DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. hh„)a kot prilega .SLUVMNCV "tčer viak prt>i m tretji četrtek tnenern. Ako jt ta dan pratnik, ittde ,DOMOUUB' dan poprej. Cena m« je HO kr. ta celo Uto. -- Spin in d<,pi$i nuj it vohljajo: uredništvu ,DOMOLJUBALjubljana, v hhi«-m*kih tUU-ah H. if. San>in*M m micratt pa oprarnUtim .DOMOMlTtiA' Vodnikov« ulite It. • — Natnanila it vtprejtmajo in plačujejo po dogovoru. kur. <* V Ljubljani, 15. marca 18SU. Lclalk ¥11. Svetu razsvetljenja! Grozovite utvari se gode dandanes po svetu, ki kažejo, da so ljudje vodno ImjIj brez verni, m /ato tudi vedno bolj nepošteni in surovi. Vncbovpijočc krivice delajo mnogi bogatini kapitalisti, ki pri raznih podjetjih m .triih, pri tovarnah in železnicah neusmiljeno durejo in goljufajo ubogo ljudstvo. I Vi hlagajmcah sleparijo blaga jničnrji, kradejo kar na stolisoče gold., kakor ae jc to prod nekaterimi dnevi zgodilo na Dunaj i ; ako jim pa pridejo na aled, pa hajdi krogi jo v are« Bogatini, ki tržijo z denarjem, prisleparili bodo pri vpeljavi novega zlatega denarja v naši državi stotine milijonov goldinarjev, katere bodo morali sčasoma vplačati davkoplačevalci Take v nebo vpijočo krivice se gode tam, kjer so bogatini odstranili Koga, zavrgli krščansko vero ter na prestol postavili — denar! Nič bolje ni pri revnih ljudeh, katerim je vzgled takih brezbožnežev in slaba vzgoja doma in v šoli vzela vero v I toga in sveto cerkev. Taki brezverni ljudje, ki nimajo nič izgubiti in vse pridobiti, zbirajo ae v družbe socijalistov in anarhistov ter hočejo narediti nebesa že na tem svetu. Ti zapeljivci so plazijo okoli dclavccv ter jim s prstom kažejo na bogatine, rekoč : Glejte bogatine, grajAčake, denarne može, nič ne delajo, vesele se, rajajo in zapravljajo denar, vi pa delate noč in dan, stradate in se mučite, pa no zaslužite toliko, da bi mogli aebe in družino pošteno preži viti! Dejmo, združimo se, polastimo ae denarja bogatinov, napravimo ai sami tukaj nebesa, saj ni Boga in večnosti. Duhovniki vas lc slepijo, da bi vi še nadalje trpeli in tlako delali. In kodo bi so čudil, ako reven trpin, čo je prišel ob vero, rad poaluša take besedo in gro na limanice takim sleparjem, katerim pa ni nič za trpina, marveč so od judov plačani, da begajo ljudi in dobro letino pripravljajo za — jude. Te vrato ljudje v zadnjem času napravljajo bombe, a katerimi atraše avet in končavajo ljudi. Pred vsem boj teb ljudi velja veri, oerkvi — križu Kristusovemu. Dobro namreč vedo, da tukim sleparjem toliko časa ne bo cvetela pšenica, dokler bodo ljudje verno živeli po nauku Gdrošonikčvom v strahu božjem. Zato po avojih zborih zabavljajo zoper vero, udrihajo po duhovnih, zato, da v srcih vernih ljudi zatirajo vero v Ikiga in sveto eerkev. Zalibog, da jim pri tem gredo na roko Usti, ki bi morali varovati vero in red v člo-. pveski družbi. Brezbožne države ao vpeljale šolo brez Boga Mladina ae nič ali premalo udi krščanskih resnic, razdivjava, ter ho pridružuje brezbožnim rogov iležem. Kaj ]K>maga, ako ao v Parizu anarhista Vajanta obglavili, ker je vrgel bombo v zbornico poslancev in jih veliko ranil. Ko ao ga zaslišali, povedal je, da je to z namo-nom atoril, da se jo tako učil v šoli in po bukvah učenih (T) modrijanov. Kaj pomaga, ako ao tega uamrtili, ako pa imajo na Prancoskcm še vedno brezverake šole, v katorc duhovnik ne smo stopiti coz prag; ako modrijano, ki tako nauke uče, država še vedno plačuje. Na višjih aolab vse v p rok učeniki učo, da ni Boga, da ni večnosti, da človek nima duše, da jo človek lo bolj razvita žival. Za take nauke brezvemko države učenike plačujejo z denarjem nabranim od žuljev davkoplačevalcev. — Kdo jo več kriv, ali taki učeniki — sleparji, ali njih učenci, brezbožni rogovileži, ki ai mislijo: Ako ni Boga, koga se hočem bati; ako ni večnosti, nc bo nobene kazni, nobenega plačila;. ako pa veega tega ni, zakaj bi večina ljudij morala trpeti in stradati, zato da se lc nekateri vesele in vživajo. Gotovo večjo kazen zaslužijo brez-verski modrijani, kakor pa zapeljani anarhieti in aoci-jalisti. Toda države take modrijane bogato plačujejo, zapeljano reveže pa, ki take nauke izvajajo v življenje, kaznujejo z ječo in amrtjo! Ali ni to največja alopota, s katero ao vdarjeno brezverake države. Zalego gadov gojč in varujejo, kakor zenico svojega očeea, ako pa ia te »lege prileze kak gad meti ljudi ter koga pi*. pa pa pobijajo. Ali ni to smešno [rano delo ' Kcvičiitt in p-manjkanj«' se ve-in Mj J>n P svetu; km«.: in obrti* kujeta pel telo davkuin tujega denarja. Toda kedo ae meni z« to* Prta*« d«-lajo rajle |> »stave o zlat, m denarju, podpirajo 1 ogate Železnike družbe. kupič.jo denar v rv.kab poMOMOuli bogatinov, udrihajo po cerkvi in duhovnikih ter mislijo, da ao s tem kaj storile za blagor sv. jih revnih M ložmk' v V šoli in življenju hrč«-jo