Sovietski zahom. List »R. g.« z dne 17. maja poroča po moskovskih »Izvestijah« to-le: »Mlad inženir moskovskega »E^ktrokombinata« A. V. Ivanov se je poročil - deklico, kateri je bilo ime Tanja. Ko sta se vzela, je bila Tanja stara 16 let in je še hodila v šolo. Po enem letu sta dobila dete in še po enem letu sta se ločila. Ko so Ivanova vprašali po vzrokih, zakaj je zapustil mlado ženo in razdrl ravno ustanovljeno družino, je odgovoril: Kaj hočem narediti ? Ona mi več ne vzburja krvi. Ivanov se je oženil drugič in sicer z delavko istega »Elektrokombinata«, po imenu Nina. Rodila mu je dete in potlej sta se ločila. Zdaj pa je Ivanov navajal druge vzroke za ločitev zakona. Kri mu je še vzburjala, a žena je bila slaba gospodinja, vse je bilo preveč kuhano ali pečeno. Pri tej plači, katero je imel, v gospodinjstvu ni mogel shajati. Ivanov se je oženil tretjič z uradnico istega podjetja z imenom Tosja. Ta zakonska vez je pa trajala le dva meseca. Ivanov se je izrazil, da je to bilo le silno stremljenje. Ljubezen je svobodna — je govoril svoji ženi pri slovesu — ljubezen je kakor ptička. Treba ji je leteti. Inženjer se je oženil četrtič. Novi ženl je bilo ime Lida. Bila je učiteljica in po I anovem. besednem opredeljenju »mirna baba«. Toda eno leto je prešlo in zopet ni več držalo. Zakaj? Pokazalo se je, da je bila prvič »huda kot čaplja«, — drugič si je »vsled pranja ogrdila roke« in tretjič je bila čisto navadna ženska. Zopet je sledila :azporoka in Ivanov se je oženil petič. Ta akon se nahaja sedaj v stadiju spoznavanja, a kakšen bo konec po zgledu prvih štirih, ni težko povedati. V teku nekoliko let je torej imel Ivanov pet žen in dva zapuščena otroka. Verjetno je to edinstven slučaj v svojem načinu! Prva žena Ivanova, Tanja, se je čez nekaj mesecev zopet omožila, a po enem letu se je razdružila tudi z drugim možem, imajoč v perspektivi tretjega. Druga, Nina, ko ji je povedal, da se loči od nje, je odgovorila, da je takih moških kot je on dosti, bo živela brez njega. Tretja, Tosja, pojasnuje sedaj, da so jo očarale lepe Ivanove brke, sicer je bila pa znana ž njim le en dan pred poroko. Drug slučaj! Aspirant Gorkovskega pedagogičnega zavoda V. M. Nikitin, naha- jajoč se na dopustu enega iz kolhozov Okulovskega kraja, se je seznanil z deklico po imenu Panja. Zjutraj sta se srečala, zvečer skleneta zakonsko zvezo, torej ni bilo ne deset, ne pet dni, marveč samo deset ur znanja med njima. Panja je kmalu postala mati, no zdaj je pa prišlo na dan, da je Nikitin že oženjen. Odšel je k svoji družini. Panja ne more biti pri njem. Naznanila je celo zadevo sodišču, a tam ni znala povedati, kje živi, s čim se peča in koliko je star. Sovjetski list pristavlja k temu: »Kakšno je to odnošenje k zakonu, k družini in k človeškim čustvom?« Taka poročila prinašajo moskovska »Izvestja«. Emigrantski ruski listi jih ponatiskujejo. Žalostno že mora biti v resnici, ker se sovjetski list zgraža nad sovjetskimi zakoni!