Glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra 13. julij 1985 — številka 26 ss& G? tB m w-%&m ItiJi Kot boste opazili, je ta številka našega tednika — zadnja pred kolektivnimi dopusti v Iskri — skoraj izključno počitniško obarvana. V uredništvu upamo, da bo velika večina Isk-rašev lepo. preživela zasluženi dopust — na morju, v gorah, na kmetih, ali kje drugje in, da se bomo spočiti spet videli sredi avgusta, ko bo izšla naša podopustniška, 27. številka. Ta lep posnetek smo naredili med prazniki ob dnevu borca na plaži avtokampa Slatina na Cresu, nedaleč od novega turističnega naselja v Miholjaščici.kjer je nekaj Iskrinih delovnih organizacij kupilo počitniške garsonjere. (Teks in foto LD) Veselo na dopust Začenja se obdobje dopustov. Poletje je tu, kljub dolgotrajnim nevihtam In očitno se bo tudi vreme postopno uredilo, saj se vse uredi. Zato tudi mi pozabimo težave In različne zaplete, spore In nedorečenosti, skušajmo sl dopovedati, da Je svet le lep In, da smo tudi ml na pravi poti, da bomo rešili vse težave In nadloge In končno v celoti uspeli. Uspeh je vselej rezultat dobre volje, upanja, sposobnosti In znanja. Vsega tega imamo In zato najprej veselo na dopust, da bomo potem spet pljunili v roke! Važni so dopusti, važen je oddih, koristno In nujno Je, da se človek spočije In si nabere novih moči. Toda nikoli ne smemo pozabiti, da Je najvažnejše vendar le delo, naša delovna organizacija, kajti brez tega tudi dopustov ne bi bilo. Ne bi bilo že v gmotnem pogledu, ker ne bi bilo sredstev za to počivanje pa tudi moralno ne bi bilo nobenega razloga, da bi počivali, če ne bi prej tudi delali. Delo In počitek sta dva konca Istega dogajanja, Iste tvornosti, Istega veselja. Zato tudi na dopustu ne bomo prekinili vseh svojih dnevnih stikov In vezi z delom, s svojimi In našimi skupnimi načrti, z našo skupno voljo, da kot Iskra prispevamo svoj dragoceni In nujni delež pri stabilizaciji in ponovni okrepitvi našega gospodarskega položaja. Med počitnicami bo sšveda vsak svoj čas po svoje uporabil, to je tudi bistvo dopusta. Gotovo pa Je, da samo poležavanje In počivanje ni vse. Poleg tega se še kako lahko spočijemo In sprostimo ob branju lepe knjige, ob Izletu v naravo, s krepitvijo telesnih zmogljivosti, z delom na potja, Zato vsem skupaj srečne počitnice In na zdravo svidenje spet na delu! era SOZD Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra I Genex — novi vidiki sodelovanja V Beogradu so se sešli vodilni predstavniki Iskre in Generalexporta. Iskra bo tej ugledni firmi zaupala posle, ki jih sama ne opravlja ter se posluževala njene zunanje-trgovinske mreže. , V skladu z Iskrino politiko tesnejšega poslovnega sodelovanja z velikimi sistemi v Jugoslaviji, je bil v ponedeljek, 8. julija v Beogradu sestanek vodilnih delavcev Generalexporta in Iskre. S strani Genexa, kar je okrajšava za to doma in v svetu priznano firmo so se ga udeležili predsednik te delovne organizacije Midrag Savičevič, direktor Genex—Investa Mirko Mi-latovič, podpredsednika Andrija Dozet in Vaša Babič ter direktor Genexovega predstavništva v Ljubljani Slavko Čerpič. Z Iskrine strani so bili na pogovorih predsednik SOZD Iskra Boris Lasič, direktor Iskre Commerce Janez Vipotnik in pomočnik drektorja Marketinga v IC Ludvik Kuhar. Izčrpni pogovori so pokazali, da obstajajo