mm I2E mm u o o IE Grah. Prvi grah sejemo po možnosti že v začetku marca. Setev nadaljujemo v p.resledkih 3—4 tednov do srede junija. Kasnejše setve popade zelo rada neka plesen, vsled katere se zrna ne razvijejo do prave velikosti. Grah sejemo v vrste, oddaljene po eno in pol pedi druga od druge, 2—3 prste globoko v oddaljenosti 4—6 cm. Setev Zcwarujemo pred pticami z vejevjem. Ko pribodejo rastline na dan, jih okopamo in čez par dni osipamo. Kot oporo rastlinam potaknemo na zu nanjih straneh dveh vzporednih vrst suho vejevje tako, da se sklanja črez rastlino in se v sredini vrhi križajo. Veje morajo biti dovolj močne in vrste graha primerno visoke ter tako globoko zataknjene v zemljo, da jih veter ne izruje. Staro rabljeno vejevje uporabimo &amo tedaj, Če prejšnja setev ni trpela po plesni, ker bi se le-ta prenesla na letošnje rastline. Tako vejevje sežgemo z grahovo slamo vred takoj ko spravimo zadnji grah, ker se sicer prenaša bolezen od leta do leta dalje. Grah obvarujemo pred plesnijo s skrbnim izborom res zdravega semena ne s kolikor možno rano setvijo. Pri nabiranju stročja pazimo, da ne poškodujemo rastline. Prve dobro razvite visoko viseče stroke pustimo dozoreti ter hranimo najpopolnejša zdrava zrn.a za seme. Fižol. Ako hočemo pridelati fižol iste vrste in kakovosti, k. kjor ga rabimo, mo ramo saditi vsako vrsto semena zase strogo ločeno v primerni •oddaljenosti. Različne vrste fižola, pomešane ali saijeue tik drug druge, dajo vedno manj vredni prideiek, ker se oprašijo cveti kil_;em in je konejno fižol mešanica v: li vrst. Okopamo fižol v suhem vremenu, da ne pride mokra zemlja na liste, ki postanejo vsled tega rjasti. Uši preženemo z vlago. Zato zalivamo ob suši prav pridno. Bob. Bob sadimo zgodaj spomladi. Čim preje to storimo, tem bolje za rastlino, ki postane zelo odporna in ji ne preti t-oliko ne . nosti od mrčcsa. Ko-t prav uspešno obrambo zoper uši odščipnemo meh' i poganek nad najvišjim cvetom. Sok, ki izstopi iz stebelca, prežene mrčes. Rdečo peso sejemo od ap^Ua do majnika najbolje kar na mesto. Presajene rastline rastejo počasneje. Pr_gc.sto setev razredčimo na ped oddaljenosti. Okopamo ptso 2 do 3krat, kako-r pač potrebno. Pri spravljanju izpulimo peso zelo previdno, da ne ranimo koreninic. Zelenje odrežemo dva prsta nad peso. Drobnjak (f-Itlih) razimno_.imo spomladi z delitvijo. Presadi ga vsako drugo ali tretje leto na drug prostor. V petem letu, Ce že ne prej, je rastlina izčrpana. Zato si vzgojimo pravočasno iz semena nove rastline. Da drobnjak ne cvete in ne porumeni, ga režemo tik nad zemljo kos z& kosem. Kuhanje in kuharice. Človeško telo je ustvarjeno tako, da se ne more hraniti samo s surovo hrano, kljub temu, da je ^. . ova rastlinska hrana, to so razna zelišča in sadje, našemu zdravju mnogo bolj koristna kakor kuhana ali pečena jedila, osobito toli-ko čislano meso. S pomočjo ognja, bodisi posredno ali neposredno, priredirao surova hranila v kuhana, pečena ali ocvrta jedila. Razna hranila zahtevajo različne predpriprave, predno pridejo v loncu ali kozici na ogenj. Sveže mesn splaknemo v hladni vodi, najbolje pod vodovodno pipo. Napaeno ravnamo, če namakamo sveže meso dalje časa v vodi, kjer se izluži i.n tako izgubi na hranilni vrednosti. Drugače ravnamo s starim, morda že malo smrdljivim mesom. Tega pa položimo za 10 minut v hladno slano vodo, ga oneremo, nato položimo v drugo svežo slano vodo in konečno ga oplaknemo pod vodovodom. Še sedaj smi'dljive konce odrežemo. Prekajeno meso ^peremo dobro v topli vodi, odrgnemo s krtačico, oplaknemo s čisto vodo in nato ga šele položimo v lonec. Ako ga hočemo peči zavitega v krušno testo, potem obrišemo meso _e poprej s .i&to krpo. Zelenjavo opersmo naglo v hladni vodi. Nikdar je ne namakajmo dolgo, ker jo voda izluži. Največ s. greši v tem oziru pri solati, katero pusti marBikatera gospodinja cele ure v vodi. Izjemo dela v tem oziru karfijola, kadar kuhamo celo rožo. Ker se v cvetu skrivajo kaj rade gosenice, položimo glavico karfijole za dober Cetrt ure v slano vodo. Sol mrčesu ni všeč in že kmalu prileze ostudna žival na svetlo. Olupljen krompir na zraku kmalu jiočrni, zato damo vsak krompir sproti v posodo s svežo vodo. Ni pa dobro, če ee krompir luži dalje časa. Zato ga lupimo tik predno ga pristavimo kognju Isto velja za korenje, repo in slične korenine. Suh fižol, grah, bob in le.o pa spet mamakamo najmanj 12 ur v mlačni vo di, da se omehča že nekoliko pred kuhanjem, sicer bi morali predolgo kuriti pod njimi. Dalje sledi.