sliajati brez I tog* in brez vere. zapovedi božje m cerkvene se javn zaničujejo. v postu sc napravljajo »umne veselice, "go-vaija sc dvoboj, druiina sc razkosava r brezvotsk.m zakonom, križ ae odatranja iz iol. celo v bolnišnicah umirajočim katoliškim bolnikom trgajo protestantske babure iz rok kni — jedino tolažbo, ki jo ima zenu!j«ki trpin na zadnjo uro. Vse to »e g-di očitno po svetu. Cerkev škofje, duhovniki opominjajo, svare. a ni >goč-neži se ne menijo za take prošnje. vzgojiti hočejo človeka brez Boga. In sad take vzgoje se kaže. tlovek vzr. jen brez li ga je — zverina v človeški podobi In ta zverina » sovražniki knia Kristusovega in grobokopi sreve človeške družbe. Ako imamo to pred očmi, p tem nam bodo jasne strah- tne dogodbe zadnjih dni. V Parizu je te dni st deni-ški mestni zbor. kjer sede sami brezverci, prepovedal, da niti pn pogtvbih katoličani ne smejo nositi križa javno po ulicah — Nedavno so v gozdu pn Kalks burgu na Avstnjukem našli n»-ko znamenje knža brez Kntan--ga Ko so podobo Križanega iskali, našli so jo n* bližnji »rmvki o!v*.-n > za vrat Odn-tenik >v. — V He keseli na ».»geiskem našli so nedavno na nekem križu '•»be*eno neko žensko — mrtvo To so strahovite stvari ki kažejo, kako gine strah pred Bogom in za nas križanim f\in-4#-nik<'m. To so sadovi, ki jih r di *ola brez Boga. življenje hrez Kri«tu«a križanega Cvorjč mogočnežem sveta gorje pa tudi trpinom, ako bo šlo to tako naprej, kajti ljudje bodo razdivjali in v tej razdivjanosti končali avojo srečo in sami sol*. To so sad vi tistih lažnjivih prerokov, ki vpijejo, da .'••rkev nuna nič opraviti v ioli. v dniM. * javn<-m življenju, da naj duhovnik .«tanc U v cacfcvi, drugo pj na prepusti dnigim ljudem. — To je aad liberalnih naukov, kateri se p-d slepilno narodno «a*tavo h,.^, žal udi med n»še vefno slovensko lju«l*Vo Oorje ti, ul-ogi narod slovenaki. ako boš po*|,,;a| take lažn ive nauke, ako se boš odvračal od *\ .j,-^ U zs, -d sv »je • - rkve in od svojih duhovnikov. Iteven si. majhen si, trpin si med drugimi mogočnimi narodi, in davno bi ž« ne bilo ne duha ne sluha za tel*,j. fc,, Iu se n<- l ili tvoji očetje v dnevih poskufenj m preganjanja tak krepk in stanovitno držali svetega križa svete kat li*ke cerkve, ki mu je bila vsikdar »kor j.-duu prijateljica in t< lainica. Nik L'jr nočemo dolžiti, za nikomur kamenja metati. Mi nečemo hudega povračevati s hudim. Iiiiža se veliki teden in ž n|im se ponavlja pri nas sj, min na Križanega in nj trovo trpljenje. V nebeški lepot j kazala se nam l- -«n Boječ, dosedaj kapelan v Solkanu je imenovan ia kapelana .n provitorja v B ljah pri Gorici (i. U Kodramac je imenovan ta vikarija na otoku M.resmi. Gosp. hje*a a» k.ncem lebrmanja priredita natakarji i Mariboru, tgrudii ae j« jeden plesalec (ait«j v ithuu mrtev na tla. Spolnuite cerkvene zapoirdi! — V gctdu bito L-mbaha pri Mariboru so 1. marca oaili katih 20 let staro dekle a prestreljeno glavo ia traven nje umirajočega mladega mola, ki je i« imrl retoher v rokth. Sedaj se je t»edelo, da sta asmomor.lca i Iia*ai-ak*ga na Nemškem — C. g. Vid Janžekovič pride u kapelana v Cadram, č g Alojtij Č tek k S«. Jauiu pri Spodnjem Dratbrrgu io č. g Anton Lajnšič v Poličant. Listek. Križ — drevo življenja. Pobožnemu čutu krščanskega ljudstva ni bilo dosti, da pozaa zgodovino pravega krila od onega dnč, ko ga je poavetil nai Odrekanik in poatavil kot zunanje znamenje krttanake ver«, krttaaako ljudstvo mu je vstva-rilo tudi predsgodovino: preprosta pripovedka je sicer, vendar čarovito blali zemljanovo arce. Glasi se ta pravljica tako-le: Naš praded Adam je vzdihoval v svoji visoki sta-roali pod težo let in trpljenja. Noben dan mu ni pretekel po grehu v življenju, da bi ga ne bil spomnil božjih besedij, a katerimi ga je obsodil v raju: sV potu svojega obraza bo« jedel avoj kruh, dokler se ne povrneš v prah. iz katerega ai vset.« Ko hoče nekega jutra vataii iz svoje bolniške postelje, začuti, da ae mu bliža zadnja ura. Pokliče avojega a.na Sela, katerega mu je dal Bog namesto Abelna, in prav.: »Moj ain, čutim, da me bo smrt kmalu pograbila. Tvojega brata Abelna aem videl umreti, in prikla je tedaj tudi zame ura, ko bom prestal kazen za greh!« »Oča,« pravi Bet, bridko jokajoč, .po tvojih bete-dah je amrt nekaj strašnega. jaz nočem, da bi mi ti umrl. Mora biti na zemlji «e rastlina, ki zabrani smrt Poiakal jo bodem, in ako bi bilo treba iti do onega vrta sladkosti, o katerem si nam pripovedoval toliko čudovitih stvarij.« sSiq,s odvrne Adam tožno, »ah ne vaš, da je Adamovim otrokom za vedno zaprta pol v raj ? Angel z gorečim mečem čuva pri vhodu, e »Kaj za to V Poskusil bodem, morebiti ganem maščevalnega angela. Daj mi, oče, avoj l>lagoek>» 1 I para da se kmalu |>o\rnem z rastlino, ki ti bode ohranila življenje.' Adam jc blagoslovil svojega sina in ga odslovil. Set je obhodil zemlje krog, da bi naiel drevo življenja Nekega dne je |>ri«el dolgega potovanja utrujen pred vrata, ki zapirajo pot v raj. sNazajN klical mu je naproti kerub z ognjenim mečem; >ta vhod je zaprt vsem umr|jivim.