največje možnosti za okrepitev sodelovanja med obema firmama na področju zunanjetrgovinske menjave, zlasti izvoza — predvsem pri kompenzacijskih in bartel poslih kot tudi menjavi blaga za blago. Iskra bo tej Ugledni delovni organizaciji zaupala predvsem tiste posle, za katere se doslej sama še ni specializirana. posluževala pa se bo tudi Genexo-ve zunanje-trgovinske mreže. Dejavnost Generalexporta je gotovo med najbolj razvejanimi v Jugoslaviji. Delovna orgnizacija ima sedež v Beogradu, njene dejavnosti pa so zunanja in notranja trgovina, turizem, hotelirstvo in letalski promet. V minulem letu je Genex realiziral kar 13% celotnega jugoslovanskega izvoza, skupno pa je izvozil in uvozil za skoraj 5 milijard dolarjev, kar je več kot zgovoren podatek o moči te delovne organizacije. Izredno razvejana Genexova predstavniška mreža v tujini je bila glavni nosilec te menjave, lani pa je realizirala za več kot 2 milijardi dolarjev. Pogovori o sodelovanju med Genexom in Iskro se bodo nadaljevali že v kratkem, ko se bodo vodilni delavci obeh organizacij, najverjetneje sešli v Ljubljani. . „ 5. seja odbora za samoupravni nadzor SOZD Iskra Sprejeti svetovni izziv Peta seja odbora za samoupravni nadzor SOZD Iskra (bila je v ponedeljek, 8. 7.) je imela eno samo, a zato izredno pomembno točko: obravnavo problematike poslovanja firme Iskra Electronics Inc. New York v letu 1984. Ugotovljena izguba te naše, izredno pomembne zunanjetrgovinske tirme, je poleg dejstva številk, oz. izgubljenih dolarjev razkrila v štjriurni razpravi odbora mnogo več, ko samo problematiko poslovanja naše newyorške firme. Pokazala je namreč v vsej svoji razsežnosti probleme naše zunanjetrgovinske mreže v sedanjem svetovnem gospodarskem trenutku in tudi vso njeno problematiko v bližnji in tudi daljni prihodnosti. Prvo vprašanje, ki je terjalo odgovor, se je samo zastavilo že ob začetku in to je bilo kadrovsko vprašanje. V jasni luči je pokazalo, da je uspeh, oz. neuspeh naše inomreže, ali inozemskih punktov predvsem in zelo odvisen od kadrov, ki jih pošiljamo na tako odgovorna in zahtevna mesta. Izkazalo se je namreč, da uspešen direktor doma ni zagotovilo za uspešnost njegovega dela v čisto drugačnih, družbenih, političnih in ekonomskih razmerah, ki vladajo v svetu. Drugače je v Evropi, spet • drugače v ZDA, svoje-posebnosti imajo države realnega socializma, po svoje je spet na Bližnjem, ali Daljnjem vzhodu, v Afriki, v Južni in Srednji Ameriki. Tu ne gre samo , za poznavanje jezika dežele v kate- ri deluješ in strokovnoznanje, — tu gre predvsem za poznavanje okolja, družbenih, političnih, kulturnih in seveda gospodarskih razmer, tu gre za tržišče, ki je neusmiljeno in sposobne nagrajuje, nesposobne pa kaznuje. In za boj, za prodor na takšnih tržiščih nam očitno primanjkuje ljudi, zlasti mlajših, ki bi z znanjem, tveganjem, mladostjo, seveda pa tudi z odgovornostjo opravljali težavno nalogo prodora Iskre v svet, zlasti še na področju elektronike, telematike in računalništva, kjer danes v svetu poteka neslutena in krvava bitka za obstoj in jbrodor, da o tehnološkem razvoju teh panog sploh ne govorimo, ker se prehitevajo iz dneva v dan. #Poleg kadrov, ki jih moramo vzgojti za te naloge (naše šolstvo žal sploh ne pozna kadrov takšnega profila in ni usposobljeno za njihovo izobraževanje) grelu za organizacijo te inomreže tudi doma. Številni koordinatorji, vodje in podobni doma, razdrobljenost po TOZD, nerealne cenovne zahteve naših izdelovalcev, neprilagojenost teh izdelkov svetovnemu, zlasti zahodnemu trgu, vse to otežkoča delo našim zunanjetrgo-viskim predstavnikom, kar bo seveda treba urediti tudi v domači hiši sami, saj gre končno že danes prek naše inomreže za pol milijarde dolarjev izvoza in uvoza, kar tudi trenutno ni majhna številka. In ko bo ta vsota kaj kmalu narasla na milijardo dolarjev, bomo morali temu ustrezno tudi povečati število na- Med uradnim obiskom v Jugoslaviji, kamor je dopotoval na povabilo predsedstva CK ZKJ in predsednice ZIS, je prvi sekretar CK poljske združene delavske partije in predsednik poljske vlade Wojciech Ja-ruzelski v sredo, 10. julija obiskal tudi Iskrino delovno organizacijo Telematika na Labo-rah v Kranju. V spremstvu Andreja Marinca in Dušana Šinigoja se je najprej sešel na pogovore z vodilnimi Iskrinimi delavci, zatem pa sl je ogledal proizvodnjo avtomatskih telefonskih central. Uglednega gosta so v Iskri sprejeli predsednik KPO SOZD Iskra Boris Lasič, v.d. direktorja Telematike Vito Osojnik, predsednik DS SOZD Iskra Janez Kern in drugi. (Tekst in foto LD) ših kadrov v tujini in tudi število naših punktov, vse to pa ni niti lahka, niti poceni naloga. Tako je newyorški primer drastično pokazal, da bomo morali in to v kratkem in striktno tudi na tem področju storiti odločilne korake naprej, organizirati se bomo morali sodobneje, fleksibilneje in odl-očilneje, predvsem pa bomo morali čim prej poskrbeti za ustrezne kadre, bodisi da jih bomo sami vzgojili in jih našli med nami, pri čemer naj bi predvsem veljala usposobljenost, nadarjenost, prodornost in seveda znanje, da o pripadnosti Iskri niti ne govorimo. Newyoroški primer torej jasno kaže, da po starem ne moremo več naprej, iskanje in organiziranje novega pa ni in ne bo, niti lahek, niti preprost proces. Svetovni izziv je pač takšen in moramo ga sprejeti. Dušan Željeznov I Iskrin simpozij v Sofiji 25. in 26. junija letos je Iskra v Sofiji organizirala simpozij na temo predstavitve svojih teleinformatskih programov v Bolgariji. Simpozij je organizirala Iskra Commerce v sodelovanju z našimi DO Telematika, Elektrozveze in CEO, z bolgarske strani pa sta pri organizaciji simpozija sodelovali Znanstveno tehnična zveza Bolgarije in centralno vodstvo zveze za elektroniko, elektrotehniko in telekomunikacije Bolgarije. Pokroviteljstvo nad predstavitvijo Iskrinih teleinformativnih sistemov pa je prevzel največ ji bolgarski proizvajalec telekomunikacijske in elektronske opreme firma DSO s ' Resprom. O našem simpoziju v Sofiji bomo podrobneje poročali v nasle-§K@ dnji številki. D. Ž. Telematika Družbenopolitične organizacije Telematike podprle sanacijski program V začetku meseca julija je v Iskri Telematiki potekala problemska konferenca družbenopolitičnih organizacij, ki je bila namenjena zaključni obravnavi sanacijskega programa in pripomb izjavne razprave, potrditvi le-tega s strani družbenopolitičnih organizacij in sprejetju sklepov za izvajanje. Konference se je udeležilo veliko število delavcev Telematike iz vrst komunistov, sindikata, mladine in borcev, kot gostje pa so bili prisotni predstavniki občine Kranj in SOZD Iskra. V Imenu SOZD Iskra je govoril Pavle Gantar. Poudaril je Izreden pomen Telematike v slovenskem prostoru Na konferenci niso pretiravali s ponavljanjem že znanih spoznanj iz sanacijskega programa, saj je bila javna razprava v mesecu juniju zelo široka in izčrpna. Vanjo so se vključili prav vsi delavci Telematike, zelo intenzivno pa tudi širše družbenogospodarsko okolje. Pripombe so se nanašale predvsem na optimistično predvidevanje prihodnjih poslovnih rezultatov. Pojavljala so se vprašanja o odgovor- nosti za nastalo izgubo.Zahtevano je bilo, da mora biti dan velik poudarek konkretni izvedbi sanacijskega programa, kije bil sicer v vseh okoljih izredno dobro ocenjen. Po izdelavi sanacijskega programa sta bili stalni akcijski konferenci ZK Telematike predloženi oceni odgovornosti za nastalo izgubo, ki sta ju pripravila kolegij glavnega direktorja Telematike in kolegijski poslovodni organ SOZD Iskra. Oba dokumenta sta bila obravnavana v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih. Iz omenjenih ocen izhaja, dani osnov za uveljavljanje disciplinske in materialne odgovornosti. Predsedstvo stalne akcijske konference komunistov meni, da je bila odgovornost za nastali gospodarski položaj v Telematiki že opredeljena in sankcionirana s predčasno razrešitvijo prejšnjega vodstva delovne organizacije. Iz tega in drugih razlogov, kisov ocenah podrobneje utemeljeni, ni smiselno izvajati drugih moralno-političnih ukrepov. To stališče je podprla tudi problemska konferenca. S tem v zvezi je Vitomir Osojnik, v. d. direktorja Telematike pozval družbenopolitične delavce in sam-oupravljalce, naj kritično zasledujejo delo vodstva delovne organizacije. Opozarjajo naj na' pomanjkljivosti, ki jih je treba sproti odpravljati. Vodstvo delovne organizacije bo skrbelo, da bodo vsi delavci, predvsem pa njihovi delegati v različnih samoupravnih in družbenopolitičnih telesih pravočasno in kvalitetno informirani. Le s skupnimi močmi in ob sodelovanju vseh bo možno učinkovito uresničiti sanacijski program. Sestavljalci sanacijskega programa, ki jih je vodil Slobodan Rajič, so doživeli pohvalo tudi od predstavnikov občine Kranj in SOZD Iskra. Henrik Peternelj, predsednik kranjskega izvršnega sveta, ki se je v preteklih mesecih neprestano jezil naTelematiko, saj je imel zato tudi razloge, je zdaj spremenil ton pogovora: pohvaliti moramo sanacijski program, je dejal, saj je bil izdelan kvalitetno in v roku. Pohvalo zaslužijo tudi dobri poslovni rezultati v prvem polletju 1985, vendar pa na teh rezultatih ne kaže zaspati. Treba je izboljšati kvaliteto poslovanja. To naj zagotovi resna in dosledna izvedba sanacijskega programa, ki je lahko tudi zgled drugim kranjskim delovnim organizacijam, seveda tistim z gospodarskimi težavami. Telematika mora nadaljevati tako, kot je zastavila v letošnjem prvem polletju, pri premagovanju svojih sanacijskih naporov pa lahko računa tudi na pomoč občinske družbenopolitične skupnosti. V imenu SOZD Iskra je govoril Pavle Gantar. Poudaril je tehnološki in perspektivni pomen Telematike za kranjsko občino, vso Iskro in Slovenijo. Tega pomena se morajo vseskozi zavedati, tako delavci Telematike, kot širša družbena skupnost. V enotni akciji je potrebno uresničiti sanacijski program in premagovati nadaljnje probleme. V sklepih, ki so bili sprejeti na problemski konferenci, lahko med drugim zasledimo zahtevo zveze komunistov in ostalih družbenopolitičnih organizacij, da se kvalitetno izdelajo tudi izvedbeni podprojekti sanacijskega programa. V njih mora biti poleg poslovne in proizvodne učinkovitosti zagotovljena taka samoupravna organiziranost, ki bo omogočala poglobljeno in kvalitetno samoupravno odločanje vseh zaposlenih v raznih okoljih Telematike. Najmočnejšo barvo pa tem sklepom daje odločna in najširša podpora vseh družbenopolitičnih organizacij sedanjemu strokovnemu vodstvu delovne organizacije. Kazimir Mohar Vitomir Osojnik, v. d. glavnega direktorja Telematike je pozval vse delavce k doslednemu uresničevanju sanacijskega programa stran 3 Iskra Iskra Iskra iskra Is; .*♦*.••* *» s ■Iskra I i % ^ flU iefcr^l :ra i: & a ^ d_ ^ ou 'tihe- . ■■ < ’ • ";• . S E. •............................’.i ima TOZD TV štiri osnovne programe: TV aparate smo že omenili, na drugem mestu so elementi s profesionalnimi lastnostmi (po funkcijah okrnjeni): računalniški in monitorji za TV zaprtega kroga, linijski video ojačevalniki, video kamere. Na tretjem mestu — ki pa bo v skladu z razvojnimi usmeritvami postajajo vse pomembnejše — je inženiring sistemov televizije zaprtega kroga (projektiranje, proizvodnja; elementov za take projekte na prostem trgu ni, zato gre za specializirano dejavnost, pri kateri pa bodo v bodoče poskušali osvajati kar največji delež softvva-rea). Na četrtem mestu je program videorekorderjev. Gre za perspek- katere so življenjsko odvisni vsi glavni programi), proizvodnja brivnika, zvočnikov. Pomožna proizvodnja teče v osnovnih mehanskih delavnicah, orodjarni in delavnici plastičnih delov. Že iz naštevanja je razvidno, da na Pržanu proizvajajo vrsto izdelkov, zato že danes ocenjujejo, da bo v bodoče nujna selekcija programov in skupin programov na osnovi predvsem dveh kriterijev: ekonomskega in tržnih v najširšem pomenu besede. V kratkem to pomeni, da razvoj pržanske tovarne ne bo več v znamenju kvantitativne ekspanzije, temveč bo usmerjen v kvalitetno rast. Tako serij aparatov h e bodo večali, temveč jih Sestanka ob obisku delovne skupine SOZD Iskra v TOZD Tovarna TV sprejemnikov na Pržanu so se udeležili: Sitotisk — ena izmed faz v procesu proizvodnje tiskanih vezij. Na Pržanu so s tem programom v Iskri pričeli prvi, vendar Imajo opremo Iztrošeno, nadaljnje delo brez investicije ne bo možno Predsednik delavskega sveta SOZD Iskra Janez Kern, član KPO SOZD Iskra Zoran Polič, predsednik KOS SOZD Iskra Avguštin Ciuha, sekretar DPO SOZD Iskra Miloš Pavlica, direktor področja za program in razvoj DO Široka potrošnja Peter Pleško, direktor področja za plan, analize in investicije DO IŠP Jože Vidic, strokovni sodelavec DSSS DO IŠP Jure Butina, predsednik KOS DO IŠP Anton Beravs, predsednik akcijske konference ZK DO IDŠ Andrej Cimerman, s strani TOZD TV Pržan pa so se sestanka udeležili: predsednik delavskega sveta TOZD TV Danilo Zorman, direktor TOZD Ivo štembergar, predsednik sindikata TOZD TV Brane Gro-blša, pomočnik direktorja za tehnično področje Joslf Milenkovič, pomočnik direktorja za program in stike Matjaž Kutin, pomočnik direktorja za komercialno področje Jože Cvetek, vodja ekonomsko organizacijskega sektorja Marko Umnik, vodja kadrovsko splošnega sektorja Božo Rot in vodja sektorja kontrole kvalitete Egon Sussinger. skra