bo februarja v Izoli. V Preserju in na Ptuju je bil odprti turnir za mladince in mladinke. Jure Dretnik in Zala Šetina ter igralka Mute Katja Tomažič so se uvrstili od 9. do 16. mesta. Taka uvrstitev je uspela Zali Šetina tudi na božično-novoletnem turnirju za mladinke v Križali. ATLETIKA Na devetem Silvestrskem teku, ki so ga ob izteku lanskega leta izpeljali v četrtni skupnosti Javornik-Šance, sta med 110 udeleženci drugič zmagala atleta KAK Ravne Primož Miheu in Veronika Zupanc. Drugi je bil pri moških Jože Mori z Mute, tretji pa Avgust Manfreda z Lovrenca na Pohorju. Pri ženskah je druga v cilj pritekla Natalija Lesnik, tretja pa je bila Ana Strgar (obe Ravne). INVALIDSKI ŠPORT V Ljubljani so decembra lani na prisrčni slovesnosti proglasili najboljše športnike invalide v preteklem letu. Priznanj so bili deležni predvsem invalidi, ki so uspešno zastopali našo državo na paraolimpijskih igrah v Sydneyu. Srebrna odličja so prejele tudi igralke slovenske reprezentance v sedeči odbojki, ki so lani na svetovnem prvenstvu v Maastrichtu na Nizozemskem osvojile 3. mesto. Priznanja so prejele med drugim igralke iz IŠD Samorastnik Ravne, ki tvorijo jedro reprezentance: Anita Urnaut, Veronika Triplat, Danica Gošnjak, Saša Kotnik, Andreja Gosak, Štefka Tomič, Alenka Šart in Milka Gradišek ter trener Adi Urnaut in selektor Peter Ozmec. Bronasto odličje je ob izteku tekmovalne kariere prejel tudi dolgoletni kapetan naše izbrane vrste v sedeči odbojki Ravenčan Davorin Kragelnik. Ivo Mlakar ALPINISTIČNE NOVICE ALPINISTIČNA ŠOLA Lani oktobra se je pri AK Ravne začela alpinistična šola za 21 tečajnikov. 10. in 11. decembra so se udeležili prvega tečaja na terenu. V Topli so tečajniki na vadišču preizkusili namen in uporabnost vozlov in tako zaokrožili znanje s predavanj. Pripravniki smo obdelali zahtevnejšo vrvno tehniko (švicarski škripec, prusikarjenje). Večer so nam popestrili Matjaž Šerkezi, Franc Pušnik ter Stanko Mihev s Ko se slap Rinka ovije v led, je izziv za alpiniste. predvajanjem diapozitivov o trekingih v Nepalu. Naslednji dan smo se odpravili na vrh Olševe in do izvira Meže. V imenu AK Ravne na Koroškem se zahvaljujem Boštjanu Butolenu, ki nam je omogočil bivanje v karavli Potočnik. ŠPORTNO PLEZANJE Štirinajstletna Katja Planinc je uspešno tekmovala tudi v jesenskem delu tekem v športnem plezanju. Rezultati: 1. mesto med starejšimi deklicami v Ribnici 15. oktobra za pokal mesta, 4. mesto med starejšimi deklicami na državnem prvenstvu v Škofji Loki 25. novembra, 3. mesto med starejšimi deklicami na državnem prvenstvu OŠ v Radovljici 8. decembra. V skupnem seštevku tekem za državno prvenstvo 2000 je Katja v prvem letu tekmovanja med starejšimi tekmovalkami dosegla 4. mesto. Kot najmlajša (še vedno članica državne reprezentance mlajših kategorij) je bila povabljena kot članica mladinske reprezentance na dvodnevna finalna tekmovanja mladinskega evropskega pokala v Kranju. V konkurenci tekmovalk iz 13 držav je prijetno presenetila: po dobrem plezanju v kvalifikacijah se je prebila v finale, kjer je dosegla 9. mesto