« »Služabnik Najvišjega, vališi me I Jaz sem Sel. Adamov sin. Oče moj se bori s smrtjo, in jaz bi **nj rad pomkal in dobil vejico z drevesa »ivljenja!« s Vrni te, sin Adamov, prepozno je! Tvoj oče je že umri m počiva v hladni zemlji zakopan ... Hal p« ti bodem vejico z drevesa življenja, usadi jo na njegov grob. Nekega dne bode obrodila sad vstajenja Adamovemu rodu!« Set je vzel vejico ter vrnil. Ko je priftel do Adamove koče, našel jo je prazno iz zapulčeno. Nedaleč od koče je videl majhen holmec: bil je grob njegovega očeta. V sadil je na gomili vejico, ki je pognala korenine. Viioko drevo je vzrastlo, in njegove vaje so segale dale« okrog, ler delale senco grobu Adamovemu in njegovih potomcev. A ljudje so se vedno slabšali ler delali le hudo pred gospodom. Ko je bila mera njih pregreh polna, sklenil Jih je Bog kaznovali. Noetu ukaže napravili veliko ladijo. Odsekal je vejo Noe od velikanskega dreve«u ler napravil iz nje ladijo. Tedaj je prvič rešilo drevo življenja otroke božje. Ko je pj vesoljnem potopu upudla voda, počival je Noetov golob na tem drevesu, in s tega drevesa jo prinesel vejico v ladijo. Tu ai je poiskal tudi Noe lesa za prvo daritev, pozneje pa je dalo drevo tudi Abrahamu lesa za altar. na katerem je imel bili darovan Izak. Mojzes je videl mogočno drevo življenja. Od tega drevesa je bila ludi njegova palica, s katero je storil toliko čudežev v Kgiptu in je v puščavi ob skalo udaril, da je pritekla iz nje voda. Pohlepni ljudje so naposled posekali veliko drevo ler jo položili čez deroč potok na mesto mostu. Stoletja ao pretekla, na tisoče človeških olrok je šlo čez ta potok in vsakega je nehotč v srcu pretrexlo, a nikdo ni vedel, zakaj. Ko je potovula kraljica iz Sabe v Jeruzalem, da bi obiskala modrega kralja Salomona, obšla jo je silno vznemirjenost v duAi, ko je ugledala moal. Ni se hotela dotakniti drevesa življenja ter je prebredla potok. Salomon bi bil rad porabil drevo pri zidanju teinpeljna; a delavci ga niso mogli porabiti. Salomon in njegovi nasledniki so zaAli v inaliko-vnnje. Hazsrjen je poslal llog velike nalive dežja. Iteke so tako narasle, da so prestopile bregove ter poplavile in (»pustošile ve« svet. Most so odnesli valovi, a ostal je v polokovi strugi, od koder ga ni nikdo spravil. Ko pa je |thšla od lloga odločena ura, našla je zlobnost človekova zopet drevo življenja. V noči žalosti m trpljenja, ko je bil obsojen Odre-«enik k smrti na križu, iskati so morilci kak težak les za križ, da bi mu ga naložili na rame. Spomnili so se drevesa, ki je ležalo v polokovi strugi. Izvlekli so zve-liko težavo deblo ter iz njega izdelali križ, s katerim so obložili razmesarjene ratne Odrešenikove. Na vrbu Uolgate so izkopali globoko jamo, da bi vanjo tsadili krit; prikopali so do kosti.in čropirge, — bili so telesni ostanki Adamovi! Glava se je prevalila pod križ, in prve kaplje krvi, ki je s križa tekla v odrešenje svetu, padle so oa črepinjo . . . In prineslo je drevo sad, krvav sad sicer, vendar pa daje vsakemu življenje, kdor ga okusi, (ilej, drevo raste, viharji prete pogin, a drevo raste, čim huje razsajajo ! '/.e počiva v njegovi senci velik del sveta, toda ves se mora zateči pod to drevo. Drevo življenja, sveti križ, pozdravljamo te, naše edino upanje, pozdravljamo le! Št rama. Črtic« iz vojaškega življenja. — Spisal &krovrou«k. Ne trdim preveč, ako pravim: Bil je jedini mož, pred katerim je bilo našega stotnika strah. Bil je to nadloga, s katero se pokori vsag vsuka kompanija: mladenič z dežele, ki je obupal nad svojo zmožnostjo, zato ves vne-maren ob enem neroden in neumen, zraven pa precej trmast mož, prav pripraven, da skazi najlepai nastop vojaku, tudi uko ga spravijo globoko v sredo kompanije, vojak, ki je prestal že precej kazni, predno ga poftljejo b kom-paniji, in ki prebije večino službenega časa v zaporu, — takega vojaka si predstavile, to je bil Šltaina. Ljudi takega kroja navadno pošiljajo nazadnje v oni oddelek, kjer je zbran ves podoben nepoboljšljiv cvet iz cele vojne — v vojaško ječo. Štrame ta nesreča ni zadela Z jednim sumim dejanjem je zbrisal vsa napake prejšnjega življenja, celo njegov stotnik ga je ohranil v hvu-ležnejšem spominu, kakor vse najboljše vojake, kar jih je kdaj imel. Več kompanij je imelo akupno vaje. Dobro smo se sukali do zadnjega. Druge kompanije oo se že obrnile z godbo na čelu z vežbališča proti mestu. Le naša je še atala na svojem mestu. Zeljno in nevoščljivo smo pogledovali za odhajajočimi. Kiy bi tudi ne! Č« jo pri vseh oddelkih še tako gladko šlo, naša kompanija jo je navadno zavozila. Ali so bili naši možje vedno krivi, ali ni bilo majorjevo oko našemu stotniku prenuklonjeno, tega si nismo upuli v prednji vrsti stoječi soditi. Tudi danes smo imeli nesrečo, dosi smo napeli vse moči, da bi kar najmogočnejc in najponosneje korakali mimo strogega majorja. Nekdo v sredi vrste — Štrama — se is-podtakne in a puško vred pomeri tla. Svojim sosedom je seveda pri tem zmedel korak, in ostremu majorju je bilo dosti. »Gospod stotnik, prosim, poglejte ai svojo četo, — pri vas je vedno umu sama zmešnjava!