Delovna nesreča v Cinkarni Delovne nesreče so v naših tovarnah dokaj pogoste, po­ nekod 2aradi slabih delovnih pogojev, največkrat pa zaradi neprevidnosti ljudi. V pre­ teklem tednu se je v obratu valjaima v Cinkarni v Celju Bgodila težka delowia ne­ sreča. 25-letni ANDRIJA KALEM, delavec iz Celja, je med ma­ lico dopoldne popravljal gu­ mijasto cev, skozi katero te­ če hladilna voda na sklopko valjčnega stroja za valjanje pocinkane pločevine. Stroj je bil v obratovanju. Gumijasta cev se je pričela ovi.j«ti oko­ li osi in leve roke delavca. Tako je Kalemu ovilo roko okoli osi in mu jo odtrgalo v ramenu. Stroj je imel za­ ščitno mrežo, vendar je Ka­ lem potisnil roko skozi njo do gonihie osi. Poškodovane­ ga Kalema so takoj odpeljali v celjsko bolnišnico. Verjetno gre za neprevid­ nost delavca samega, za kra­ tek neprevidni trenutek, za­ radi katerega pa bo moral nesrečni mladenič biti •v^e življenje invalid. —čar KOMENTAR Samo most čez prepad je premalo Pretekli teden so v prilogi časnika »KOMUNIST« natis­ njene teze »o nekaterih aktu­ alnih idejno-političnih vpraša­ njih družbenih dejavnosti in njihove povezave z gospodar­ stvom«. To besedilo je na­ menjeno kot vodilo za široko javno razpravo pred tretjo sejo občinske konfernce ZK v celjski občini. Poročali smo že, da je teze pripravila posebna skupina iz vrst komisije za idejno- politična vprašanja, ki se je potem razširila na več pod­ ročnih skupin, le-te pa so zbrale izhodiščno gradivo za teze iz obilice gradiva, ki je nastajalo v bližnji preteklosti na sestankih in konferencah organizacij ZK s področja prosvete, kulture, zdravstva in dnigih družbenih dejavno­ sti. No, širina problematike je dovolj jasno razvidna iz tez, ki so dostopne ne samo vsakemu komunistu, marveč vsakemu zainteresiranemu občanu. V širših razpravah o osnut­ ku tez, ki so potekale ob nji­ hovem nastajanju v nekate­ rih organizacijah ZK in v okviru občinskega komiteja, je bil večkrat izražen pomi­ slek, da so teze premalo kon­ kretne. Ravno to, da teze niso preveč obremenjene z ilustrativnimi primeri, je de­ javnik, da so bile razprave že sedaj zelo živahne in kon­ kretne. Od široke javne razprave pričakuje komisija, ki je no­ silec priprav za 3. sejo občin­ ske konference ZK, pogloblje­ no odkrivanje vzrokov za prepad, ki je v praksi in v pojmovnem vrednotenju po­ vzročil razlikovanja med »go­ spodarsko« in »negospodar­ sko« sfero. To vprašanje sto­ pa sicer pozno, vendar še vedno pravočasno v ospred­ je politične misli in akcije. Ce bomo dodobra spoznali vse objektivne povzročnike nastalih razmer, če bomo spoznali tudi subjektivne eno- stranosti, bo storjen velik korak naprej. V tezah zelo pogosto beremo, da .je treba prepad, ki je iz različnih vzrokov nastal med sfero go­ spodarstva in družbenimi de­ javnostmi, premostiti. Toda premostitev naj ne pomeni le ozko povezavo med obema sferama. To pa bi bilo prema­ lo. Treba je prepad »zasuti«, zev med enim in drugim je v pojmovnem in vsakodnevnem praktičnem pomenu neu­ strezna. Obe sferi nista sa­ mim sebi namenjeni, boljše­ mu življenju in popolni osvo­ boditvi delovnega človeka, oboje sta enako važni sred­ stvi pri ustvarjanju celovite osebnosti posameznika in lotne družbe na samouprav]^ podlagi. Težav, ki jih čutimo vs^ dan v proizvodnih in ostaij]|j delovnih organizacijah, ne ||| mogoče čez noč odpraviti. ^ tako izostrena zavest ne o^^i re preseči okvirjev, ki jih m^i di ekonomska osnova. To^; če bodo odstranjene pojmoi^l ne pregraje, bo nadaljna pQ(< lažja. Mnogo lažje je, če ^ lovni ljudje v gospodarstvi] in družbenih dejavnostih tež^ ve enih in drugih ne