na svoji prvi tekmi v mladinski evropski konkurenci. NOVE ALPINISTIČNE SMERI V novembru 2000 sta bili v južni steni Pece splezani dve prvenstveni smeri: Železni žlih; višina 750 m, čas plezanja 2,5 ure, plezalci: Franc Pušnik, Samo Rupreht, Boris Santner, Danilo Golob, Jure Potočnik, Stanko Mihev. Vranin žlih; višina 740 m, čas plezanja 2,5 ure, plezalca: Franc Pušnik, Stanko Mihev. Igor Plešivčnik 18 ČLANOV KLUBA 24 Klub 24 - naj večji koroški hribovski izziv - je v skladu s svojimi pravili 2. decembra 2000 v hotelu Krnes sprejel prve člane. Pogoje je izpolnilo 18 kandidatov, od osemnajstletnika do šestdesetlctnika, žal med njimi (še!) ni ženske. Klub 24 je tako v celoti izpolnil svoje poslanstvo: popularizirati koroško, čmjansko planinstvo in turizem, saj so člani kluba iz celotne Koroške (Črnjani so le trije), veliko zanimanja zanj pa je tudi širom Slovenije. Za tiste, ki še ne vedo ali so pozabili, kaj Klub 24 je, kratka informacija: Klub 24 pomeni združevanje vseh tistih, ki so v skladu s pravili v 24 urah v enem zamahu prehodili naslednjo pot: Črna—Uršlja gora-Sleme-Smrckovec-Raduha-Olševa-Peca-Črna. Marijan Lačen SREČANJE KADROVSKA GIBANJA UPOKOJENIH ORODJARJEV V NOVEMBRU Odhod v pokoj ne pomeni nujno, da človek pozabi na nekdanje delovno okolje in sodelavce. Prej nasprotno. To so dokazali tudi upokojenci Orodjarne, ki so se sredi septembra zbrali v Šentanelu in obudili spomine na delovna leta. Ker so se imeli lepo, je osmerica udeležencev sklenila, - kot je povedala Rezka Cernjak -, da prvo srečanje ni bilo tudi zadnje, zato bodo stike ohranjali še v prihodnje — morebiti se bo njihovega druženja naslednjič udeležilo vseh 23 upokojencev in upokojenk. A. Č. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice BERTE CVAR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in jo pospremili na zadnjo pot. Zahvala tudi g. Primožiču, g. župniku ter pevcem. Vsi njeni Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o. Koroška cesta 14, Ravne Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron-Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek. Lektoriranje: Miran Kodrin, prof Objavljene fotografije je prispevalo uredništvo, če ni navedeno drugače. Tel.: (02)-82-21 -131, urednica 6305, tajništvo 6753. Faks: (02)-82-23-013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@sz- metal.si Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Glasilo je obdavčeno z 8-odstotnim DDV. Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Konec novembra je v ravenskem delu koncema Slovenske železarne delalo 2.861 zaposlenih; v zasebnih podjetjih (in v javnem zavodu), ki so nastala iz Železarne Ravne in so vključena v to rubriko, je bilo zaposlenih 456 ljudi. DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH METAL 1.144 STO 733 NOŽI 190 ARMATURE MUTA 315 OPREMA 161 LOGISTIČNI CENTER 98 ENERGETIKA 108 STAN. PODJETJE 18 ZIP CENTER 94 STYRIA VZMETI 139 TRANSKOR 49 T. K. RAVNE 7 VOGARD 74 ŠERPA 121 GASILSKI ZAVOD 16 EUREST 50 FLUKTUACIJ A Sklenitve delovnega razmerja V železarskih družbah so novembra našteli 