« Naš stotnik je nemo položil svojo roko ob čelado, nato pa ustavil svojega vranca tik pred nami, ki smo stuli v vrsti, ravni kol zid. Kar bliskale so se mu oči jeze. Nismo se mogli pritoževati o njem, bil je blaga duša, a včasih ga je tudi razgrelo, in prav zadnje dni smo precej trpeli. Dolg je bil oni četrt minute, ko je zopet ukazoval: »V oddelke! — Stoj!« Dobro je fllo, le zadaj je še nekaj zašumelo, nekdo se ni dosti hitro zasuknil. Tudi puška je zašklepnila. še bolj je zatemnel stotniku obraz. Napodil je svojega vranca naravnost pred oni oddelek ter zavihtel sabljo nad greš-nikovo glavo! »Po njem je!« mislili smo, a le beseda »Štrama !« je prišla čudno poudarjena iz atotnikovih ust. Videlo se je, kako je šiloma zatajeval svojo razburjenost. Obrnil in pognal je celo svojega vranca po vežbališču. Ko se je vrnil k nam, upokojil se je bil že toliko, da je precej mirno naročil naredniku kazen za Sirarno — pel dnij zapora srednjo vrste zaradi večkratne nemarnosti v službi. Nato je še nam izpregovoril nekoliko prav krepkih besedij. v katerih je imel namen dokazati, da stori Strama najbolje, ako skoči z mlinskim kamnom za vratom v vodo, kjer je najglobokejša. Še parkrat smo se zasuknili, potem je pa odvedel tudi nas v mesto. Ko je opoldne nastopila naša kompanija po ukazu, pogrešali ao Sirarno. Čudnega to ravno ni bilo nič, navadno so morali nanj čakali. Poslali so takoj ponj v 6* sobo in kantino - njemu najpriljubljenejši kraj. - » ni ga bilo dobiti. Zgrbančilo seje naredniku čelo, ko je opomnil tovarišu : »Pa io potepuh vendar menda ni zopet potegnil?. A »um je bil opravičen. Strama Jo je potegnil; ne aiccr talo, da bi pobegnil, bil je prezv.t. Dobro je vedel, da ga prej ali slej kje dob* m priprt bode. naposled bode pa zamujeni čas treba se dosluž.ti lake kazni si pa tudi lirama ni želel. Le nekaj p« je priganjalo kakor že dostikrat prej. naj gre nekaj časa, in Ael je ter se nekaj dnu potikal po bližnjih vaseh. Neko popoldne se je zopet ponižno oglasil .za službo«, ravno ae o pravem času, da ga je čakala kazen le rad. »nedovoljenega odhoda« ne pa radi .begunstva « S Škodoželjnim nasmehom je sprejel narednik |»o-tepina: »No. ali si že tu, fante?« Vse drugačen sprejem je pričakoval Sirarna od svojih tovarišev, pri katerem je navadno na večer igrala precejšno ulogo trdo zvila brisavka — Pozno popoldne smo imeli telovadbo tudi Strama je telovadil v svojem oddelku, kakor bi se ne bilo zgodilo nič |»osebnegn. Skoro smo že nehali telovaditi, ko pride naft alolnik. sa roko vodeč svojega sinka-jedinea. ki je veselo pogledoval znane vojake iz očetove kompanije. V bejruna je stotnik le enkrat uprl pol zamčljivo, pol usmiljeno svoje oko, nato pa se obrnil k naredniku in dal povelje: .Sirarna gre precej po telovadbi v preiskovalni zapor!« A .'"•trama ni prišel v zapor. Med razgovorom, ki ga je imel siolmk z narednikom. odtegnil se je stotnikov sinček na cesto poleg vežbališča ter marljivo iz testnega prahu začel ziduti hiSe. Nikdo ni pazil nanj, ludi sum je bil v delo tako zatopljen, da ni videl ne slišal mimogredočih. V tem pa zavpije neki ženski glas iz odprtega okna nasproti ležečega poslopja: »Pes, pes!« Stotnik »e obrne na ono stran, od katere mu je prihajal glas na uho in ugleda — kri mu je zastala v žilah — kotnaj dvajset korakov od svojega v igro zatopljenega sinka. — steklega psa. Dlaka na hrbtu mu je sulela po koncu, jezik mu je visel iz široko odpriega gobca, oči so bile krvave, rep pa je stiskal med nogami. Grozno vikne stotnik, ko vidi, da pes divju naravnost nad njegovega sinka. Stotnik potegne v hipu sabljo iz nožnice ter skoči, da reši svoje ljubljeno dele, — a prehitel ga je že nekdo drugi, neki vojak je planil iz vrste, ki je bila najbližja ob cesti, pahnil dete na stran, vrgel se nad steklo žival, zgrabil jo za žrelo ter se z golo roko boril ž njo. Grozni boj je končal stotnik s tem, da je prebodel psa. Vojaško, krvaveče roke po predpisu držeč ob šivu pri hlačah, stal je — Širama pred svojim stotnikom Kdo bi bil neki mogel povedati, kaj se je godilo v tem trenutku v srcu zaničevanega revnega kmetskega sinU'' A!i je bil priskočil n. pomoč, ker je upal, da ga oprost« potem kazni, ali se mu je bil morebiti deček ki je bil skoro vsakdanji gost v vojašnici, Uko prikupil? Ko sem ga vprašal nekaj dni pozneje po tem, odgovoril m. je- »Tako mi je bilo, kakor da moram sem.