Poročilo o delu Geografskega društva Slovenije Zbor slovenskih geografov v Rogaški Slatini (6. in 7. oktobra 1973) je sprejel smernice za delo društva v prihodnosti. Poudarjena je bila potreba po uveljavitvi kompleksnega regionalnega aspekta v geografskem proučevanju, po načrtnem proučevanju obmejnih in gorskih območij, posebno še nerazvitih. Stalno skrb bi bilo treba še naprej posvečati trajnemu strokovnemu izpopol­ njevanju učiteljev geografije na osnovnih in srednjih šolah. Vsestransko po­ moč je treba nuditi zamejskim geografom pri njihovem strokovnem delu ozi­ roma izpopolnjevanju. Na drugi strani je treba sistematično seznanjati učence in dijake v šolah, kot tudi širšo javnost s problematiko Slovencev v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Poleg nalog društva, opredeljenimi na zborovanju, se je odbor moral spo­ prijeti z nekaterimi drugimi nalogami, ki jih zbor geografov še ni mogel pred­ videti. Tako je bilo potrebno ustanoviti družbeni organ upravljanja in izdaja­ teljski svet za obe geografski glasili: Geografski vestnik in Geografski obzornik, v skladu z novim zakonom o tisku. Prav tako je bilo treba uskladiti pravila društva z ustavnimi spremem­ bami. Pri tem delu ni šlo zgolj za izvršitev formalne obveznosti, pač pa za pretres notranjega ustroja in delovanja Geografskega društva Slovenije. Živahna dejavnost šolske sekcije v okviru razprav o novi reformi osnov­ nega in srednjega šolstva je pritegnila k razpravam tudi geografe zunaj sek­ cije, posebno predavateljski kader na oddelku za geografijo filozofske fakul­ tete. Kratki roki za pripravo načrtov in večkrat nejasni koncepti novega šol­ skega sistema otežujejo pripravo ustreznih učnih načrtov in to v položaju, ko je očitna želja po manjši prisotnosti (potrebi?!) geografije v šoli. To pod­ ročje dela ostaja še dalje ena od poglavitnih nalog društva. V letu 1974 je bil v Postojni ustanovljen nov aktiv Geografskega društva Slovenije za Primorsko. 24. maja 1974 je bil v Ljubljani občni zbor društva, na katerem smo napravili pregled dela v času od zborovanja v Rogaški Slatini in postavili smernice za delo v prihodnjem letu. Staremu odboru je potekel mandat, zato je občni zbor izvolil novega. Za novega predsednika Geografskega društva Slovenije je bil izvoljen prof. Dušan Kompare. Ob priliki občnega zbora je društvo organiziralo posvetovanje o urejanju in varstvu okolja, na katerem so poročali Vera Kokole, dr. Matjaž Jeršič in dr. Darko Radinja. Novi odbor se je moral spoprijeti s pripravami za organizacijo zborova­ nja slovenskih geografov, ki je bilo v Bovcu konec septembra 1975. Priprave za zborovanje — organizacijske kot tudi izvedba široko zasnovane geografske raz­ iskave Posočja — so sicer stekle že pred tem, vendar jih je bilo treba pospe­ šiti zaradi bližajočega se zborovanja. Poleg omenjene akcije je bilo treba pri­ praviti spremembo društvenih pravil. Delo odpira tudi probleme. Tako se je pokazala potreba po bolj učin­ koviti povezavi osrednjega odbora z odbori posameznih aktivov. Prav tako bi bilo potrebno vzpostaviti tesnejše stike s slovenskimi geografi v zamejstvu. Marijan Klemenčič V tem času (26. septembra — 28. septembra 1975) je bilo v Zgornjem Po­ sočju izvedeno 10. zborovanje slovenskih geografov. Zborovanja, katerega po­ krovitelj je bila Skupščina občine Tolmin, se je udeležilo nad 200 geografov iz SR Slovenije in gosti iz zamejstva. Predstavljenih je bilo nad 20 referatov, ki so obravnavali probleme obmejnih in manj razvitih območij s posebnim ozirom na teritorij občine Tolmin. Z nekaterimi referati je bila poudarjena tudi vloga geografije v vzgojno izobraževalnem procesu. Organizirane so bile strokovne ekskurzije (Kobarid, Breginjski kot, Trenta in dolina Koritnice) in prikaz filmov ter diafilmov. Zborovanje je uspelo v organizacijskem in strokovnem pogledu; nadaljnje raziskave bodo potekale v dogovoru z občinskimi dejavniki. 28. septembra 1975 je bil v Bovcu občni zbor geografskega društva Slove­ nije, ki je sprejel naslednje pomembnejše sklepe: 1. V okviru geografskega pouka naj se posebna pozornost posveti manj razvitim in zlasti manj razvitim obmejnim območjem. 2. Geografsko društvo Slovenije poziva svoje člane in institucije, da nudijo podporo kolegom v zamejstvu pri raziskovanju problemov, s katerimi se soočajo. 3. Geografske institucije naj se med seboj sporazumejo o oblikovanju raz­ iskovalnih programov ter sklenejo samoupravne sporazume. 4. Geografsko društvo Slovenije, geografske institucije in učitelji geografije naj si čim bolj prizadevajo za izvedbo reforme usmerjenega izobraževanja in za koncept sodobnega izobraževanja na marksistično zasnovanih temeljih geo­ grafskega pouka v vseh vzgojno izobraževalnih institucijah. Dušan Plut GEOGRAFSKI VESTNIK — blagajniško poročilo za čas od 1. 10. 1974 do 24. 9. 1975 D O HO D K I: 1) prenos 2) dotacije (Raziskovalna skupnost Slovenije) 3) p rodaja sta rih številk 4) naročnina od 1. 10. 1974 do 24. 9. 1975 13.305,05 33.200.00 530,65 32.875,55 Skupaj 79.911,25 IZDATKI: 1) stroški tiska 53.600,00 2) honorarji z davki 10.119.15 S kupaj 63.719,15 SALDO GEOGRAFSKEGA VESTNIKA 24. 9. 1975 1.692.05 B lagajnik GDS: M etka Špes