UČITELJSKI LIST GLASILO „ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU“. litiaja L, 10. in 20. vsakega meseca. — Slovenski rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo v SežAni na Krasti, lirvatski na naslov: Vinko Šepič, nadučitc j n Buzetu. Izdaja .Zveza slovanskili učiteljskili društev v Trstu", za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane L 24.— Upravništvo v Trstu, ulica Molin grande 16, I. n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu. Štev. 19, 20 V Trstu, dne 1. julija 1922. Leto 111. delegacijsko zborovanje «zveze učiteljskih DRUŠTEV V GORICI se bo vršilo 7., 8. in 9. julija s sledečim programom: Prvi dan v petek 7. ob 15. uri seja odsekov, ob 19. uri seja upravnega sveta. Drugi dan, v soboto ob 8. delegacijsko zborovanje. Zvečer se vrši koncert zvezinega pevskega zbora. Tretji dan, v nedeljo ob 9., je javno zborovanje. Po javnem zborovanju se eventuelno nadaljuje zborovanje delegatov. Te dni se razpošiljajo legitimacije za zborovanje. Kdor legitimacije pomotoma ne dobi, si jo lahko preskrbi od petka naprej v Trgovskem domu v Gorici. V nedeljo je vabljeno vse učiteljstvo, da se udeleži javnega zborovanja v čim večjem številu. To zborovanje bodi javna manifestacija našega učiteljstva za naše pravice. Istočasno z nami zboruje z istim programom v italijanskem gledišču tudi italijansko učiteljstvo. PRED KONGRESOM V nekaterih dneh se sestane delegacijski zbor Zveze. Sestane se v Gorici, ki je bila že pred vojno naše važnio duševno središče in ki je postala v zadnjem času tudi politično žarišče slovenskega življa v Italiji. Sestane se, da sodi delo naše stanovske organizacije v preteklem letu in da določi v velikih obrisih smeri za prihodnost. Če se ozremo nazaj, moramo izpovedati, da potek kongresa v Vipavi ni vzbujal svetlih nad. Organizacija je bila na videz popolnoma razrahljana, oni zadnji trenutki, ko se je pričela volitev vodstva in se je vsa dvorana dvignila v razburjenju, bc ostal v spominu vsem, ki so bili zraven. V skrajni napetosti sm>c se razšli, vsi obrazi so bili polni črne skepse. Ta skepsa ni bila upravičena. Organizacija ki je zrastla iz potreb, in ki se je uveljavila v borbi, ne razpade radi notranjih navzkrižij Kongres v Vipavi je obsodil oportunizem, ki se je bil razpasel v Zvezi in vedno nevarneje preraščal smisel učiteljstva za organizacijo, za disciplino in pred vsem voljo učiteljstva, da gre ravno, pošteno pot, brez ozira na to, da je strma in da ob njej n i onih ugodnosti, ki jih tako rad vidi oportunist. V ebsedbi oportunizma je Zveza vstala, razvojna spirala se je dvignila, spopad dveh načel je zbudil v organizaciji nove sile in poživil vse delo, ki je pešalo v zadušnem močvirnem ozračju. Tako' smo v razmeroma kratki dobi premagali večino disonanc, organizacija je našla ravnotežje, prišli smo v mirnejše vode, nastopil je čas, ki je ugoden za stvarno, smotreno delo. Zveza sicer ni udejstvila vsega, kar bi bila mogla, zadeva samopomoči za slučaj bolezni in smrti v učiteljskih rodbinah je prav tam, kjer je bila pred desetimi meseci. Saniral pa se je «Ncvi rcd», razširil «Učiteljski list», osnoval močen pevski zbor, poskusilo sistematično samoizcbraževalno delo med mlajšim učiteljstvom. Posebnega šcilskega programa v minolem letu Zveza ni imela, l^ikakega večjega osrednjega gibanja ni bilo ne v gmotnem, ne v' pravnem vprašanju stanu. Govorilo se je pač o> enem in drugem, velike akcije pa nismo videli niti za tako važno zadevo^ kakor je šolska samouprava. Okrajni šolski sveti so še vedno samo okrajni šolski uradi, učiteljstvo še vedno ne ve, ali ima kaj pravic ali ne, razvoj naših ljudskih šol je obtičal, deželnega šolskega sveta še danes ni nikjer. Usoda, šolske samouprave res ni odvisna le od učiteljstva, občine so tisti činitelj, ki bi se moral odločno zavzeti za svoje pravice, vendar bi bila iniciativnejša politika naših društev dalekesežnega pomena za razvoj in rešitev vsega vprašanja. Pravni položaj stanu je sicer negotov, teda izrednih preganjanj in novih krivic (izvzemši v Istri) nismo doživeli, zato tudi Zveza, ni bila siljena v borbo. Ne vemo sicer, kakšen duh, koliko discipline, solidarnosti in značajnosti bi pokazale naše vrste, če bi nas klical naš signal, toda zdi se, da bomo morali boj za takozvano šolsko samoupravo, ki je še vedno mnogo boljša, kakor neodgovorni autokratizem, prej ali slej vendarle še izbojevati. Pozabiti ne smemo, da je ves kompleks naših stanovskih teženj v tesni zvezi z vprašanjem šolske autonomije. Zelo kočljiva zadeva vsega stanu je nedvomno nameščanje učiteljstva. V tem moramo biti posebno pozorni in zahtevati ingerenco naših zastopnikov, bodisi onih, ki smo jih volili v okraj- ni šolski svet, bodisi odborov učiteljskih društev, v vsakem slučaju začasne ali trajne namestitve. To pravico smoi že davno imeli in ne moremo pustiti, da bi hodili z lahkomiselnostjo, nevednostjo ali celo osebno zlobnostjo preko nas. Svoje stanovsko in človeško dostojanstvo branimo, če ne pustimo, da se postopa z nami kot S' tržnim blagom. Prav bi bilo, da okrajna učiteljska društva enotno postopajo v stvari učiteljskih nameščenj. Toda predpogoj vsakega našega nastopa je in bo, da so naše vrste strnjene, da ni med nami izdajic, da ni ljudi, ki bi nam v odločilnem trenutku padli v bok. Če bi šlo le za zavest o stanovskih interesih, o važnosti poedinih slučajev krivice nad nami, bi ne bilo pretežko ustvariti potrebno solidarnost in odločnost. Prepogosto pa je omahljivost in šibkost karakterja najhujša ovira dela med učiteljstvom, zato — žalibog — organizacija še ni in še ne bo tisto idealno orožje, ki bi ga krvavo potrebovala naša šola in ljudstvo, ki nosi nje bremena. V vrvežu sveta se razvijejo značaji in šele tisti mladi ljudje, ki rastejo v našem divjem času in stopajo v naše vrste, bodo skovali potrebno odpornost stanu in njegove organizacije. Na nas je, da po svojih močeh duševno in materialno pripravljamo prihodnost, boljšo! prihodnost ljudškošolskega učiteljstva. Še vedno je med nami mož, ki se nesebično žrtvujejo POLITIKA I NAŠE UDRUŽENJE Naši nam protivnici putem jedne talij, novine spo-čitnuše, što mi u svoju nepolitič.ku organizaciju u-vadjamo politiki! time, što se putem resolucija U skupštinama svojim zauzimljeno za slav. školstvo u Istri, zahtevajuči otvorenje sviju naših ukinutih puč-kih i srednjih škola, te za povratak našeg odbjeglog učiteljstva. Mi pako velimo, da tomu nije tako. Mi učitelji, kao članovi svoje organizacije, ne počamo se nipošto pukim strančarenjem i politikom uzetom u pravom smislu. To nam se ne može spočitnuti. Al ako se dašto več nama zamjena i ubraja u politiku našu skrb o jugosl. školstvo u Jul. Krajini, te naš rad i djelovanje kao pučkih prosvjetitelja, time se edino nama brani i ograničuje kulturni rad, što ne spado u politiku, ako i jest — škola «polilicum». Ne pača se hrvat, učitelj politikom «ako u svojoj školici savjesno i vzgojno djeluje, ni e politika, brine li se on, da uzdrži svoju školu na kojoj djelu:e i da ju sačuva svomu ljudstvu. Hrvat, škola za hrvat. narod nije polit, tijelo; talij, škola u čisto hrv. selu nasprotiv ima polit, svrhu, t. j. raznarodjivanje. — Učitelju je dužnost kulturno djelovati med svojim vlastitim narodom i braniti sve njegove kulturne institukcije. Sramota je i grjehota sprječavati puč. učitelja na prosvjetnome polju. Zdrava kultura nije politika. Ona samo sprijateljuje ljude i narode, sljub-ljuje ih i vivelira, za to ne spada u pravu politiku. — Naša staleška organizacija sinteza je po sviju nas učitelja i našeg znanja te zvaničkog rada. Mi svoje učiteljske i kulturne dužnosti prenašamo dotično proširujemo u 'svojoj organizacij. Učitelj je organizacija i obratno. Ako je slobodno učitelju starati se govoj organizaciji. Mi nismo krivi, što se nama u- dobri stvari, ki ohranjajo in krepijo stanovsko zavest in ki niso v materialističnem toku življenja izgubili vse vere v ideale. Ti tovariši, te tovarišice ostanejo dosledno zvesti sami sebi in svojemu zvanju, ostanejo na svojih mestih dela in boja, da se ne razruši in ne razpade, kar je stan s trudom in žrtvami dosegel v teku dolgih desetletij, temveč da gre dalje, da gradimo višje na postavljenih temeljih ter vtisnemo svOiji dobi lastni pečat. Zveza je pred važno nalogo. Že pri delega-cijskem zborovanju v Vipavi je vprašanje udarilo na površje, zdaj je prišel čas, da se resno premisli. Delokrog organizacije se širi, s petimi lirami mesečnine smo realizirali — kakor nas je malo — stvari, o katerih bi si še nedavno mislili, da so nemogoče. Videli pa smo istočasno, da je prav na gospodarskem polju ogromnega in hvaležnega dela, ki bi ga zmogli združeni, ki bi se ga lahko lotila Zveza. To je predvsem ekonomičnejše vzdrževanje organi-začnih publikacij, petem pa izdajanje učnih knjig in tiskovin, ter nabava šolskih potrebščin za šole, na katerih delamo. Z veliko zadrugo bi rešili pereče vprašanje ter nadomestili škodljivi zasebno-špekulativni kapital s kolektivno, kulturnovažno ustanovo. Ali je Zveza danes zmožna tega? Prepričani smo, da je zmožna in da ima ljudi, ki bi to nalogo rešili! zima za zlo naše kult. djelovanje u školi i vani. Čo-vjek sam — moram živjeti; učitelj sam — moram učiti, podučavati i širiti prosvjetu. Ako nam se to brani, prestajemo biti ljudi i učitelji! — Evo, zato, držimo, da učiteljev kult. rad i njegovog udruženja nije politika. Al još je jedan razlog, da branimo mi učitelji i naša staleška društva svoje narodno školstvo, a taj je gospodarskog značaja. Mi se time naime borimo za svoj «ja», za svoju egzistencihi. Mi smo naime odgojeni da budemo učitelji hrvat. naroda i na njegovim hrvat. školama. Nas ne če oblasti, a ne bi to dopustio ni talij, narod, imenovati na talij, školama, pa ima,kar i imali i propisano osposoblienje. Mi torne ne prigovaramo: talij, učitelj može samo oduševljeno revnovati na talij, školi, a hrvatski na hrvat. školi. Ima za to mnogo razloga. Kad je tomu tako, i kad bi se sve hrv. škole zatvorile, pitamo kamo četno mi hrv. učitelji?! Ostanemo dašto bez — službe, a to znači na prosto — biti bez kruha. — Mi se tako moramo borili za hrv. školstvo i radi same naše egžistencije. A ovakova borba je oprav-dana, naravna i dozvokena. Istra nas je rodila, Istra nas ima hraniti. Hrvat Istranin plača i državljamn je, ima pravo dakle do svoje škole i dužnost dati kruha hrv. domačem učiteljima, kao svojim sinovima. — I za srednje škole imade se jugoslov. učiteljstvo i njegova organizacija brinuti, ne opet jedino s etičkih no i s gospodarskih razloga. U interesu je naime nas učitelja, da nam naša vlastita djeca uče u Istri, i da jednom, iza dovršenih nauka, nadju kruha i zaslužbe u rodnoj svojoj zemlji uz roditelje i uz grobove svojih djedova i pradjedova. — S ovih evo razloga, etičkih i gospodarskih, valja da se i nadalje bori iugosl. učiteljstvo i njegovo udruženje za naše pučko, srednje i gospodarsko školstvo u Istri. — ZAKAJ SMO OMALOVAŽEVANI •Odgovor je lahek: mi sami tako hočemo. Ta stavek zvem paradoksno, a je vendarle resničen. Marsikdo se čuti nesrečen in si misli, da je zgrešil «,kariero*. Drugi si misijo, da jih usoda preganja in treta se smatrajo za žrtve razmer in poklica. Vsak od nas bi se moral zavedati, da če se riiu godi slabo, je sam kriv. Pri vsakem neuspehu bi morali reči: mea culpa in samo mea culpa. Morali bi dobro premislili, zakaj se prav za prav večkrat zgodi drugače in ne kakor smo želeli. Poskusil bom razodeti bistvo tega stanja, ki ne more trajati v večnost. * Kdaj se človek čuti nesrečen? Vsakikrat, kadar kdo napravi «atental» na našo voljo. To se pravi, d i kadar dogodki drugače izpadejo kakor smo mi želeli (a ne hoteli) se ne počutimo dobro in naše nezadovoljstvo je v premem sorazmerju z našim neuspehom. Če je to tako, se moramo ravnati tudi v tem zmislu. Moramo torej, na splošno povedano, če se hočemo počutiti dobro, razširiti delokrog upliva naše volje in v tem tiči vsa skrivnost srečnega življenja. * Hočemo biti spoštovani. To bomo dosegli, če se zamoremo povzdigniti nad povprečnim človekom, če bomo znali traktirati z ljudmi, s katerimi pridemo v stik z neko gotovo distanco. Moramo s* torej naučiti spoštovati naprej samega sebe, in samo tako pridemo do tega, da nas drugi spoštujeja, Femiliarnost v šoli in izven nje škoduje našemi ugledu. Delamo svojo dolžnost in izvršujemo plemenita de anja. Napraviti pa moramo vse to iz notranja potrebe, zaradi stvari namreč, kakor večkrat pravimo, brez ozira na kompenzacijo. Potem je prav, drugače bomo nezadovoljni, če ne bomo našli hvaležnosti. Pesnik pravi: «Za dobro na svetu, nehvalo dobimo*; to velja samo za slabotne značaje. Kdor res dela iz notranje potrebe, ker samo tako delovanje je vredno velikega človeka, mi bo to priznal. Če pa ne moreš tako delati, potem ti ne preostaje drugo, kakor da si daš delo nagraditi, ker si potem v ravnotežju s svojo notranjostjo in ob enem «kvit» z dotičnimi. * V šoli smo neštetokrat rekli: molčati je zlato. Smo se pa res poglobili v to resnico? Koliki od nas lahko rečejo: znam molčati, v družbi posebno? — Kolikokrat smo že opravljali? In koliko sitnosti smo imeli radi tega? In zapet nepotrebno nezadovoljstvo. * Učencem pravimo: spoštujte mnenje svojega bližnjega. Kako se pa ravnamo, kadar pridemo' v diskusijo? In kolikokrat smo si radi tega pridobili sovražnika! * V šoli pravimo bodite mirni! Znamo mi biti mirni? Koliki od nas se znajo brzdati? Koliki od nas znajo preprečiti, da ne pridemo v afekt. * Glavni vzrok naše notranje disharmonije je tn, da zanemarjamo svojo izobrazbo. Priti maramo enkrat do prepričanja, da tiči vsa naša moč v tem, da postanemo dobri učitelji; z eno besedo povedano, da pridemo do takozvane splošne izobrazbe, ker mi moramo biti duševno bogati, zelo bogati, ker samo s takim bogastvom bomo imponirali. Bill moramo duševni aristokrati. Šteti si moramo v čast, da nekaj, zmoremo in prepričani morama biti, da je samo tako pravilno. Z veseljem in z nekim notranjim zadovoljstvom moramo gledati na svoje delo, ker samo ono bo klasificiralo našo vrednost, brez ozira na to koliko imamo plače. * Rekel bo kdo, da nas slabo plačajo in da se ne more s tako vnemo delati, če ne priznajo našega truda. Dobro je, ali: zato imamo organizacijo in če bo vsak imel pravi čut do organizacije, bomo gotovo dosegli to, kar hočemo. Samo vsak od nas mora biti na jasnem, zakaj je organiziran. Le če se bomo vsi tega zavedali, bomo imeli praktične koristi od naše «Zveze». * Kakor omenjeno, moramo biti kolikor mogoče popolni in na svojem mestu; tu ni kompromisov, ker gre za našo čast. Kar se pa tiče dela izven šoie, tu prestanemo biti učitelji v pravem zmislu besede. Pač moramo paziti, da si ne škodujemo pri tem delu svojemu ugledu kot učitelji. Bodimo konsekventni, posebno v šoli, in marsikatero neprijetnost si prihranimo. Vse to sem napisal tudi zaradi tega, ker bi bilo želeti, da prestanejo enkrat za vselej jadikovanja m izrazi kakor «mi uboge pare* in podobno. Ivan Kosič. PREGLED V PRETEKLOST IN BODOČNOST Če se danes ob tretjem Zvezinem zborovanju, ozremo po naši njivi, tedaj nas mora navdati zavest, da nismo zastonj sejali. Naša mlada organizacija je pokazala krepko življensko moč in se ni izneverila svojim temeljitim smotrom. V burnih, negotovih, a za nas posebno neugodnih časih smo prebili kulturno mrtvilo, ki je nastalo v naši deželi, ko se je podrla policijska in vojaška kasarna, ki ji je bilo ime Avstrija. V vseh vodilnih vrstah je tedaj nastala panika in desorientacija. In v istih časih splošne brez glavosti in zmede se je jugoslovensko učiteljstvo prvo zavedlo, da je treba kulturno delo nadaljevati tam, kjer je bilo pretrgano po dogodkih. Nov položaj in nove razmere niso smele uliti v nas idealizma, ne optimizma. Črnogledost je^poraz, a mi smo trdno verjeli in verujemo še danes bolj kot nikdar poprej v vstajenje: v preporod človeštva. Ob časih splošne podivjanosti, ob trenotkih uničujoče burje nasilja nismo klonili z duhom, ampak šli svojo pot dalje. Tudi danes nam ne cveto rožice, tudi dane? moramo voditi boj za gmotne in idealne dobrine, ki jih hočemo priboriti svojemu stanu. 'lo-da zavedamo se predvsem nalog, ki jih moramo izvršiti kot del naroda, ki potrebuje vso našo pomoč, in naše požrtvovalno delo. In la drugi smoter nam je tudi danes vodilna luč na naši trnjevi poti. Naša žetev ni bila obilna. Obrodila nam je njiva srednje. Žetev bi mogla biti obilnejša, to je res, toda pri tem zadene nas le del krivde. Zakaj upoštevati moramo vse uime, ki nam 'jih je poslalo nebo v času naših potnih srag. Toda to dejstvo nas ne bo oplašilo. Sladka zavest, da smo izpolnili svojo dožnost nam mora pomagati preko vseh težav, pa če bi bili imeli še veliko slabšo žetev. Sicer bi bili podobni potepuhu Marku, ki se je ve- selil svojega brezdelja, ko je pridnim kmetom tocn pobila s trudom vzgojeni pridelek: «Orali ste in ste sejali, o ljudje; — kje je zdaj vaša žetev? Jaz nisem oral in nisem sejal, pa me ni strah ne toče, ne slane!* Toda te bogokletne besede so našle silen odmev pozneje v Markovi vesti, ki se je oglasila: «Nič nisi oral, nič nisi sejal! Pa če bi ti bila toča pobila devetindevedeset klasov, eden bi vendarle Se ostal in bi rodil na pomlad stoteren blagoslov!* Zatorej proč z malodušjem za vedno! Naš smoter je blagor skupnosti, naše geslo je delo: Ivan Vouk. PAR MISLI ZA DELEGACIJSKO ZBOROVANJE 1. Naša «sirokovnost». Pravijo, da je sušica privilegij našega stanu; meni pa se zdi, da nas boleha mnogo 'več na takozvani »strokovnosti*. Strokovnost je tista ovira, ki nam brani, da bi se kot organizacija uveljavili tudi izven abecedarstva. Napišeš članek, ali izustiš besedo, ki se je otresla šolskega prahu, pa dobiš stalno v odgovor: to ni strohovno; cficijelno ni strokoven — o-stbno si lahko kar hočeš! To se pravi: Organizacija se briga; za šolski kateder, druga vprašanja bodo že rešili tisti, ki so nam vcepili bakcil strokovnosti. Vsak član se lahko uveljavlja izven organizacije pri vprašanjah, ki so življenske važnosti tudi za nas — vsi skupaj se pa ne smemo! In tako se udinjamo tej ali onej stranki za čas ko nas potrebujejo, delamo, agitiramo, navdušujemo, ne glede na to, ali nam to prinese kakšno korist ali ne. Ko nas več ne potrebujejo, nas izkomplimentirajo zopet v strokovnost. Nisem politik, a mislim tole: Čiste strokovne organizacije danes niči ne štejejo — učiteljske pa na.manj, ker niso gospodarskega, ampak kulturnega pomena. Svojo voljo lahko izvojujejo samo tiste strokovne organizacije, ki se v danih slučajih vržejo tudi v politično borbo. Ni vseeno kateri poslanec zastopa tudi naše koristi. Razlika je, ali pride poslanec v parlament s pomočijo posameznih učiteljev ali pa s pomočjo učit. organizacije. Res, v organizaciji je ljudi različnega pol. in svetovnega naziranja. Če pa so tu vprašanja, ki so skup- na, bi morala biti tudi pot, ki bi kazala, kako bi se organizacija najlažje uveljavljala, ne da bi se dotaknila občutljivosti tega ali onega, fo pot bo treba poiskati, sicer bodo šli dogodki preko in mimo nas. Čez noč to ne gre, to je jasno, a malo naprej bi lahko šli: Učitelj se otresi vsaj polovico svoje «stro-kevnesti* iti postane naj to, kar bi moral biti; učitelj ljudstva; organizacija se pečaj tudi z izvenšolskimi vprašanji in glasilo naj postane res učiteljsko, iz katerega naj ljudstvo črpa objektivne sodbe tudi o političnih dogodkih. Če je tednik premalo — pa dnevnik. Močni smo dovolj! -— 2. »Jadranka.» «Jadranka» je zame glasilo našega ženstva! Ne pomaga, da jo večina ženskega intelekta odklanja in se norčuje iz nj.e — dokler ni boljšega lista — ostane »»Jadranka* glasilo žensk Julijske Krajine. Izhaja baje v tisočih izvodih — to pomeni, da je ženski list neobhodno potreben. In to potrebo so spoznali tudi razni ženski odbori, ali preko sej ne pride nobeden. »»Jadranka* pa gre dalje svojo pot — kakšno — to vemo vsi! Zakaj se naše ženstvo ne zgane? Zakaj ne vzame »»Jadranke* v svoje roke? — In če to ne gre (če gre izdajateljici Jadranke za stvar, bo šlo) zakaj si ne ustanovi svojega lastnega glasila, po vzorcu »»Slovenke*. Med našimi tovarišicami imamo dovolj literarno naobraženih sotrudnic in pa takih, ki se pečajo z ženskimi vprašanji. V dobrih rokah ne more pasti list v pasivnost. Če ne gre drugače, pa naj se izdaje pod okriljem »»Zveze*. Štiristo zvezinih članic je isto toliko po-verjenic in agitatoric. Josip Ribičič. KRALJEVA SE NE PORIČE Zastupnik Lovrenčič potužio se prigodom poseta kraljevskog para u Postojni kraljici, što je u Istri zatvoreno preko polovice slov. škola. Kraljica se nato začudjeno okrenula do sen. Mosconi-ja, da joj stvar razjasni. Ovaj joj reče, da se je to dogodilo radi pomanjkanja slov. učitelja, ko ji su utekli u Ju-gcslaviju, edakle se pako mogu slobodno vratiti i bit če svi namešteni. Ovo je takodjer priopčila kraljica zastup. Lavrenčiču s epaskom, da je i kralj za to, da se otvore sve hrvat.-slov. škole Julske Krajine. — Kad bismo živeli u dobro uredjenoj državi, gde vlada jedino pravo, jednakost i bratstvo i gde se kraljeva i vladina reč s poštovanjem sluša i vrši, tada bi nas sve ove lepe reči kralja i kraljice silno obra-dovale. Ali mi predobro znamo i na svojoj koži čutimo, da tomu nije tako, nego da vlada u našoj sa-dašnjoj državi ulica i ljudi jake desnice i džepa, zato nas plemenite izjave kraljevskog para ne mogu za- grijati nadom u bolja vremena. Ali ipak tračak nade proviruje u tamnoj noči sadašnjih pretužnih dana u Istri. Pravi naime talij, patrioti i državnici morali bi ipak doči do uverenja — a bilo bi več i doba! da se mora kraljeva i vladina želja i zapoved poštivati i vršiti u interesu same države te u ime sveopčeg mira i napretka i blagostanja. Talij, narod mora doči do uverenja, da dajbudi jednom mora doči u državi do reda, a toga nema bez poštivanja kralja i njegove vlade. A pošto vlada, pa bila i najgora, ne može Očevidno zastupati nepravednost i zulum radi bo-ljitka same države, zato mi Jugoslaveni Italije želimo i zahtevamo: nek se vrši naredbe vlade i kralja. Jedino u tom slučaju mogli bismo se nadati boljim danima nama u Istri. Bude li uz to talij, narod dešao do drugog uverenja, da nema govora o zadovoljstvu, o kruhu i trbuhu te o gospodarskoj poboljšici, dok ne nastupi mir i sporazum med su-sednim državama i narodima, te sprava cele Evrope, osobito Italije s Jugoslavijom, jedva tada — ope- tujemo — moči čemo se nadati nečemu boljemu i u Jul. Krajini, jedva tada otvorit če se hramovi pučke prosvete i našemu narodu u Istri. — Sada još ne možemo govoriti o ovoj: Kraljeva se ne poriče! — Poriče se, jer vlada u nas pravo jačega, pravo mržnje, osvete i sebičnosti med ljudima i narodima. Pošteni nas Talijani uveravaju, da nas Rim ne bt proganjao, ako ne bi to zahtevali domači istarski Talijani, Zlo je to, da vlada to dopušta, samo da udovolji tobožnjem patriotizmu naših susedioca. Sve su to slabi znaci društveni i državni. — Ipak dolazi vreme spoznanja, da se ne da večno živeti u nemira i nasilju u vlastitoj kuči. — Nemir med supruzima svršava s pomirbom ili rastavom i buduč večni nemir ogorčava i unesrečuje. Mi se od Talijana Istre ne možemo rastaviti, zato mora nastupiti — pra vedni mir, kulturni mir. Sen. Mosconi još nije do-šao do svog osvedočenja — na sramotu civilizacije i na uštrb države. On je bio tako drzak, da je javno i pred svetlim licem kraljice naprosto kazao ne-islinu, kad veli, da su se morale slav. škole zatvo riti radi pomanjkanja slav. učitelja. Bit če ih još manje, bude li se postupalo s našim učiteljstvom, kako se postupa u ovo doba talij, vladavine. Zar može nrroljubiv čovek ustrajati nezaštičen i btz svakog oslona na fronti ili u šumi med zveradi?! — Zar nije svakomu stvoru drag život i njegov imu-tak?! Zar se nije hrv. učiteljstvo zlostavljalo, mlatilo, progonjalo i mu palilo knjige i pokučtvo, a da nije to državno oko ni videlo ni čulo!? Jest, dve tre-čine našeg učiteljstva iz Istre uteklo je preko medje NOVA BERILA ZA SLOVENSKE LJUDSKE ŠOLE Učiteljski odsek za sestavo slov. šolskih knjig nam javlja sledeče: S prihodnjim šolskim letom (meseca septembra t. 1.) bodo na razpolago že nova slovenska berila, ki jih je založila «Editoriale Libraria» v Trstu (Portici di Chiozza št. 1). Za sedaj računamo z vso gotovostjo z dvemi berili, ki sta v rokopisu že sprejeli provizorično potrjenje s strani učnega ministrstva, in sicer sla to: 1) «Drugo berilo in slovnica* za drugi ljudskošol- ski razred. Berilo sla sestavila in uredila tovariša Ferdo Kleinmayr ter Hinko Medič, slovnico pa En-gelbert Gangl. Berilo bo ilustrovano ter trdo vezano. Upošteva v prvi vrsti naš pokrajinske razmere. Cena se bo sukala krog 4 do 4'50 L. Stavek berila je povsem postavljen in lomljen, tako da bo knjiga začetkoma septembra že v razprodaji. Opozarjamo, da se vsled tega dosedanje pomanjkljivo «Drugo berilo* ne bo več tiskalo. 2) «Peto berilo* za peti in šesti ljudskošolski raz- red, oziroma za prvi meščanski razred, se tudi že tiska. To bo obsežna kniga, ki bo podajala vse potrebno iz predpisanih predmetov. Knjigo so sestavili in uredili tovariši: Fran Lošnikar, Matej Mikuž, samo da spasi sebe, iz nagona do života. Kakav je to prokleti život slav. učitelja u Istri, koji nije Slobodan ni vršiti svoje učitelj, dužnosti u školi, niti slobodan prohodati se okolicom i porazgovoriti se s nikojiim, a da nije u pogibelji za to biti ši.kaniran, osumnjičen, zlostavlfen i kažnen? Tko da podnosi večnu pogibelj i večni strah i obzir? Tko ima tako tvrde živce gledati dnevno — grob svoga života i sreče!? Je li čudo, da mnogi naši kolege odoše i predjoše mejoše!? — Veli nama naš gen. civ. komisar Mosconi: Pa zašto bežite? Zašto se bojimo? Ovako nam se još cinički ruga i nas obedjuje o ne-junačtva i s bojazljivosti. Rado bi mi njega i talij, kolege vidili u — našoj poziciji! — Sen. Mosconi izvalio je drugu veliku neiskrenost i neistinu pred licem posvečene osobe kralja i kraljice: Slav, uči-tejstvo može se slobodno povratiti u Istru, gde če biti svi namešteni. — A mi znamo, predobro znamo, da se baš na gen. civ. komisarijatu neče povratak našeg pobeglog učiteljstva. Do danas barem tako bilo, a doskora čemo se uveriti, da li če se sen. Mosconi držati svoje svečane izjave pred licem kralja i kraljice. Mi čemo ga držati za reč prema onoj našoj staroj: Volovi se vežu za rogove, a ljudi za jezik. Mi smo uostalom i o torne uvereni, da čemo mi štošta i u Istri dobiti, pa i učitelje i škole, ako se to bude baš htelo, iskreno i ozbiljno htelo, u ure-dima gen. civ. kom. u Trstu. Jedva u tom slučaju postat če put lepe reči kraljevskog para, jedva onda moči čemo reči: Kraljeva se ne poriče. Ferdo Kleinmayr, Sidonja Krapševa, Kenič, Janko Samec, Ivan, Danev i. dr. Cena ji še ni preračunjena. Poleg teh dveh beril je odsek že predložil v presojo «Tretje berilo* za trepi razred. Dosedaj pa še ni odgovora. Zato to berilo ne bo še na razpolago za prih. šol. leto. Istotako ne «Začetnica>> oziroma «Prvo berilo*, ter «Četrto berilo*, ki se jedva spi-suje. Odsek je predložil v potrditev tudi prvi del Voukove slov. slovnice za višje ljudskošolske razrede in prvo ter drugo računico tov. Kutina Aproba-cije še vedno ni, in zato nan e ne moremo računati za prih. šol. leto. Kot računsko učno knjigo bomo začasno rabili Fiamin-Benollijeve «Računice», ki jih je prevedel lov. Ferdo Kleinmayr. (Založništvo kakor zgoraj!) Prirejene so na način, da od prvega do petega zvezka odgovarja vsak zvezek dotičnemu razredu oziroma učni stopn i. Te računice so se že lani uvedle v nekaterih okrajih in se bodo letos tudi v hrvaških šolah v Istri. Cena od 1 '80 L do 2 20 L izvod. Odsek je predložil tudi rokopise hrvaških beril. Početnica ter berilo za drugi razred sta že odobreni in se tiskata. Početnica bo res nekaj lepega, kar se tiskarske opreme tiče. S prihodnjim letom 1923. pa upamo, da bomo večridel pokriti z ozirom na naše šol. knjige. Natančnejše obvestilo sledi pravočasno. UČITELJSKI NARAŠČAJ Mnogo se je že govorilo o raznih pogojih za vstop na učiteljišča. In to po vsej pravici, kajti razpravljalo se je še vse premalo o tej naši rani. Ako pomislimo, da slove učiteljišča za nekako pribežališče grešnikov, tedaj se pač mora na la ali oni način zbrisati ta madež. Stara resnica je, da so sedanja učiteljišča višje organizirane meščanske šole, na katerih je le mal odsev pedagogike. • Ni si pa mogoče misliti stanu tako javnosti izpostavljenega, kakor je baš učiteljski. Med človeško družbo s svojimi omamljivimi vabami naj živi uči-telj-začetnik! In on vstopi v to človeško družbo ter gleda, opazuje ali pa zaide v vrtinec naslad. Malo jih pa je, kateri začno takoj s samoizobrazbo in to v času, ko je treba že jasnih načel, v stadiju, ko bi moral že stopiti med ljudstvo s smotrenim delom. Na ta način je izrabljenega mnogo časa (pa ne po lastni krivdi!) in potreba je presneto veliko energije, da človek ne omaga. In tu nam je staviti dvojno: zahtevati moramo večji, globlji in temeljitelji predštudij , zahtevati pa moramo še z večjo mero boljši naraščaj pri vstopu, da je bodoči učitelj že nekako predoločen za učitelja. Naravnost oskrumba človeštva je, ako kdo vstopi na učiteljišče zgolj iz namena, da pride tem lažje in tem hitreje do kruha. In resnično je to pri sedanjem položaju kaj lahko! Nemški moderni pedagog Budde zahteva, da naj se da pedagogiki večja razsežnost na filozofični podlagi. Učiteljiščnik naj se tudi seznani z modernimi strujami, da bo potem pri izvrševanju svojega poklica s tem večjo lahkoto sledil vsemu sodobnemu pedagogičnemu življenju. Prost predmet naj bo latinščina, da se gojencu omogoči dostop na vseučilišče. Pedagog Ernst Linde stavi kot pogoj za vstop na učiteljišče starost 18 let, da ima vstopivši gojenec že temeljito splošno naobrazbo, kar omogoči pravo učiteljsko osebnost. Dovršitev ljudske ali meščanske šole z dobrim uspehom ali še celo vsprejemni izpit je premalenkostna zahteva za bodoči učiteljski naraščaj, kajti učiteljišče ne more vsega storiti s svojo obširno nalogo in učinek je ta, da vstopijo v učiteljski stan ljudje, nezmožni za življenja boj. — Pripomniti bi bilo h temu še, da bi večja starost pri vstopu zmanjšala naš naraščaj, ker bi se jih do iste dobe mnogo obrnilo kam drugam, bi iskali kje drugje službe, oz. bi nadaljevali študij na univerzi. Dotlej, ko bodo naši prejemki in še zlasti naše pokojninske zadeve urejene res stanu in delu vredno, do tedaj nam ni pričakovati učiteljev z večjim študijem. Naravnost idealne pa so zahteve in misli filozofa dr. Ernesta Weberja. Po njegovem mnenju naj čuti bodoči učitelj v sebi kali etične kakovosti ter umetniški nagon v splošnem, zlasti pa naj ima poetični in risarski talent in v posebnem oziru seveda peda-gogičen nagib. 13—14letni gojenec ne čuti v sebi še pedagogičnega nagiba, kakor se je domnevalo dosedaj. Neumestno in škodlijvo je, da se gleda dandanes pri vstopu le zgolj na intelektualno stran. To naziranje je napačno! V teh letih pa še tudi ne more biti govora o kaki odločitvi za ta ali oni stan, kajti doba 14 let še ni zrela za pravo sklepanje. Kaj lepo je mesto v knjigi, kjer pravi dr. Weber med drugim: «...Kjer je učitelj, kateri ni prežet z veseljem do učiteljevanja, tam pač z gotovostjo lahko trdimo, da nima dotični učitelj talenta. V navdušenju za svoj poklic bo umetnik v pedagogiki pozabil, da plačilo, katerega mu nudi svet za njegovo delo niti od da-leka ne odgovarja delu, ki ga izvrši učitelj v resnici, namreč vsled dejstva, ko se ves žrtvuje šoli, mladini, bodočemu človeku, brez pohlepa po slavi in pripo-znanju in brez upa na bogatstvo in čast.Oni, ki vedo za njegovo delo, otroci, še ne znajo ceniti dela, oni pa, kateri bi ravno lahko znali ceniti učiteljevo delo, to so odrasli in izobraženi ljudje, ti seveda nočejo niti niso zmožni vsled svojega duševnega obzorja, prav presojati učiteljevanje. Živo navdušenje za poklic, visoko veselje nad lastnim umetniškem delovanjem ohrani učitelju vedno veselje do trnjapolnega poklica. Pravi učitelj mora biti idealističen jurist, za svojo osebo nasprotnik vsaki koristolovni teoriji.» Zganili so se tudi tovariši v Italiji in pa — čemur se je čuditi — vlada je predložila naravnost moderen načrt za preizobražbo učiteljišč. Načrt, katerega je izdelal sedanji naučni minister Anile*). se glasi na kratko sledeče: Smer oz. podlaga vsemu študiju je klasično-humanistična. Na vsakem učiteljišču se bo vršil tudi pouk, kakor to zahtevajo krajevne potrebe, n. pr. v industrijskih krajih o razvoju in pomenu industrije s posebnim ozirom na sedanjost. Pri nas torej, kjer je ljudstvo povečini kmetijsko, bi bilo vplesti v učni načrt kmetijski pouk. Pouk naj bi se vršil vedno s posebnim ozirom na sodobno življenje. Poleg učiteljišč naj bi bili tudi triletni ljudski tečaji s posebnim ozirom na bodočega delavca, ii tečaji naj bi bili obligatni. (To zahtevo smo stavili že tudi mi, ko smo na prvem deleg. zborovanju zahtevali kmetijsko-nadaljevalne tečaje za dobo od 16.—18. leta)! V primeri z nemškimi načrti in v ital. predlogu določene smeri oz. niso podani jasni pogoji za vstop na učiteljišča. Vsaj nisem mogel najti nikjer kaj preciznega. Torej: prava predizobrazba ter predistinkcija prihodnjega učitelja bodeta rodila vse: tak učitelj bo deloval iz samega sebe, bo čutil v sebi lastne iniciative, brez katerih ni mogoča prava šola. Vsi predlogi glede reformiranja šolstva se bodo z lahkoto udej-stvili, ker bodo našli tu prvi predpogop dobro izšo-lano, resno učiteljstvo. Zavel bo po šolskih sobah svež duh, mladina bo vzgojena v duhu sodobnega življenja. Herman Kmet. *) Naučni minister Anile gre s klasicizmom vsekakor predaleč, ker projektira, da se učitelj tekom študijskih let ukvarjaj z latinščino in menda celo z grščino. POLEMIKA. NAŠA BERILA IN «ERA NUOVA». V «Eri Nuov.i* od dne 21. junija kritizira neki Bruno Ferluga naše «Drugo berilo». Pravih nedo-statkov ne vidi, ampak skozi prizmo patriotizma išče nepatriotičnihincelo protiitalijanskih sestavkov. Posebno nad Fr. Levstikovo pesmijo «Kadar pridejo vojaki* se zgraža. Zdela se mu je tako tipično protiitalijanska, da jo je celo prevedel v laščino in dal kurzivno tiskati besede, ki se mu zde sumljive. Zabavno je ogledati si nekoliko njegov prevod in še posebej podčrtane izraze! Levstik pravi «ropotači in piskači* — Ferluga: schiamazzatori i fischiatori. (Schiamazzatori pomeni v laščini: kričači, tudi poli-litični kričači.) Iz «silnih častnikov* je napravil ure trajajoče zborovanje. Prihodneje zborovanje bo pri Sv Luciji. r r. Sivec. *) Ali se je mislilo tudi na financiranje? Sklepati je lahko, izvršitev je pa težja, dosti težja. Na vse strani se poziva tov, Hreščak, pa ne more niti sam, niti referenti ž njim. Čas je, da se to vprašanje uredi. Ur. Izredni občni zbor tržaškega učiteljskega društva, ki se je vršil 29. L m. pri Sv. Ivanu ob prisotnosti 80 članov, je bil izredno buren. 5 mlajših odbornikov je potem, ko so se v ostri kritiki spravili na predsednika, — odstopilo. Isti korak je napravil predsednik, češ, da ne more ostati na svojem mestu, če ne uživa zaupanja svojih članov. Nastal je kaois, ki je redil potrebo po predsedniku. Za predsednika tega zborovanja je bil imenovan tov. Ivan Vouk, ki je spretno vodil burne debate. Preko 20 članov je poseglo v debate, ki so bile večinoma zelo ostro na-brušene. — Glede društva se je sklenilo, da ga vodjo do novega občnega zbora trije odborniki, ki so še ostali na svojih mestih. — Zborovanje, ki je bilo napovedano za 10% je trajalo nepretrgoma do 16. ure. — Natančnejše poročilo prinesemo v prihodnji številki, za zdaj naj navedemo le resolucijo odstopajočih odbornikov, ki se glasi: Podpisani izjavljajo, da kot odborniki izstopajo iz odbora, kot člani pa se odpovedujejo vsakemu sodelovanju pri društvu, ker: 1) uvidevajo, da jim sodelovanje pri društvu onemogočajo sklepov, drugič voditelji, ki s svojiim avto-kratizmom podpirajo stremljenja oblasti in tlačijo s s svo:im pedantnim birokratizmom njim podrejeno u-čiteljstvo, pVeziraje nravno in osebno vrednost svo jih sotovarišev; 2) spoznavajo, da vodi tako postopanje do hitrega propadanja slovenskega šolstva v Trstu in okolici; 3) smatrajo poniževalno za odbor omalovaževanje in neude’stvovanje njegovih sklepov od strani članov; 4) obsojajo malomarnost in nebrižnost nekaterih članov za društveno delovanje in stremljenje, kai pelje do preoblaganja posameznikov. Iz omenjenega je razvidno, da ne morejo podpisani prevzeti nobene odgovornosti za društveno delovanje: 1) dokler se odborovi sklepi ne izvršujejo z vso točnostjo in natančnostjo od vseh v društvu včlanjenih tovarišev; 2) dokler nastopajo voditelji, ki so včlanjeni v na šem društvu, napram sočlanom kot oblast, ki ne sa 'mo, da jih ne podpira v boju za zboljšanje njihovega nravnega in gmotnega stanja, ampak jih moralno in materialno zatira, s lem škoduje svojim sočlanom, razjeda moč organizacije in ovira prospeh slovenskega šolstva. — Ludvik Tavčar, tajnik; Josipina Birsa, Karel Pahor, Marija Pahor, Just Martelanc, odborniki in Josip Mislej, član. Iz Gradiščanskega okraja; Učiteljstvo (slov.) gradiščanskega okraja je na sestanku določilo pravila za svoje društvo. Društvo ima naslov: »Učiteljsko društvo za Gradiščanski okraj* v Hruševlju p. Dolenje. Začasni odbor do konstituacije društva, ki se vrši po potrditvi pravil, je sestavljen kakor sledi: Sfiligoj Aleksander, preds., Škarabot Emil, podpr., Adolfina Simšič tajnica, Zorzut Zinka, blagajničarka, Jerkič Jože odb. Zborovanje postojnskega učiteljskega društva dne 5. junija v ljud. šoli v Postojni. (Navzočih 47 članov.) Predsednik društva tov. Fortunat Lampret obsoja pičlo udeležbo in premalo zanimanje nekaterih članov za organizacijo. Teplo pozdravlja Zvezinega predsednika tov. A. Germeka in več tovarišev gostov iz raznih krajev. Društvo si šteje v čast, da je Zveza priredila svoj sinočni koncert v Postojni, v središču našega društva. Da je koncert tako lepo uspel, je zasluga predsednika Zvezinega Zbora, tov. J. Ribičiča, neumornega pevovodje pevskega zbora Zveze, g. S. Kumarja, njegovih navdušenih pev.k in pevcev, solistk, tov. A. Čokove in Avrelije Sanci-nove, gdč. M. Bortolottijeve ter odličnega kvarteta na lok. Tajnik A. Kenič poroča o rešenih in nerešenih resolucijah in sklepih zadnjih občnih zborov v Razdrtem in v Postojni. Vpeljale so se društvene izkaznice. — Na zahtevo naj se učiteljstvu izplača stanarina in vodstv. doklada, kakor jo ima učiteljstvo na Goriškem, smo prejeli le obljube. — Vpeljali smo v šole predelana Josin - Ganglova berila, ki imajo pa pclno hib: so silno draga, slabo< vezana oz. šivana in polna tiskovnih pomot. — Na protest glede pas. vol. pravice, je došel odgovor, da tudi učiteljstvo starih pokrajin nima te pravice'). — Prošnja za nagrado učiteljicam ročnih del je ostala brezuspešna. — Okraj se e v smislu prenovljenih pravil razdelil v krožke: Postojna, Vipava, Št. Peter in Trnovo, kjer se ob mesečnih sestankih razgovarja učiteljstvo o stanovskih in šolskih zadevah. — Društvo je tekom leta izgubilo 11 tovarišev (ic). Odšli so v Jugoslavijo deloma prostovoljno, deloma so bili odpuščeni. — Seij je imel odbor 6 in 1 izredni občni zbor. Blagajniško stanje društva je ugodno. Blagajnik tov. Viktor Volk priporoča večjo točnost v plačevanju članarine. Tov. Šraj Janko poroča obširno o gmotnem vprašanju učiteljstva postojnskega okraja. Obžalovanja vredno je, da vlada še ni našla poti, načina, kako bi rešila to, za nas tako pereče vprašan e. Goriški rn tržiški okraj, (ki sta najbolj udarjena po vojni, sta dala svojemu učiteljstvu vsaj nekaj doklad, postojn- ') Lep uradni argument, kadar se učitelju — državljanu kradejo pravice! Ali smo plačani od občine, kakor učitelji v starih provincah? Ur. ski nič. Zakaj? Ker nimamo okrajnega šolskega sveta! Predlaga: Učiteljstvo zahteva, da se takoj uposta-vi okrajni šolski svet v Postojni. Predlog tovariša Lampreta, da se da Zvezi v pokritje stroškov ob priliki koncerta v Postojni enkratni prispevek 200,— L, se soglasno sprejme. Tov. Lampret: Priporoča obilno udeležbo pri nameravanem kmetijskem tečaju za učiteljstvo v Geriči tekom počitnic, vzbuja zanimane za naročbo knjig Slov. Matice in Novega Roda. — Tovariš Šraj omenja, da je okrajna uč. knjižnica urejena; priporoča učiteljstvu vzbuditi večje zanimanje v ljudstvu za meščansko šolo. Tov. Starman: Učiteljstvo postojnskega okraja zahteva: 1) Da se nemudoma sestavi dež. šolski svet, 2) da se uvede redno poslovan'e okr. šol. sveta v Postojni (Glej pov. II!) 3) da se takoj razpišejo vsa nezasedena učiteljska mesta. Tov. predsednik opozarja še posebno na članek v Uč. Listu glede samoizobrazbe učiteljstva in nato zaključi zborovanje. Poročevalec. POZIV. Socialni kurz «Zveze» se vrši od 10. do 16. julija na Otlici (Trnovska planota). Vsak dan predpoldne so projektirana predavanja o konservativizmu, liberalizmu, socializmu, nacionalizmu, zadružništvu in religii; popoldne pa je diskusija z ozirom na naše razmere. Udeleženci se morajo takoj pismeno pri-* glasiti tovarišu Ludviku Tavčarju (Bazovica pri ir-stu). Ker se vrši tečaj ves teden, bo preskrbljeno za kritje stroškov voznine in prenočišča. Al. Hreščak. IZ PEDAGOŠKIH REVIJ. Majska številka «Schaflende Arbeit» prinaša članek: Potovanja učencev in njih pomen. F. Tisch podaja izkušnje svojih potovanj z učenci. Lani jih je naredil 10. S seboj je jemal le 12—16 u-čencev, in sicer take, ki so se res zanimali za to in so se hoteli kaj naučiti na izprehodih. Vsak učenec je imel s seboj beležnico, da je zabeležil svoja opazovanja. Otroci so se spraševali med seboj in so tekmovali v znanju. Nadzorovali so eden druzega, da iu-puščajo ostankov južin ali odtrganih cvetic za sebaj. Za večje izlete so otroci hranili denar pri učitelju že dolgo prej. Vsako soboto je prebral prihranke. — Pri vsakem sprehodu je pustil učence 'A ure igrati. Petju otrok so ljudje kazali največje zanimanje. Učitelj Tisch svetuje, naj bi se v šoli pokazal ves izlet v skioptičnih slikah, da bi imeli tudi drugi o-troci kaj od njega. Želi, da bi oblast tudi pospeševala večdnevna potovanja, ki bi se organizirala po dogovoru s stariši. K temu bi bila potrebna prosta vožnja za učitelja ir. učence Oskrba potnih listov bi morala biti bolj u-dobna. Na učiteljskih večerih naj bi se ponovno predavalo o važnosti takih potovanj. Učiteljem, ki ne poznajo okraja, v katerem delujejo, naj bi se predpisala učiteljska potovanja. Morali bi dokazati s ispričevalom, da so se jih udeležili. Sklene z željo, da bi se šolska reforma res začela udejstvovati, da bi naša mladina, ko doraste, lahko rekla: najlepši čas je bila šolska doba. Iz Švice. V Švici so vpeljali v Hof-Oberkirchu nov učni načrt, takozvani «Daueruntericht», ki naj bi dokazal, da je neprestano menjanje predmetov pouku v škodo. H. Topler poroča o njem v švicarskem pedagoškem listu: «Naši mladini manjka prilika, da se posveti kakemu delu za dalj časa. Posledica tega je, da večina univerzitetnih študentov ne pozna svojih moči in nemoči in svojih dispozicij in zato zagreši poklic. Življenje pa zahteva, da se poverimo z vso energijo onemu delu in da ga ravnim potom dovedemo do cilja. V šoli se menja dela 5, 6, 7 krat na dan, t. j. 25 ali 30 krat na teden in najmanj 300 krat vsako četrtletje. Zdi se, da je ta način izumen nalašč zalo, da se trati čas učenja. Vsaka lekcija bi morala biti moralni dogodek, bi morala iti do dna, se polastiti duše in jo segreti. A utis, ki ga je povzročila, prihodnja lekcija takoj uniči. Učenec mora iztrebiti iz svoje duše čustva, ki so se porodila s tem večjo silo, čim silneje so se ga polastili poprej. Brez prenehanja hitiš z učenci, jih segreješ, a hipno zopet ustaviš; to je nekak beg pred samim seboj; vedno kaj novega. Kdaj se ustavijo, da bi si prisvojili snov, da bi se poglobili v kako idejo? Princip te morale je navidezno delo, v resnici pa — lenoba. Intelektualno in moralno se otrok ne razvije. Otrok pa mora spoznati, kadar izstopi iz šole, moč in nemoč svojega znanja v vseh strokah, da se ne bo motil v izbiri svojega poklica in mora znati poglobiti svoje delo v iisiili strokah, ki so mu najljubše. V tem smislu smo začeli delovati v naši šoli v Hof-Oberkirchu že leta 1910. Sedem let že delamo po načrtu, ki vsebuje za vsak razred samo 2 predmeta na teden, ki sta vsak dan ločena po enem samem dolgem počitku 30 do 45 minut. N. pr.: pred počitkom: naravoslovne vede, po počitku: učni jezik — vsak predmet po 7 četrt ur. Naš načrt obsega 6 glavnih skupščin: materinski jezik, matematika, prirodoslovne vede, 2 tuja jezika, zgodovina in zemljepis skupno. Risanje, ročno delo, vrtnarstvo, glasba, vezanje knjig itd. pridejo na vrsto v popoldanskih urah. Teh 6 skupan, po 2 in 2, tvori ciklus, ki traja 3 tedne. Po treh tednih se predmeti vedno ponavljajo. Vsako jutro delamo toraj 2 krat 7 četrt ur. Učitelj pa lahko prekine pouk za kratek čas, če to smatra za potrebno. Predmete svoje skupine lahko menja, kakor: geometrijo z algebro, zgodovino z zemljepisom, botaniko z geologijo. Kadar heče, lahko napravi z učenci poučne izlete, izdeluje ž njimi modele in risbe. Po končanem tednu napravi raport o svojem delovanju v posameznih razredih. Dokler svoj predmet zopet ne pride na vrsto, je deloma prost in se lahko posveti svojim osebnim študijam. Učenci delajo mirno in z zanimanjem. Izkušnja je pokazala, da ne utrudi dolgost dela, temveč vedna spremenitev dela. R- B. Za moralno povzdigo francoskega naroda, ki se na haja vsled vojne v stanu telesne in duševne propa-losti, je bilo treba predvsem pridobiti šolsko mladino in vzgojiti jo k čutu vestnosti. Ustanovile so se takozvane «dobrotne zveze» (ligues de bonte). ŠOLSKE VESTI. ANTON GERM E K. Danes se poslavlja od šole ena najmarkantnej-šili osebnosti našega stanu: Anton Germek. Vedno enako mlad, ne iščoč lastnih koristi, požrtvovalen in prežet, kakor malokdo, stanovske zavesti, je prehodil pot do skrajnega; vsakemu času je bil kos — nikoli nič zaostal. Anton Germek je izmed tistih večno mladih ljudi, ki lahko vzkliknejo s Cankarjem: „Starost, kako si še daleč!* Prepričani, da pomeni Germekova upokojitev veliko pridobitev za našo organizacijo — kajti sedaj se mu bo lažje posvetiti se povsem našim skupnim interesom — kličemo: Na mnoga leta! LJUDSKO IN MEŠČANSKOŠOLSKI ODSEK POKRAJINSKE POSVETOVALNE KOMISIJE. V ta odsek so bili imenovani s strani generalnega civ. komisarja z odlokom dne 4. februarja t. 1. sledeči člani: du Ban Gvidon, Del Piero Sante, Ferlan Oskar, Fianun Izidor, Franzot Josip, Kleinmayr Ferdo, Lona Karel, Lussich Aldo, Mrachig Ermano, Pfeiifer Henrik, Pasqualis Marij, Rajčič Avgust, Relli Ivan in Stocchi Josip. Pri otvoritveni skupni seji tega in srednješolskega odseka, ki jo je vodil gen. civ. komisar Mosconi, je bil izvoljen za predsednika obeh odsekov senator To so društva otrok, v katerih se sleherni član slovesno obveže storiti vsak dan eno dobro delo in ravnati se strogo po določenih moralnih principih. Že pred vojsko je to društvo štelo nad 50.000 članov. Med vojsko je bilo razpalo. Učitelj pripravi deco k temu, da vzbuja v njih počasi vero v ideal, spoštovanje do poštenosti1, zaničevanje laži i. t. d. Potem da otrokom majhne moralne naloge (obljubiti morajo n. pr., da bodo jutri zjutraj vstali brez obotavljanja). Pozneje ukaže učencem, da se vsak večer izprašujejo, kaj so storili dobrega in slabega tekom dneva. Napišejo svoj najboljši čin. Koncem tedna otrok izbere najboljše izmed svojih dobrih del in ga v par vrsticah popiše. Anonimne listke pobere učitelj, in poda najboljše v pouk. Drugim pa kak nasvet, popravi kako napačno misel, hvali pogosto in gra a malokdaj. Da so listki anonimni, je jako pametno, ker se tako prepreči vsak čut bahavosti in vsaka skušnjava laži. Po tej pripravi se v razredu ustanovi «dobrotna zveza». Najbolj vestni, goreči in odkritosrčni učenci dobijo izjavo zveze; jo razmotrivajo par dni in )u potem podpišejo. Izjava obsega 7 točk. N. pr.: «Ob-vežem se: 1. Da storim vsak dan eno dobro delo. 2. Da bom vedno dober napram svojemu bližnjemu in napram živalim. 3. Da se ne bom lagal i. t. d. Vsak teden položijo otroci svoja dobra dela v •skrinjico in učitelj sname iz njih gradivo za pouk in vspodbudo drugih učencev. s Te zveze so imele na Francoskem krasne uspehe. Nadzorniki, ravnatelji, stariši otrok, celo tujci so izrazili svoje občudovanje učiteljem propagandistom, ki so spremenili šolo v majhno idealno družbo pomo svetlobe in dobrote. Bcmbig, za podpredsednika srednješolskega odseka prof. Braidotti in za podpredsednika ljudsko- in me-ščanskošolskega odseka ravnatelj Marij Pasqualis. Prva seja Ludskošolskega in meščanskošolskega odseka se je vršila dne 7. junija t. 1. v Trstu pod predsedstvom podpredsednika Marija Pasqualisa. Oba zastopnika slov. učiteljstva (Kleinmayr in Rajčič) sta bila prisotna. Udeležil se je seje tudi drž. posla-ne.c dr. Wilfan. Vlado je zastopal načelnik pokrajinskega šolskega urada prof. Lizier. Od komisarijata določeni dnevni red je bil sledeči: Didaktični preustroj ljudske in meščanske šole, podrobni načrti ter slučajnosti. Takoj ob začetku seje je tov. Lona poudarjal, da ne kaže pričeti z razpravo o didaktični uredbi naših šel, predno ni jasno določeno mnenje posvetovalnega odseka z ozirom na administrativno vprašanje, vprašanje večje ali manjše šolske avtonomije. Ko hitro odsek reši to vprašanje, ki je nerazdružljivo od o-stalih vprašanj didaktičnega pomena, bo delo cdseka lažje. Tem izvajanjem primerno slavlja v nasprolstvu z drugimi predlogi poseben predlog, ki ga podpira tov. Kleinmayr, češ naj se o tem predlogu kot najširšem najprej glasuje. Predsednik se stvarno strin a s lov. Lono, vendar opozarja, da odsek nima pravice stavljati samovoljnih predlogov v razpravo, temveč sme razpravljati le o vprašanjih, ki so mu stavljena s strani vlade. Nato odtegne tov. Lona svoj predlog in ga spremeni v priporočilo, češ, naj se da odseku možnost, da z ozirom na gorenje vprašanje določi svoje mnenje. V sledeči debati, ki so se je udeležili svetovalci Del Piero, Ferlan, Lona Relli, se določijo vodilna načela o predmetu dnevnega reda. Dr. Wilfan opozarja na posebno stališče slovenskih šol. Tov. Klein-mayr priporoča, naj se ob tej priliki ne žabi na temeljito delo študijske komisije, izvoljene od deželne učit. konference, ki povsem upošteva specifične razmere slov. šol. Odsek imenuje tri referente, tovariše Franzota, Lono in Fiamina, ki naj do prihodnje seje poročajo O' šolskem nadzorstvu, o didaktičnem preustroju šol ter o predšolskih in pošolskih ustanovah. Na podlagi teh referatov bo v prihodnji seji zavzel odsek svoje stališče. Pri «slučajnostih» se oglasi tov. Kleinmayr ter izrazi željo slov. učiteljstva, da bi se število slov, članov v tem odseku pomnožilo za enega člana, in sicer iz razloga, ker se je pri imenovanju svetovalcev prezrla slov. učiteljska organizacija («Zveza»). Upa, da to ne bo delalo nobene težkoče, če bi se pa pojavila katerasibodi težkoča, je tudi pripravljen podati demisijo kot član odseka, da na ta način omogoči predsedniku «Zveze» vstop v komisijo. Predsednik M. Pasqualis obljubi, da bo upošteval željo slov. učiteljstva ter jo nemudoma sporočil gen. civ. komisarju, od katerega je odvisno imenovane odsekovih članov. Tov. Lona ugovarja stališču, ki ga je zavzel tov. Kleinmayr. Svetovalci šolskega odseka niso bili odbrani radi njihove pripadnosti k tej ali oni učiteljski organizaciji, temveč le kot šolski strokovnjaki. U-porabi tudi priliko, da ponovno povabi slov. tovariše k vstopu v učit. sindakate ital. tovarišev, ki jim je slovenska šola gotovo tudi predmet živega zanimanja. Za slednje besede se mu tov. Kleinmayr zahvali. — Poglejmo. Ni dolgo, kar je pisal «Piccolo deila Sera* o čeških nasilstvih nad Nemci. Čehi zapirajo nemške šole in zatirajo vse kar je nemškega. Z vidnim zadovoljstvom je prinesel «Piccolo d. Sera* vo vest, ta krik zatiranih Nemcev v Čehoslovaški republiki. Cikal je na nas, češ: In vi Sloveni v Julijski Benečiji ste nezadovoljni z nami. Mi vas ne zatiramo, ne zapiramo vam šol, ne preganjamo učiteljstva. Le poglejte na Češko, kako ravnajo Čehi z Nemci! — Pa si malo oglejmo! V čehoslovaški republiki pride 1 srednja šola na 33.000 prebivalcev. Ena češka srednja šola pride na 34.000 Čehov, a ena nemška šola na 26.900 Nemcev. Da je za Nemce dobro preskrbljeno pričaj število sredn ih šol v nekaterih mestih. N. pr. Nemci v Pragi imajo 2 gimnaziji, 3 realne gimnazije, 2 realki, 1 dekliška realna gimnazija, 2 učiteljišči; vsega skupaj 10 šol s 1967 u-čenci. Ker je Nemcev v Pragi 30.000 imaio za vsakih 3.000 prebivalcev eno srednjo šolo. — Čehi imajo v KNJIŽEVNOST IN UMETNOST Josip Ribičič: «V kraljestvu palčkov*, otroška igra s petjem v treh dejanjih. Glasbene točke uglas bil Ivan Grbec. — Založba «Jug» v Ljubljani. Natisnila «Učiteljska tiskarna* v Ljubljani, 1922. Izšla je v Ljubljani Ribičičeva mladinska igra «V kraljestvu palčkov* v velikem formatu (da je velikost zenačena s partituro), v lepem tisku in krajnimi ilustracijami v barvah, ki jih je izdelal tov. Avgust Černigoj, izmed katerih posebno odlikuje naslovna, večbarvna. Pragi 32 srednjih šol, pa jih je 650.000; tako pride v Pragi ena šola na 20.300 Čehov. — Nemci v Brnu imajo 2 gimnaziji, 3 realke, 1 židovsko in eno dekliško ref. real. gimnazijo, 2 učiteljišči; vsega skupaj 9 srednjih šol z 2.124 učenci. Ker je Nemcev v Brnu 48.000, pride torej ena srednja šola na pribl. 6.000 prebivalcev. Čehi imajo v Brnu 10 srednjih šol, torej samo eno več, dasi jih je 180.000. — Nemci v Opavi imajo 4 srednje šole, Čehi samo 2. — V vsej Šleski ni doslej sploh nobene češke realke. — Nemci v Plznu imajo doslej gimnazijo1, realko in dekl. realno gimnaz. o, dasi tvorijo neznatno manjšino plzenskega prebivalstva. Podobno je tudi drugod. 1— Navedene številke govorijo jasno, da se Nemcem ne godi ravno tako slabo v čehoslovaški republiki. Da bi se le nam tako! Koliko srednjih šol imamo mi?! — Kaj počenjajo z našimi Tudskimi šolami v Istri?! Šolske razstave so najboljša tiha, a uspešna reklama za šole in zato zelo potrebne. Tri šole so priredile letos v tržaški okolici razstavo ročnih in risarskih del. Škedenjska, šentjakobska in proseška. Videli smo škedenjsko in šentjakobsko razstavo. Trume občinstva so prihajale in so občudovale v Skednju predvsem ženska ročna dela, pri Sv. Jakobu pa tudi risarska dela. Položiše ispit osposobljenja za hrv. puč. škole pred ispitnom komisijom u Opatiji sledeči kolegi i kole-ginje: 1. Ladavac Marija (Lanišče, s odlikom); 2. Čop Josipa; 3. Stranič Ruža (Sv. Lovreč); 4. Hreljak Ati-1 Ja (Kaščerga); 5. Prašelj Ardjelka (Rakitovac); 6. Mogorovič Mate (Beram). — Ovi položiše ispit iz talij, jezika kao kult. predmeta, dočim je Mate De-marin položio ga kao predmet. —- (Molimo inače podrobniji izvještaj o tim ispitima). — Na obrtni šoli v Nabrežini so dne Tl. junija t. 1. zaključili šolsko leto. O minolem šolskem letu se je dopolnil še III. razred, katerega smo lansko leto pogrešali Risarska in pismena dela so kazala postopni napredek, posebno pa so se odlikovali učenci: Cotič, Caharija Leop., Pertot Rudolf, Frandolič in še par drugih. Iz poročila šolskega vodstva je posneti, da je posečal-o pouk 44 učencev in da je na šoli poučevalo četvero učiteljev sledeče predmete: učni jezik, italijanščino, obrtno spisje, obrtno računstvo, knjigovodstvo, gecmetr., prostoročno ter strokovno risanje. Poročilo vodstva je bilo skelet, ki ni nikakor podal razmer in težkoč, pa tudi ne poguma in ne navdušenja pričujočim učencem. Zaključku šolskega leta in razstavo so si ogledali: vi. zastopnik zastop. dež odb., zastopnik trg. zbornice in okr. šol. sveta. Dragemu tovarišu Ludviku Tavčarju (Bazovica), ki mu je umrl oče, izrekamo iskreno sožalje. Knjiga, čeprav je za Slovence nekaj izrednega, bodisi zaradi oblike, kakor tudi zaradi vsebine, ni našla v javnosti , toliko odziva, kakor bi zaslužila, to pa predvsem zato, ker je bilo delo vsem, ki sc zanimajo za naše slovstvo, že znano od poprej. Igra «V kraljestvu palčkov»je bila igrana že pred leti, najprej v Trstu, pozneje v Ljubljani, v Idriji, Skednju in drugod. Povsod, kjer se je uprizarjala, je postala popularna; mislim še posebno na pevske točAi. O tem delu se je že mnogo pisalo ob prilikah uprizoritev, zato naj povem le v splošnem nekaj misli. «V kraljestvu palčkov* je brez dvoma izborna mladinska igra, dobro zgrajena in skrbno izpeljana, polna življenja in efektov. Ideja je duhovita in po sebno srečna, ker vodi v čarobno1 deželo pravljičnih palčkov junakinjo Anico, ki 'e resnično bitje, vzeto iz resničnega življenja in ki vzbuja s svojo -usodo* in s svojim priprostim in naravnim nastopom veliko zanimanje in simpatijo med mladimi gledalci. — Posebno efektni so nastopi vil ter pogreb podtaknjene umrle Anice*. Manj srečna se mi zdi ideja treh »zakladov*: denar, slava in maček. Posebno nerazumljiv je otrokom venec, simbol slave. Pojem slava, je otrokom neznan, zato tudi ne more vzbuditi v otroških srcih n'en simbol (venec) ne pravega efekta ne zanimanja. Tretji «zaklad* (maček), zaprt v kletki, utegne vzbuditi neprijetna čustva: v navzkrižje prihaja s čustvenostjo in vzgojo. Vendar so to bolj postranski, manj važni momenti v igri. tudi nt smemo pozabiti, da ni rože brez trna. Ribičevč delo je vredno lepega tiska in uprizarjanja. Boljših mladinskih iger ni pri nas, zato bo delo živelo; in če bodo hoteli postreči otrokom raz oder z boljšim kosom duševnega kruha, bodo morali poseči po Ribičičevi knjigi. Škoda le, da zahteva ta igra mnogo osobja, bogate scenerije in nenavadnih rekvizitov (kobilica i. dr.) ter ogromnih vaj (mislim tudi na petje) — tako, da se jo lahko privoščijo U tam, kjer je mnogo sredstev, volje in moči. Karel Širok. Ivan Grbec. Glasbene točke k J. Ribičevi mladinski igri «V kraljestvu palčkov*. Založba «Jug*. Otroške igre so pri nas redkost, še bolj pa take, ki so opremljene z glasbenimi točkami. Zato nas tem bolj veseli, da se je začelo delo tudi na tem polju. Nič ni čudnega, če prihajamo s takimi stvarmi nekoliko pozno. Majhen narod smo in po svojem duševnem razvoju še mladi, in naravno je, da količina in raznovrstnost duševnih proizvodov, ki sta v direktnem razmerju s številno velikostjo ter intelek-tuelno izobrazbo narodov, ne moreta biti povsem kos vsestranskim potrebam, ako imajo proizvodi biti kaj vredni tudi po svoji kakovosti Glavno pa je, da se je začelo zahajati malo globlje v brezskrbna, vesela in nedolžna otroška srca in gosteje obiskovati čarni mladinski svet. Prvi poizkusi niso nikoli hvaležni; ravnotako ni lahko ocenjevati njihov pomen za nadaljni razvoj, in skoraj neprijetno je, soditi o njih aktuelni vrednosti. Vendar treba presojati take stvari iz širšega vidika, in tedaj smemo biti zadovoljni z vsakim pojavom, ki ima na sebi znak resnega stremljenja in hotenja. Igra «V kraljestvu palčkov* je dobremu delu našega občinstva še v prijetnem spominu izza časa njenih uprizoritev v tržaškem narodnem domu. Tedaj se je kolikor o igri sami toliko o njenih glasbenih točkah mnogo pisalo, tako da nam ni treba podajati še po sebno sodbo o> tem delu, dasi je šele sedaj izšlo \ tisku. Igra si je že svoječasno bila našla pot do občinstva in do otroških src, zvesto spremljana od svojega glasbenega dela. Uverjen sem, da ima igra svojo gotovo življenjsko moč, tako da bo doživela še mn-sikatero uprizoritev. O glasbenem delu nimamo mnogo povedati. Sestavljen e iz pevskih in melodramatičnih kosov, ki so spisani v zelo priprostem slogu. To je za otroške igre sicer opravičeno, ampak z druge strani nezadostno za ocenjevanje gospoda Grbca kot skladatelja, ker od ostalih Grbčevih skladb, ki so še neobjavljene, so nam le nekatere in seveda le površno v spominu iz par glasbenih prireditev sem. Omenjeni priprosti glasbeni slog je povsem na mestu pri pevskih točkah, ki jih pojejo le šolski otroci (palčki) in nekoliko večje deklice (vile), dočim bi ostali kos« bili lahko nekoliko bogatejši v harmonskem in poii-fonskem oziru, zlasti pa ritmično. Skoraj pri vseh točkah pa bi moral biti klavirski part tehnično odločno enostavnejši. Iz igre izhaja :asni namen avtor jev, da bi se kolikor mogoče širila v narodu, tako da bi jo morali z lahkoto uprizarjati razni mladinski krožki, šolska vodstva in razna druga društva, toda klavirski part je pogostoma in po nepotrebnem pre obložen, da se ga bo marsikateri ustrašil, ker redki so oni, ki ga bodo mogli — tudi po dolgem učenju — igrati brez večjih skrbi. V splošnem pa se glasba — kakor sem ugotovil leta 1919 ob njeni uprizoritvi v Trstu, ob spremljanju orkestra, ki žal svoje naloge ni izvršil baš najbolje — v vsej svoji skromnosti dobro prilega dejanju, in to je velikega pomena. Zunanja oprema zvezka je zelo lepa (enaka oni besedila, ki je izšlo nekoliko poprej), notranja pa precej pomanjkljiva. Nete, ki se jim pozna, da sc od avtografa spisane v naglici in površno, so mestoma težko čitljive, in naslovi k posameznim točkam so neokusni hijeroglifi, dočim je ostala pisava pr’-, jetna. Urinilo se je tudi precej pogreškov. Ti nedo-statki pa naj. nobenega ne motijo, ker z nekoliko dobre volje more vsak preko njih, in to je v interesu igre same, ki bo povsod dobrodošla. Saj so naša polja še marsikje suha, naše njive neobdelane, vrtovi zanemarjeni — go:imo torej z ljubeznijo vsaj ono cvetje, ki ga Imamo, pa naj bo še tako skromno! V. Mirk. France Bevk : Faraon. «Objemi me klasje, nad mano sc strni! Skoz bilke naj vidim le modro nebo in bele oblake, ki v daljo gredo — vse drugo mi vzemi, zagrni!* Kakor se nam kaže Bevk že v svojih pesmih, tak je tudi v svojih novelah. Pesnik tihe resignacije izraža bolest srca, trpečega v krutem ponižanju svetovne vojne in družabnih krivic, bolest vojaka, odtrganega od svoje družine, ki se bori daleč od svojcev za njemu neznane, tuje interese, bolest žene, ki kliče v nemo daljavo, koprneč po združitvi in po materinstvu, bolest begunca, ki ga je vojna odgnala od domovine in ki se ne more privaditi tujemu življenju, bolest prostitutke, ki jo je družba pognala v nesrečno življenje in ki se zato maščuje z umorom, bolest človeka, iščočega miru in harmonije, ki jo doseže po dolgem iskanju pri spovedi, bolest ljudi, ki dosežejo v umetnosti olajšanje za vso svojo bedo, za vse svoje trpljenje. Tone Kralj je v naslovni sliki krasno podal karakteristiko Bevka in na nedosegljiv način izrazil vsebino vse knjige: bolest naših src, ki krvavijo pod stiskanjem krutih rok usode v črni praznini našega živlejnja, na kateri neomejeno caruje grozoviti faraon, simbol vojne, ki postaja obenem simbol vse one nepojmljive more, ki leži nad našimi dušami. Bevk sicer ne pozna moči v ideji, ki bi s sugestivno silo zagrabila čitatelja in mu vzbudila njeno doživetje; tudi oblikovno ne predstavlja česa posebnega in se ne dvigne nad Cankarjevo epigonstvo, ponekod stoji tudi pod vplivom Oskarja Wilde-a in Rabin-dranatha Tagoreja, ampak nam kaže predvsem moč čuvstva globokega in silnega in s tem zagrabi čitatc-lja. Njegov katolicizem (Grešnik) pusti utis premale poglobitve, kakor da je izraz človeka, ki se oprrine v globckem občutju bolesti prve bilke, ki se mu nudi in ni izraz globokega notranjega doživetja, kakor pri Preglju (Plebanus Joannes). Tudi njegov slog ni izklesan, lapidaren kakor pri Preglju; vendar imajo njegove stvari eno lastnost: iz njih diha tajinstvenu in omamno globoko občutje vse one bolesti, ki jo izražajo. Ob čitanju Bevkovih stvari se človek zaživi v posebno razpoloženje, doživlja tihe trenotke, zu-gloibi se v svoje srce, katero nima prostora v črnini današnjega življenja: današnja doba zahteva od človeka predvsem gojitev energi e in ni doba srca. Zato bodo Bevkove novele nudile danes vsakomur precej duševnega okrepila, katerega potrebo občuti da. nes vsak človek. Po svoji umetniški vrednosti sta pač najmočnejši noveli «Avditor» in Anuška pred poroto», ki nam izražata vso krivico družabnega reda v refleksu srčnih bolesti. «Klic žene» je polen najfinejših čustev, najtišjih utripov človeške duše. Istotako «Praznota». Precej novel pa spada že v področje «vojne» literature: kratki izrezki iz vojnega življenja brez večje poglobitve. Na splošno je Bevk v novelah mnogo boljši kakor v pesmih in tu — se zdi — je najbrže tudi pravo polje njegovega umetnostnega udejstvovanja. Da končam! «Blagor tebi žena, ki boš rodila moža, ki bo večji od kdaj rojenih mož in nas bo rešil tega bremena in te sramote! Ljudstva vseh delov zemlje te bodo častila in tvoje ime bo živelo na njih ustnah in na ustnah njih otrok vse čase. Jaz ti bom jecljal najlepšo svojo pesem. Blagor tebi, žena!® — In ta mož je že rojen: on je simbol največje socialne sile na današnjem svetu. Socialist ga bo poznal; ime mu je: revolucionarni proletariat. VI. M. «Novi Rod». Pravkar je izšla dvojna 7., 8. števil- RAZNO Vijolinski učitelj na Glasbeni Matici v Trstu Avgust Ivančič je podal na glasbenem liceju v Bolonjj odpustno diplomo iz vijoline. — Lužinski Srbi zahtevajo šole. Med saško vlado in lužinskimi Srbi se vrše pogajanja. Srbi zahtevajo, da se uvede srbščina v šole kot obligaten, ne pa kot prost predmet kot je bil dosedaj. Tudi zahtevajo na vseučilišču v Budišinu svojega profesorja. V višjih šolah pa naj bi se poučevala poleg francoščine m angleščine tudi ruščina. Vlada se vsemu temu upira. Desetletnica mature. Učitelji, ki smo maturirali 1. 1912. v Gorici, obhajamo letos desetletnico učitelje, vanja. Ker nas službuje večina v Jugoslaviji, bomo praznovali isto dne 10. augusta v Ljubljani. Tovariši v Julijski Beneči'i naj se o tem natančneje informirajo pri uredništvo «Učiteljskega lista®. Nova slovenščina. Neka juliiskokrajinska revija prinaša v letošnji januarski številki tako le prozo: — — — — Samo tega ni vedela, samo na to ni mislila, da bo z najsvetejšim smotrom, ki si ga je — z isto kristalno pobožnostjo in obhajilno udano-stjo ko novomašnik zlato moštranco — postavila s sklenjenimi prsti pred oči in srce, da samo na to ni pomislila, da bo kdo zavratno vsetrenotno in vse-letno razklepal pred njo svoje volčje zobovje. Ni mislila, da bi utegnil kdo sikati vanjo dušljiv plin skozi črevo zavisti, skozi mrežo spletk, neglede na prozorno nesebičnost, s katero je prežeta njena svrha, ki ka. Če smo rekli, da so dosedanje številke dobre, je ta dvojna dosegla višek. Boljše številke si komaj lahko mislimo; težko bi ji bilo najti para še pri drugih velikih narodih, katera druga naša revija združuje vse naše najboljše umetnike? Samo v tej številki so postopani: Župančič, t Cankar, Petruška, Širok, Gruden, Kosovel, Milčinski, VI. Levstik, br. Bevk, Golar, Vouk, Ribičič in Ivan Albreht. — List je tudi bogato ilustrovan po Buciku in Črnigoju in ima zraven tega še glasbeno prilogo. Dr. Fr. Kirnov ca. — List je urasel svoji nalogi, da bi bil samo za mladino, vsak slovenski inteligent bo užival ob njem. Zato pa bodi naša naloga, da ga širimo in mu pridobimo čimveč naročnikov. Nobena čitalnica ne sme biti brez «Novega Roda®, nobena knjižnica, nobeno društvo, kjer je učitelj odbornik! Nova jugosl. operna dela. Skladatelj Osterc, Celjan, je končal opero «Krst pri Savici®. Isto snov je obdelal M. Kogoj. A. Dobronič je končal «Dobrav-ko». Sr. Albini dovrši v kratkem veliko operno delo «Kraljevič Marko®. L. Š. Kavic je zložil «Hasana-ginico®. B. Berso konponira «Smrt majke Jugoviča®, dr. Krenedič pa Begovičev libreto «Menuet». Emil Adamič komponira za slavn. dni jugosl. sokol. zleta veličasten koral na besede S. Jenka: Ti, ki si nas ustvaril kot listja in trave... za moški zbor s spremljev. trobent, rogov, pozavn in tube. Janko Prelove: Jaz bi rad rdečih rož. Moški zbor z barit. solom. Priredba za dvospev s spremljevanjem klavirja. Alojz Gradnik: Pot bolesti. — Izšla je zbirka p< srni, ki nam kažejo razdobje Gradnikovega življenja. Ker se bomo k zbirki povrnili, priporočamo danes knjigo vsem, ki znajo uživati poezijo, ki cenijo Gradnikovo liriko in jih zanimajo občutja pesnika, zapu-stivšega našo zemljo. jo je lani proglašala z zanosom in s stremljenjem, ko bogumilo znamenje križa. O vsem tem ni skrbela in ko je zaslutila okoli sebe zagozde in zagozdnice, ovire in oviralce, se ji' ;e pač skrčilo v grudih srčno predorje, toda navzlic temu se je krševiteje oklenila grčave naslonilke ter odhajala po samotami stezi s samotarsko vzdržljivostjo naprej in z neomanim u-verenjem, da ona bode ovenela, ona bode usahnila in preminila še le tedaj, ko njej sami opešajo moči, ko i otrpno dušno mišičje, ko ji odrevene možganske snovi. — Ne, nič preje ne izreče zaključnega amen! Zate-gavoljo bodi vsem njenim prijateljem tudi v priču-jočnosti njene geslo priprosto in brez srebrnovitka-slih obLub, brez mamljivih slavospevov! Zaplapola naj s skromnostjo, ko brleča leščerba sredi hoste, zamiglja naj liki nebni briljantin med oblački iitd. itd. Človek ne ve, ali naj se smeje ali naj se zjoče! Sam pokojni Blaž Pohlin bi se sukal v grobu, ko bi to slišal! Vendar se nihče še ni spotaknil do danes na tej rodoljubni slovenščini. Ne, naše pleme pogi-nuti necel LISTNICA UREDNIŠTVA. Prosimo dopisnike, da pišejo vedno le na eno stran papirja in če le mogoče na četrfinko pole. Izdatne, nepotrebne stroške imamo tudi s plačevanjem globe radi prenizke pristojbine na pismih, ki je za vsakih 15 gramov 40 stotink. Če se premalo frankira, stane pismo dvakratno pristojbino, nekoliko pažnje torej!