« Blago srce! na pomoč in planil Kaj ««' J« Polem *e jih je nekaj nabralo okrog bolnika. Jaz sem se ravno približal, ko je ranjenec odprl oči. Vil se je v groznih bolečinah Ko ugleda mene. ogovori me. dasi že zelo težavno, vendar kar more ostro • Kaj hočete tukaj?« •Prijatelj,« odvrnil sera in stopil bliže postelje, »pn-pomogel bi tudi jaz rad k vaSeinu zdravju, sicer nič!* • Pa vi niste zdravn k,« nadaljeval je odurno •To ravno ne. drugi mož!« »Proč od tod!« • Zakaj pa ne pustite, da ae pridružim ludi jaz tem gospodom, ki se trudijo da bi vam rešili življenje''1. •Srdaj pojdite iz sobe!« ponavljal je. Ker nimam navade uailjevali se bolnikom, odttl sem, a namenil sem se, da se povrnem kmalu. Ko sem odhajal iz sobe. čul sem še bolnikove besede: »legi duhovnika sem se bal'« Uro pozneje sem se vrnil. Ponesrečeni kmet je bil videu mirnejši. Dve usmiljeni seetri sla bili pn njem. »Kako je. prijatelj,« ogovoril sem bolniks, »ali ve čutite kaj boljšega?« »Čutim, da gre z menoj h koncu < odgovarja mračno. »Ne obupaiie, krepak mož »te. Dobro vas bodo »tregli. — upajmo torej najbolje!« »Jaz vam pa pravim, da grem h koncu. — — 0. ts potepuh'« srdito dosUvi. »0 kom pu govorile, ljubi prijatelj?« •0 kom drugem, ko o onem gadu. ki me je Uko daleč pripravil.« »Ali ga poznate?« •Ha, če bi ga poznal! Ha, ba!« -Saj so si stražniki zaznamovali njegovo ime. ia '»koj, ko zapustile to sobo, povrnil vam bode vso »kodo. kolikor je mogoče.« •To je vse prav jn dobro, a jaa ne pridem pr«! 80b« d°kler me ne pone»6 za vedno — i" Uko sem naposled le jaz speljani. Zahtevam, da krivca sem privedejo!« • Dobro, privedli ga bodo.* »Hvala vam«, pravi tur me ostro pogleda, »zanesem se na vus.« — Takoj pa Se enkrat ponovi: »Ali se lahko zanesem?« • Zanesite se, prijatelj !« Utrudilo ga jo govorjenje, zatisnil je oči. Postal nem Ae nekoliko ; ko sem pa videl, da spi, odftel sem, naroČi vili usmiljenki, naj me takoj pokliče, ko se bolnik vzbudi. Ni Ae preteklo pol ure, ko me je že prišla sestra klicat. • Hitro pojdite, bolnik vas zeli!« Naglo sem stopil v bolnikovo sobo. Kes, čakal je name. »Ali so koga poslali po možB, ki me je povozil?« vpraša. • Da, iščejo ga. Kakor hitro ga dobi, videli ga bo-dete tukaj.« •To je prav ! . .. Hvula vam!.. . (ilejte, niinam več mnogo časa . . . I rediti moram Ae svoje stvari . . . Zeno imam Ae . .. Ta ne bode imela kruha . . . Moji otroci dosti zaslužijo, a ti ne mislijo več na naju . . . In potem, oni . . .« »Prav imate, dobri prijatelj! I 'rediti je treba sedaj svoje stvari, vse stvari. In zato, najsi tudi lahko Ae upate na zdravje, morate vendar misliti na Boga in večnost!« Trepetajo je ponovil: »Večnost!« Zatisnil je oči in se globoko zatopil v misli. • tilejte, gospod župnik«, naposled izpregovori, na-mignivAi mi, naj stopim prav blizo postelje, »kmalu bode po meni, in tega se ne bojim več, — a nečem, da bi prišla moja žena — v ječo . . .« iz njegovega pripovedovanja sem si zapomnil to-le: Doma je bil v majhni vasici ter ne zgodaj oženil Po prvih treh zakonskih letih je bil že oče treh otrok. Ker je bila očetova dedAčina premajhna za tako številno družino, delal je pri večjih kmetih kot dninar. Ker je dobil Ae četrtega otroku, zdravega, silno živega dečka, dejala jc žena, da bi sprejela lahko tudi kako pluje dete ter je vzredla. Mož je pritrdil. Za to poslana žena se je kmalu vrnila iz mesta z lepim detetom. Bil je prvorojenec nekega stavbarja, čegar žena jc bila bolehna. i^est mesecev pozneje je zbolelo to dete in umrlo. Tako naglo Ae jo to zgodilo, da ni bilo niti časa naznaniti detetovim »turisem Ker je bila hiša nekoliko v strani, tudi nobeden sosedov ni vedel, fiegav da je ta otrok, zvedeli ko Se le o smrti. O tem času se je mož nekaj čudnega domislil. Smrt lega deteta, modroval je, spravi mo lahko v zadrego ; kdo ve, ali dobi žena 8e Jakega rejenčka ? Ako ne. bila bi velika izguba. Kdo hi se pa zmenil ali dvomil, ako pravim, daje umrl moj sin? Lc jedne besede treba, in resen eem vseh skrbij. Tudi plača za rejenčka ne poneha, in ta mu je bila v veliko pomoč. Starisi »mrlega detela ne bodo nikdar dvomili, da je podvrženi )trok njih sin, in to ne bode napačno. Saj bode pač redno za dečka bolje, ako bode vzrasel kot meščansko dete, ter ondi poiskal svojo srečo, kakor pa da bi vedel za avoj pravi stan. Sklep je bil napravljen, le ženo je bilo ie treba pridobiti. Ta pa je bila trda Izprva je točila solze; da, sramovala se je, da ji mož o tem govori. S kuko krivico ni hotela obtežiii svoje vesti. Mož pa se ni dal omečili, naposled je postopal tako ostro proti svoji ženi, da se je uboga žena nazadnje udala in prisegla, da bode molčala. Naklep je bil izvršen prav po načrtu, nobenemu v vasi ae niti zdelo ni. dabibilodete podvrženo. Stavbar in njegova vedno bolehna žona sla videla dete mnogo pozneje in tudi nista ničesar sumila. To je priznal nesrečni mož. e e e Ta pripoveat — nadaljuje, duhovnik — me je zelo vznemirila. Kakor zmešnjave lahko nastanejo v družini po takem vsiljencu 1 Nisem se obotavljal, temveč takoj opomnil bolnika, kakor mi je velevala vest: »Ta pripovest vam ni v čast I A pokazali ste se zopet poštenjaka; toda s tem stvar še ni reAena: Krivico je treba popraviti « • Da, seveda«, šepetal je bolnik, »seveda moram krivico popraviti. Ulejte, gospod župnik, odkar sem se vam zaupal, pokojen sem zopet.« Povedal mi je sedaj stavbarjevo ime in me prosil, naj ga kar najprej privedem k njemu. »Pripravljen sem«, dejal je, »povedati resnico.« OdSel sem takoj, zakaj zdravnik mi je naravnost povedal, da bolnik ne bode preživel dneva. Da povem kratko: Oni stavbar se je bil polagoma silno povzdignil, bil je sedaj med prvimi podjetniki. Imel je tudi več otrdk, najstarejši — podvrženo dete — mu je pa nakopaval velike skrbi. Živel je zapravljivo ter zapravil že velik del stavbarjovega imetja, delal je ne-čast siavbarjevemu imenu. Ne bodem opisoval, kako je bil osupnjen izprva stavbar, kako pa potem oveseljen, ko sem mu sporočil, kar me je prosil bolnik, du namreč njegov najstarejši sin zapravljivec ni njegov sin, marveč le podvržen. »O gospod župniki« izpregovori po dolgem molčanju, med katerim sem lahko opazoval njegovo notranjo razburjenost, »zopet sem vesel življenja. Previdnost božja vas je privedla k nam. Hvaležen sem vam iz dna duSe. Nesrečnež, ne bode torej več sramotil naSe hiše! In vendar, kako me boli srce I Ne bojte ee, — nosil je moje ime, to je dosti, preskrbljen bode.« Nekaj trenutkov pozneje smo bili v bolnišnici. Stavbar je imel seboj beležnika in dve priči. Bolnik je vedno pešal, a zavesti ni izgubil. Ponovil in izpolnil je se enkrat svojo pripovest. Stavbar mu je podal roko in ga tešil: »Hvala vam, prijatelj, želim pa, da bi mogel svojo hvaležnost tudi v dejanju pokazati.« »O gospod!« ječal je umirajoči, »zase ne rabim ničesar več, vendar bodite toliko dobri in ne vznemirjajte moje žene!« • Ne skrbite, prijatelj, za avojo ženo! Prisežem vam, da bodem zanjo skrbel vse življenje « Nasmehnil se je bolnik. Mikal se je smrt,, - k® ,0 zapazim. prosim pričujoče d« odstopijo ter bolnika s sv. lakramenti Ko sem končal sveto opnt-v,lo ter odprl vrata, stopijo v sobo st.vb.r m dve um,-Ijeoi sestn Takoj xa njtmi p. pride s oblečen gospod,č v sobo Stopi k postelj.. Ko ugleda siavbar. oaupoe: .Ta tukaj . .?• govori, •« kako .. ••« .Pa oče«, pravi mladenič, -od jutra ao me iskali -Imel sem namreč nesrečo.. . Pa. odpust, mi. oče. aaj sem ravno Uko vzburjen. kakor ti!« .Vzburjenost se li bode »e polegla«, odvrne stav-bar ostro, .ali pa ludi veJ. kedo je ta mož?« 1'mirajoči je odprl oči in uprl pogled n. mkden.ča pred njim stoječega. Jaz nem kriv nesreče-, pravi mladenič, .tal mi je is src «al rad. nesreče, k. se je to jutro . . .. O ti »i'« Je na nbrMU J* bila poznati notranja bolest. .t, ..v IV dobro je. ... jaz ,az t. odpuščam..--' mo* >e aP("cnal » njem .vojega prvega sina. k. ga je poroti! na cesti. Kojnatoje bil ubogi trpin, ki je bil lako budo kaznovan za svojo krivico, kaznovan po avojem las'nem sinu, — mrtev. ■f.fiv- Gospodarske in obrtnijske stvari ~ ..i__i__ii<( mn iirnirlaAene Bof proti najfH Uilegi. SkuSen posestnik nam p.Se: Zajec naj bode proglašen za ropno žival proti kmetijstvu m sadjarstvu Pred nekoliko let se je za zajčjo zalego, prav vgodno v deželni zbornici rešila lovska postava. tako da je dolgouhi zajec, na polju in sadjenosmh vrteh v knjižen za svoje tatinske pravice; in gorje kmetu, ako bi se spozabil, svojevoljno s svojega lastnega zemljišča preganjan požrešnega zajca Postava določuje, da naj si vsak. kakorkoli hoče s plotom zavaruje svoje rastline, pred požrešnim zajcem. m to sedaj, ko ao uže do malega vsi občinski in vaSki plotovi odstranjeni vsled deželnega zakona, če« da naj tisu. kateri živino na pa&o spuSča. ima sam odgovornost. ako paSna živina napravi kako škodo. Torej nastane vprašanje. v katerih obzinh je zajec toliko vreden, da bi kmetič pred njim gTadil svoje rast-bne? Stan pregovor pravi, da Se na zajčjem gnoju bilka ne vspeva; tisti prihodek, k. ga posamezni kmetje od lova divjačine prejemajo, je brez vsacega pomena giede na škodo, katero zajec napravlja. Zato m umestno, da bi se kmetič proti svojemu napredku, sil I v novodobno tlako, kajti pred zajcem, kako stvar zagradiu, to se toliko pravi kakor prazno tlako delati; in sedaj v zadnjem četrti devetnajstega stoletja ki se razsvetljena doba imenuje, je to pač malo umestno, saj je že tlaka 1&48. leta odstranjena. Vsak razumen kmetič, ima med svojimi domačimi koristnimi živalmi tudi mačko, in skuSen gospodar uže ve zakaj; le to omenjam, da na polju pridna mačka, marsikatere Škodljivo golazen kmetu v korist »niči. Seve kmetič mačke ne bode imel. m naj se