7 sklenitev delovnega razmerja: 4 v Nožih (za določen čas so zaposlili 2 iskalca zaposlitve ter 2 pripravnika) ter po 1 v STO (pripravništvo), ZIP centru ter Logističnem centru (obakrat zaposlitev za določen čas). Od drugih podjetij na območju železarne so dvoje novih delovnih razmerij sklenili le v družbi Styria Vzmeti. Prekinitve delovnega razmerja Novembra je bilo v železarskih družbah prekinjenih 12 delovnih razmerij: 4 v Metalu, 3 v Nožih, po 2 v Opremi in STO ter 1 v Energetiki Ravne. Sem je treba prišteti še 288 zaposlenih v Armaturah Muta, ki jim je s Krombachovim nakupom mutskega podjetja (in z ustanovitvijo novih dražb Croning livarna in Armature Muta) prenehalo delovno razmerje v sistemu Slovenske železarne. 287 jih je dobilo t. i. zaposlitev pri drugem delodajalcu, 1 delavec pa je prešel v t. i. odprto brezposelnost. Vzroki za preostale prekinitve delovnega razmerja so bili naslednji: upokojitev (6), sporazumna prekinitev delovnega razmerja (4), potek zaposlitve za določen čas (1) in smrt (1). V drugih dražbah na območju železarne je do sprememb prišlo le v T. K. Ravne (1 sporazumna prekinitev delovnega razmerja) ter v podjetju Styria Vzmeti (1 odpoved delovnega razmerja). Po podatkih IC Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č. NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 64 Nagradna križanka št. 63 - REŠITEV VODORAVNO: SK, SKIF, KRAVATA LITERAT, BOŽIČEK, DONA ALA KAMEN, NIN, OBAD, KO, PST, TOREK, ANTENA IKRA EIER, BIOM, ROVT, ŽA Kj, RASTLINA DODATEK, VINO, ARIZONA ALAN. Žreb je določil, da tridnevno bivanje v Trgosinovi hišici v Banovcih pripada KATJI CEPEC, Ugasle peči 4, Prevalje in JOŽETU KOTNIKU, SŽ Noži Ravne, d. o. o., na štiridnevni oddih pa se bosta marca odpravila tudi ŠTEFKA SERAFINI, Energetika Ravne, d. o. o., in LAZO SAVIČ, SŽ STO Ravne, d. o. o. Nagradna križanka št 64: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 31. 1. 2001 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki. DEL KNJIGE ALI ZVEZKA ZG. DEL DOLINE SOČE MESTO V MOLDAVIJI ŽITNE PLESNI KRAJEV -NA SKUP- NOST SOCIAL. GIBANJE V JUŽNI AMERIKI TRAVNATA RAVAN V ŠPANIJI GORA NAD POSTOJ- NO SOMER-SKA BOGINJA PLODNOSTI 3. IN 20. ČRKA ABECEDE GER- MANSKI OREL NAPRAVA ZA STISKANJE I A L OSEBNI ZAIMEK PRESADEK V MEDICINI A P L DELI ŽITNEGA KLASA S POŠKODBA NA KOŽI R A AVT. OZN. RIJ EK E VELIKA PAPIGA SOKRA- TOV TOŽILEC I ANTIČNI NIN A N ILOVICA SPELE- OLOG ŽENSKO IME NOVI TEDNIK IVAN MINATI KOSTNI- CA O TETA DROBNO- MER VISOKA IGRALNA KARTA ANDREJ NAHTI- GAL VZHODNO- AFRIŠKI GRM IF KRILO RIMSKE LEGIJE ARABSKI KONJ PODZEM. DELI HIŠ IKO VZBOK- UNA, GRBINA IGRA S KARTAMI KOVINA, KEMIJ. SIMBOL CR PESNIK ŽUPAN- ČIČ KRAJ PRI MUTI PRODUKT OGNJENI- KA POTOČNA ŽIVAL KONCI POLOTO- KOV VRSTA BRENKA- LA IRIDIJ STANE TRBOVC GORA V ŠVICI JAPON. OKRA- SNO DREVO EGIPČANSKI BOG SONCA PAPEŽEV LETNI DOHO- DEK SREČNO LETO 2001 SPLET LAS Na reševalce tokratne križanke čakajo trije stenski koledarji s pasteli Štefana Bobeka Koroška krajina ter trije rokovniki, darilo podjetja STO. IME IN PRIIMEK: PODJETJE OZ. NASLOV: