Gospodarske stvari. Grah in njegova korist. (Konec.) Kjer so tla za plevelj ugodna, je knltura na ozkih gredah bolj priporočati. Na gredab, katere so bolj ozke, se plevelj ložje izpuli, vrhu lega ima setev tudi dosta zraka, vsled kalerega obrodi obilen sad in razvije lepše, manj gnjilo stročje. Kjer se pa na brazde (z mašino) seje, mora biti vrsta od vrsle oddaljena vsaj 35 cm. Paziti se mora posebno ludi na to, da se vpotrebi samo čisto, nepokvarjeno seme ; če je pa seme razjedeno ali pa nepopolnoraa razvito, tedaj je tudi rastlina nepopolna ali pa kaki boiezni podvržena. Ako se seje na široko, tedaj je potrebno 250 litrov, če se seje pa po vrstab, tedaj je pa potrebno samo 180 1 il.rov na hektar. Da je grab podvržen raznovrstnim boleznim, da so tudi kebri veliki njegovi sovražniki, to je do dobro znano. Teinu opoinoremo jedino s tem, da kolikor mogoče zgodaj sejemo in nilade rastline, ako se bolezen javlja, z apnom potrosimo. Ko stroki blizu tal začnejo rumeneti in so tudi že drugi stročki popolnoma razviti, je čas žetve. Ne sme nas motiti, ako je še kateri strok zelen. Če bi hoteli tako dolgo čakati, da tudi zgornji stroki popolnoma porumenijo, izpalo bi pri spodnjih najboljše zrnje, a tudi slama bi se skazila, nje vrednost ne bi bila večja, nego navadne slame. In ludi le isti grah, kateri se je, predno ,je porumenel, požel, daje se mehko in dobro kuhati. Ce seje grah požel, naj ostane do drugega večera na njivi in se naj potem obrne; obrne pa se naj od sedaj tudi vsak večer, predno pade rosa. Če pa preti slabo vreme, zloži se naj grah v okrogle kopice, 13 meier visoke, katere se morajo vsak dan s kakirn kolom prerahljati. V takšnih kopieah se grab ne more skaziti; če je pa vreme tako neugodno, da se grah 10—14 dnij ne more zapeljati pod streho, morajo se kopice večkrat skrbno preobrniti. A najboljše se suši graji, ako se, v snope zvezan, natekne na kole, droge ali pa plote. Vendar se nikdar ne sme zapel.jati pod streho, dokler niso vsa zrna se popolnoma ulrdila. Grah, kateri se bode drugo leto porabil za seme, mora se pozneje požeti, nego je to v obče navada — vsaj niora do dobra dozoreti. Kedar se grab iz polja spravlja domov, treba je paziti, da se ne zgubi kaj zrnja ali pa grabovega listja. Ge je grah radi vročine zelo suli, tedaj se mora zjutraj, dokler ,je še rosa, nalagati. Kedar pa je vreme nestalno, niora se grah za silo posušiti in prej nego drugo žito pod strebo spraviti; kajli grabovka ,je zelo občutljiva in se lahko spridi, stročje pa se knialu zlužči, če ga dež namaka. V obče ako je dež stročnice popolnoina premočil, morajo se kopice raztresti in snopi zopet razvezati, da se posušijo. Če se pa to ne stori, skazi se slania in zrnje — eelo živini Skoduje. Grab, katerega snio pravilno spravili, skrbno preinlatili in na zadnje na zračnib škednjib popolnoma posušili, stoji več let, ne da bi se skazil. Ker pa ,je grabova žetev zelo nestanovitna — včasih boljša, včasih slabša, veasih se komaj seme povrne — je priporočati, grah, ki je preostal v jednein letu, skrbno sbraniti do tega leta, katero bode nianj graba rodilo, v katerem bode torej cena poskočila. Tako bode dosta graha, a tudi dosta denarja! Sejmovi. Dne 8. aprila v Arnoži, v Braslovčah, v Onnoži in v Slov. Bistrici. Dne 9. aprila pri ŠentIlji v slov. gor. in v Slov. (iradci. Dne 11. aprila v Sevniei in v Trbovljah. Dne 12. aprila pri sv. Križi na Slatini. Dne 14. aprila v Konjicah, v Laškem trgu in v Sevnici. Dne 15. aprila v Arveži.