mačka le nekoliko korakov oddalji od hišnega atanja. puSka poči — in koristna mačka se zgrudi mrtva; kedo naj pn tako, po postavnih lovcih vbito mačko odstrani. Da b. kmetič tako konjasko službo opravljal, ni umestno; lovec, kateri jo ubije se ne zmen. dalje zanjo, lemuč za svoje junaštvo, ponosno koraka dalje, da primerno darilo prejme-da bi pa na prostem zraku in solncu ubita žival ležala nezdravo io nepriietno vonjavo od sebe spuSčala tudi o. umestno Jaz ne trdim, da je to turtko; misli 'naj si pa vsak sam. kar se mu zdi. Usica. vrana Ud so proglašene roparake živali, in vse ie živali neizmerno veliko koristijo poljedelstvu, brez števila škodljivih mrčesov in golazni vntčijo a avojo naravno požreSno*tjo. Ako je kaki alueaj. da pride le»..a med kokoši po desetino, naj bo, saj si j« polteno zaslužila, liste kurje koSčice, saj tudi gosposka pogostokrat primerna darila razpošilja za pokončevanje polju in sadju Škodljivih mrčesov. Zajec pak nima na sebi nobene dobre lastnosti, temuč v vseh odnoSajih je zloben škodljivec, poljskim in sadnim pridelkom in Škoduje za 100 več kakor je njegovo meso vredno. Saj kmetijstvo je venderle temeljni steber za obstanek nase družbe, države in posameznih dežel Zato pa je dolžnost naSih poslancev, da sklepajo postave v korist svojih volilcev, ne pa — zajcev. Toraj naj se osvobodi poljedelstvo, in aadjar«'vo težkega pa nič vrednega iitrma, pogubonosnega zajca, in on naj bode postavno postavljen mej ropne iivali. Kedor pa hoče venderle, svoje zzgčke imeti, naj jih le ima. na svojih lastnih zaograjen.b prostorih, tam naj jih neguje, kakor mu ljubo. Ako se hoče resnica zapisali ludi od srn*, je gotovo, da srnjaki, več Škode napravijo v gojzdu. kakor so vse srne vredne; srnjak svojedobno z rogrni, veliko nadepolnim mladim smrekam in jelkam lubad Uko od-drgne in odstrani, da tako drevo mora poginiti. To more vwtk izveden, posten in nepristranski gojadni čuvaj priznali. S« ve. da v grajSčmskih gojzdeh. ko ao brezmerno veliki, se tuki slučaji ne računijo v posebno »kodo. sit vse drugači je po kmetijskih gojidib. kjer imajo po«esi niki tmyhne deleže. Tam se pogostokrat zapazi občutiva Skoda, veliko večji, kakor je prihodek od doličo« divjačine. * Torej srna tudi ni vredna, da bi se na kmetiSkc »kodo ohranila, kedor je sposoben, da jo ima na svoji lastnin, zaograjeno, tam naj jo ima; kme^e mu jo u srci privoščijo, kakor sebi pridelke na polju in vrtu, kater« Pridelujejo * velikim trudom in mnogimi trolki. *o» Razne (Kave latinske šole v Kranj«.) (Jrofu Hoiic«wartu in onim slovenskim državnim poslancem, ki bo ostali v llohenvvartovi zvozi, vzlasti poslancu Kranjskega mesta pl. Globočniku in poslancu kranjskih kmetskih občin kanoniku Klunu se jo posrečilo, da ao z modrim ravnanjem dooogli, da se v Kranju zopet napravijo nove latinske Sole in sicer ne samo fttiri razredi, kakor so bile poprej, ampak vseh osem. Minister je obljubil, da država napravi gimnazijo v Kranju in sicer ne da bi zahtevala toliko od mestne obline kakor jo za to zahteval prejini minister Gavč. — Gorenjci vzlasti Kranjci in okoličani bodo gotovo hvaležni možem, ki so se trudili za to. Prepričani smo. da hi sc tudi sedaj ne bilo zgodilo, ko bi ae grof Mohemvart ne bil potrudil za gimnazijo. Iz tega pa vsak pameten človek spozna, kako nespametno je bilo. da so nekateri kratkovidneži zapeljani po »Slov. Narodu« in »Rodoljubu«, rogovilili po Gorenjskem zoper grofu llohenuarta in tiste slovensko poslance, ki so ostali ž njim v zvezi. — Gorenjcem bi svetovali, naj ne sedajo na limance kričačem, katerim je le za ium no pa za pravo korist nafic dežele. — Čudežev naši poslanci na Dunaju nc bodo delali, zato jih jc premalo. Od 353 poslanccv jc komaj 14 slovenskih; tako malo fttovilce ne da nič prisiliti. Le s pametnim ravnanjem in pravočasnim pojasnilom se da kaj doseči. — Po nafiih mialib je zolo neprevidno, sedaj delati prepir med državnimi poslanci; ti rug bi skupno delovali za blagor svojih volilecv, kolikor v sedanjih razmerah morejo, narodi avstrijski naj se pa |K>dudujejo, da treba povsod vrlih krščanskih, vernih in delavnih poslancev, ako hočejo, da jim bodo poslanci na Dunaju kaj zdatnega dosegli za svojo volilce. Občni zbor „V«ajemn« podpornega drnMva') vrlil se jc sinoči ob 7. uri v rokodelskem domu. h poročila povzamemo, da je mlado pruitvo precej v prvem letu prav krepko sc razvijalo. Prvi odsek je pričel svoje delovanje s 1. feb ruvanje m 1898 ter letni račun valed ravnateljskega sklepa zavriil 81. deoembra za tlobo U meaecev. V tej dobil bil jo denarni promet ta le: Itačun hranilnih vlog znaia 81.208 gld. 37 kr.; deležne vloge 21.916 gld. 50 kr.; predujemov je bilo dovoljenih in izplačanih »6.960 gld. Blagajnični promet dosegel je skupno svoto 260.726 gld. 20 kr. Za dobo 11 mesecev je to res nepričakovan lop vspeh. (1'mrla) je