ločujeji; — nevzdržno je že postalo^ da sta se obe sferi vse pogo,' šteje začeli obtoževati z očitaj ki, da ena živi na račun dn^ ge, da ena ustvarja druga m^; da ta ne more naprej, ker jii druga ne razume in ne pojj pre. I Torej ne most čez 7.evajoi| prepad — prepad je trelj| zapreti. J. KRAŠOVEC Parada harmonik 15 let uspešnega, a skoraj nepriznanega dela V nedeljo, 11. tega meseca ob 18. uri bo sekcija harmo­ nikarjev priredila v Narod­ nem domu svojo petnajsto pa­ rado. Prireditev, ki pomeni nastop gojencev harmonikar- ske šole, nosi jubilejno obe­ ležje, saj bodo ob tej prilož­ nosti proslavili petnajstletni­ co šole, ki deluje v okviru celjske Svobode. šola je bila namreč usta­ novljena 1953. leta pod vod­ stvom Oskarja Leskovška, ki ji je ostal 25vest do današnjih dni. Tedaj jo je obiskovalo vsega šest harmonikarjev, ki so še isto leto priredili svoj prvi nastop na Spodnji Hu- dinji. Kasneje je bilo učen­ cev v^dno več, pridružili pa so se ji tudi strokovni delav­ ci, med njimi Boris Ferlinc in Ivo Umek. Danes obisku­ je dnevne vaje 31 učencev, 29 pa je takih, ki so šolo že končali pa hodijo k vajam enkrat tedensko. »Te učence sem zadržal v zboru,« pravi Oskar Leskovšek, »da bi bili nekako koristno zaposleni, kar je pravzaprav tudi želja staršev.« In ko je stekla be­ seda o delu šole, je še dodal: »Naša šola je sicer amater­ ska, kljub temu pa hočemo dokazati, da lahko tudi v takš­ ni obliki marsikaj naredimo. Z otroci je prijetno delati, saj kdor ljubi glasbo, ne mo­ re biti slab človek. In glas­ bi so v resnici predani; de­ lajo z veseljem in zavzetost­ jo, žal pa za naš inštrument še vedno ni pravega razume­ vanja. Nerazumljivo je, ka? ko so lahko njegovo pravo vrednost spoznali recimo v Nemčiji ali kje drugje, kjer imajo celo visoke šole har­ monikarjev, obiskujejo pa jih lahko gojenci, ki so že kon­ čali šolo iz klavirja. Seveda pa je naše delo trdo, kajti imamo pač navadne harmo­ nike, zaradi česar je treba skladbe prirejati. Ce bi bili pogoji s te strani boljši, bi lahko formirali simfonični orkester, kot ga imajo na primer v NUmbergu, tako pa je še veliko težav. Toda prepričan sem, da bo tudi pri nas harmonika prodrla.« To, da je tudi harmonika, ki velja sicer za naš narodni inštrument, sposobna posre­ dovati celo zahtevno glasbe­ no literaturo, so že večkrat dokazali učenci harmonikar- ske šole. Tudi njihov pro­ gram, s katerim se bodo predstavili na petnajsti para­ di, vsebuje gotovo zelo zah­ tevne skladbe, saj bodo med drugim izvajali Offenbachovo Barcarolo, Leharjevo Pesem Volge, Bachovo-Gounodovo Ave Marijo, Verdijev Zbor sužnjev in Mozarta. Poleg te­ ga bodo seveda na programu skladbe domačih avtorjev, vsega skupaj 20 del. Ne da bi se ob tej prilož­ nosti spuščali v podrobnejšo obravnavanje dejavnosti glas­ bene šole, bi mogli vendarle reči, da ta šola vseskozi ni bila deležna praktično naj­ manjšega priznanja, saj po­ sluje s 400 tisoč starimi di­ narji letno, zdržuje pa jo dejansko le velika požrtvovat nost nesebičnih delavcev, i prvi vrsti Oskarja Leskovška, dhr V počastitev praznika Tudi letos bodo občani Sloven­ skih Konjic počastili svoj občinski praznik IZ. februar na slovesen način. Delovni kolektivi bodo ime li dela prost dan — zato pa bodo delali v soboto — občinska skup. ščina pa je sklicala svojo slavno­ stno sejo. Odborniki se bodo zbra­ li v dvorani v KONUSU, kjer bo poleg slavnostne seje še kulturni spored, v katerem bosta sodelo vala glasbena šola ter zreški in konjiški pevski zbor. Ob tej pri. ložnosti bodo v počastitev spomL na stotim frankolovškim žrtvam poimenovali prostor med kultur- nini domom in sodiščem v Parit stotih talcev, ki ga bodo nato xt. čeli načrtno urejevati. OdborniU bodo obiskali vse partisanskc gro­ bove na svojem območju. Tak« bodo delegacije odšle v igpitaMi tiOČe, Vitanje in Zreče. Štiriindvaj­ setim občanom bodo ra slavnostni seji podelili posebna priznanja U njihovo dolgoletno delo na vseli področjih. Nato bo v kulturne« domu otvorit«v razstave Jožett HorvataJakija in zvečer še nastop Slovenskega okteta. Dr. ZVONIMIR LAMOVEC: Kratek oris zgodovine psihiatrije Ce hočemo dobiti vpogled v katero koli človeško dejavnost, moramo pro­ učiti njeno zgodovino. Medicina se je začela s prvimi človekovimi prizadeva­ nji, da bi spremenili tok naravnih do­ godkov. Sprva je človek doživljal svet sanjsko, brez poznavanja vzročnih zvez, in vse, kar mu je bilo znano, si je razlagal s pomočjo dobrih in zlih duhov. Bolezni so povzročali po njego­ vem mnenju zli duhovi. Zato je ra zumljivo, da je bil prvi zdravnik sveče­ nik, ki je bil najbolj poklican prega­ njati duhove. V medicini, ki se ukvar­ ja s telesnimi obolenji, se je kmalu za čelo uveljavljati izkustvo, ki je pre­ gnalo demone. Ni pa bilo tako v psi­ hiatriji (znanosti o zdravljenju dušev­ nih bolezni). Izkopanine pričajo, da so ljudem vrtali glave in verjetno iz njih prega­ njali duševnim bolnikom zle duhove. Ta svet demonov v medicini, zlasti v psihiatriji, ponekod obstoji še danes. Tako npr. Joruba pleme iz Nigerije pozna tri vrste bolezni: bolezni, ki imajo naravne vzroke in jih zdravijo z zelišči ali pa s pomočjo belih zdrav­ nikov; bolezni, povzročene s čaranjem in prekletstvom ljudi — čarovnikov; bolezni iz nadnaravnih vzrokov, ki jih povzročajo duhovi prednikov in bo­ žanstva. V drugem in tretjem primeru lahko pozdravi samo čarovnik — sve­ čenik. Prvi odpor proti tem pojmovanjem v medicini se je pojavil že v stari Gr­ čiji. Veliki grški zdravnik Hipokrat je trdil, da božjast ni nič bolj božja kot katera koli bolezen. Sedež človeške du- ševnosti so iskali v telesu, najpogoste­ je v srcu ali možganih. Tudi v odnos do duševnega bolnika so vnašali huma­ nost, tako npr. priporočajo predvsem prijetno okolje in blagohotno posto­ panje z njimi. Zadnji dobrotnik dušev­ nih bolnikov v starem veku je bil veli­ ki rimski zdravnik Galen. Po njegovi smrti pa se je začelo mračno obdobje, ki je trajalo tja do 18. stoletja. Nemaj­ hno krivdo za to žalostno povest ima krščanska cerkev, ki je v tistem času povsod iskala satana, že leta 430. pr. n. štetjem so začeli preganjati čarovnice. ri čarovniški procesi so irajan sre­ de 18. stol., cveteU pa so predvsem v 15. in 16. stol. Tako so leta 1515 v že­ nevi v treh mesecih sežgali 5000 ča­ rovnic. Iz priročnika za iskalce čarov­ nic se dajo dobiti lepi opisi duševnih bolezni; ravno v tem obdobju (poleg Hitlerjevih evtanazijskih pogromov) so duševni bolniki plačali najhujši krvni davek. Ob koncu čarovniškega obdobja se položaj duševnih bolnikov ni bistveno ztaoljšal. Zapirali so jih med kriminal­ ce, ker so tudi nje imeli za zločince, in so jih vklepali v mračne ječe, pol­ ne umazanije in smradu. Kazen je bila edino zdravilo. Niso bili redki bolniki, ki so bili vklenjeni tudi po 20 let in več. V tistem času je tudi med zdrav­ niki prevladovalo prepričanje, da je duševni bolnik posebne vrste človek, ki ne občuti bolečine, lakote, mraza in podobnih neprilik. Menili so celo, da vse to zelo zdravilno učinkuje, zato so si izmislili polno mučilnih naprav, ki so jih uporabljali za »zdravljenje« du­ ševnih bolnikov Začetek konca tega obdobja pome­ ni leto 1739, ko je francoski psihiater Pinel prvim 45 bolnikom snel okove. Zaradi tega bi ga zdravi sodržavljani skoraj ubili. Njegov učenec Esquirol je učiteljevo delo nadaljeval in v psi­ hiatrijo vnašal prepričanje, da je tre­ ba bolnike udobno namestiti, biti do njih ljubezniv, jim preskrbeti primer­ no delo in razvedrilo. Ta stališča so; se začela širiti po vsej Evropi; že naslednjem veku je bil zjnan dober I odnos do bolnikov v Španiji, kamor! so ga prinesli Arabci. Muslimanski! svet ni poznal okrutnosti v psihiatriji.j Vzporedno s humanizacijo psihiatri-^ je je napredovalo tudi poznavanje du­ ševnih bolezni. Začeli so iskati vzroke predvsem v možganih. Prvi dokaz za to je bila progresivna paraliza, dušev­ na bolezen, ki jo povzroča spohia bo­ lezen sifilis. Čedalje več duševnih bole­ zni je bilo opisanih in leta 1901 jih je nemški psihiater Kraepelin razvrstil in napravil red v psihiatriji. Nadaljevanje prihodnjič MALA A,NKETA TOKRAT OB BRASLOVŠKEM JEZERU če je poleti privlačno za kopalce in ribiče ter za vse tiste, ki iščejo na njegovem bregu ali v bliž­ njem gozdičku oddih in razvedrilo, je Braslovško jezero tokrat postalo mikavno tudi v zimskem času. Prvo hitrostno tekmovanje motorjev na zamrznje­ nem jezeru je pokazalo, da so imeli domačini in člani avto moto društva Hmeljar v Žalcu posre­ čeno roko. Led je prebit, pa ne na jezeru, marveč v odločitvi, da postanejo moto dirke vsakoletna prireditev. Ce se je prvič, navzlic slabemu vremenu — zbralo okoli jezera pa tudi na njem okoli tri tisoč ljudi, potem smo glede prihodnosti več kot opti­ mistični. Zamrznjeno jezero je bilo tokrat več kot gosto­ ljubno. Čeprav je njegovo ozračje paralo ropotahje motorje\' in četudi je bil zrak zaradi močnih ben­ cinskih hlapov prej podoben zraku v operacijski sobi, jezero ni zatajilo. In tudi takrat, ko so se v njegovo ledena skorjo zarili dolgii želji, je vzdr­ žalo do konca. Ledena skoraja je bila tokrat debela od 22 do 24 cm. Vsekakor dovolj, da je vzdržala ves pritisk. la prav to prireditev smo tokrat izbrali za našo malo anketo. NA STARTU. Tu so ves pro­ met in celotno tekmovanje urejar li člani avto moto društva šlan- der iz Celja. Starter in vodja tekmovanja je bil tov. Dolar. Nam sicer kaže hrbet, pa navzlic temu, poglejmo, kako je ocenil braslovško prireditev: Pozdravljam pobudo domači­ nov in Zalčanov, da so se od­ ločili za to prireditev. Lahko re­ čemo, da je lepo uspela, če pa bo prihodnje leto na voljo več sredstev, bo udeležba tekmoval­ cev številnejša, škoda, da si Ce- I Ijani kaj takega ne morejo pri­ voščiti. VOŽNJA V DVOJE. Tokrat ni šlo zares. Očka je posadil sin­ ka na motor in ga popeljal po jezeru preden je dal starter znak za začetek tekmovanja. Ka­ že, da sta bila zadovoljna oba. AVTO NA JEZERU. Čeprav avtomobili tokrat niso tekmova­ li, se je na jezeru vendarle po­ javil avstrijski voznik iz Gradca ter pokazal, da je tudi vožnja š štirikolesnim vozilom hitra in vama, seveda, če ima v gumah dolge in ostre žeblje. ALOJZ ARCAN tekmuje za celjsko avto moto društvo Slan- der. V dirkah z motorjem na le­ du še nuna bogatih izkušenj, za­ to pa ga bolj poznamo s cestnih hitrostnih dirk. Ko smo ga vpra- šali, kako je zadovoljen s četr­ tim mestom in prireditvijo, se je nasmehnil in dejal: vse je bi­ lo v redu, zlasti še, ker imam šibkejši motor pa tudi ožje gu­ me. JUNAK DIRKE je bil državni prvak Slavko Vesenjak iz Ore­ hove vasi. Prireditev lahko sa­ mo pozdravimo, je ugotovil zma­ govalec tekmovanja, škoda le, da je bil na progi tudi sneg. Ce bi bil samo led, bi bila vožnja hi­ trejša in varnejša. Toda navzlic temu moram organizatorjem sa­ mo čestitati. Posnetki: Bemi Strmčnik. M. B02IC OGLAS V C. TEDNIKU ZANESLJIV USPEH