v Ljubljani 2. marca zjutraj ob '/s b'"»tilničarioa pri Lozarju, gospa Ana Vismajer. Zapustila je So le 10 mescev starega otroka, ki je ves zdrav po-glodaval včeraj za skrbno mamico, ko ao jo dovali na tnrtvafiki oder. Ob 11. dopoldan pa strese otroka nenadoma huda notranja božjast in vkljub zdravniški pomoči je sinoči ob •/« mamo poletel nedolžni »ngoljčok v neboiko viftavo. Gotovo ga je mati tje gori k sebi zvabila, vaaj je že v bolezni tako željno Boga prosila, da bi po njeni smrti 8e sinko airota ae kmalu >■ njo združil. Bog jo jo hitro ualiial. (Is Vrhpolja pri Moravfah.) Podobar in pozlatar S- Andrej Roviek ml. is Moravč je izdelal tc dni novice. prezal kip lurtko Marije za cerkvono kapelo na Vrh-polju pri Moravčah. Kdor ogleduje podobo Brezmadežne, bodisi priprost človek, bodisi izobražen, nc more dosti prehvaliti ncbciko lepega obraza, harmonično izbranih barv na anežnobelem krilu, olivnorumenkaatem plafiču in modrem pasu a pozlačenimi robovi. Okrog glave ae jej sveti zlati nimbus iz jednega kovinskega kroga, na rokah, katere ao nekoliko na levo stran akle-njene k molitvi, ima kovinak rožni venec, poarebren in pozlačen. Umetelnik ima sedaj v delu dva nova stranska oltarja za podružno cerkev sv. Andreja v Moravčah in dva za podružnico sv. Marjete, veliki oltar in tabernakclj za božjepotno cerkev na naii sv. Oori, za Trnovo v Ljubljani pa krstni kamen. Vse to že sedaj obeta, da bo vrlo krasilo božje hrame. (Is eelovike Škofije) Misijon bode od U. do 19. t. m. v Sovodnji. Vodili ga bodo redemptorisli iz Ljubna. — Mil. knezoikof Jožef bodo letos obiskali sledeče župnije v slovenskem delu : dne 23. aprila Djekie, 24. aprila Orebinj, 26. aprila Temenica; 5. maja Kamen, 6. maja Žitarjovas, 7. maja Olobasnica, 8. maja Koprivna, 9. maja Št. Danijel, 10. maja Vogrče, 21. maja Apače, 28. maja Kotijo, 29. maja Ojstrica; 7. junija Rabelj, 9. junija Zabnice, 10. junija Podkloiter, 11. junija Blaie, 12. junija Boroljani. (Is Khaa) ae nam psroča: Kakor je soaoo, biva ie reč doij v Rima sloveti .oče Kneipp", iapnik it WČris-hofene na Bavarskem, katerega vaaj po Imena potna raa omikani avet in čialajo prijatelji aladne kave. Sreti oče ao ga odlikovali a častjo tajnega ev6toika Ce kdo. gotovo ta častitljivi mož zasluži to odlikovaoje,* kajti od jotra do mraka se žrtvuje bolnikom, ki oblegajo tadi v Rimu ojo-govo bivaliiče. — Dne 26. pr. mea. js imel predavanje r palači avstrijskega poslanika pri aveteoa atol«, grofa Rcvertere. Povabljeni ao bili odličnjaki avstrijske in narolke naselbine. Z tdrato iala j« osa lil avoj .vodeni" go»or, ki je trajal nad jedao aro. Starček, dasi v 73. btu, je ie neuavadno krepak ter ne tataji pri proste svoje matere Livarske. Zdravil jo te dot tkirdfflilft Bvtmi Monako La Valetla, ki je le ie po aobi hodil ob palici; danes ae visoki cerkveni djstojanstvenik ie iaprehaja p« vrtu. Dne 27. pr. m. je imel Kueipp predavanja v bo« telu .Minerva". Velika dvorana je bila do tsdnjega ko-tiča natlačena občinstva, ki ume ueariki, (Tistim, ki mislijo iti v Aaaerika f Te dni je v Ameriki stopila v veljavo nova postava, po kateri aa bodo jako otežilo priseljevanje v Ameriko. Muogi podjetniki so a tem pritiskali na plače delavcev, da so is Evrope dobivali ceneje delavcev. Sedaj to ne bode več dovoljeno. Ko bi kak tovarnar it Kvrope najel delavcev ta ni^Jo plačo In bi domači delavci to natnanili, bode obaojen, da mora de* lavee na lastne troik* odposlali tja, od kodec jih jo naročil. Parobrodnim družbam je prepovedano, i« najfto delavce privažati v Ameriko, ia ko bi jik pripeljalo, bodo jih morale nauj na lastno troiln peljati. Nakaf pndjat-nikov ja po novem sakon« io bilo kaaaovaaib. — T« ae tnanje tistim, ki mislijo na delo v Ameriko. (Visij«! t Kari (belici) Poro*. » ^ fi)0n L je kaj lepo obhajal v lupniji ^ do 4. nedelje v pest«. Itvraiae govore paMah * d. mači, kakor tud. drug, se. d.M od rata.h kraj*. a ftboim laninunjeai Cerkev i« bih mk dan polna po sluialeev do tadajega kotiča. Pa ae ie l,udst*o abirab tako obiln« m itevilu je mnogo pripomoglo tuJilepo ugod-o vreme, katerega nam je dal Bog u* misijonski čaš. Trtto »no pričakovali lepega časa »v misitona. kalen bode osla. vsakemu v veselem spominu. Kadi lega si pa ludi iup Ijani itejerao v prijetno dolino«, lahvaliti se leni p um prtč. g misijonar em g. 1'rbauu Nelmahu A P g rele j ir. M. Klančniku i» njih. v irud. katereieasoim.lt i nami. Bog povrni j m obilno' Xa.»lav>ejJi bil je udujt dan. v nedeljo. procesija s s-etim mi>ijoo«k m kritem, k uo ljudstva' vsak »e i« moral čui.ti. Kaj ta«e^a ni kroa'u v naJh hribih. Pričujočih je bilo m dem duhovnikov; traven g misijonarjev so bili fe preč. g. iupou »t ro-oseiiiki in preč. g. vikanja gonika. otaleiki tn nov»;ki. j Hvala blagim gospodom in prijetnim sosedom' Pre. cc mi^jooarn so iti od nas gotovo t najboljšimi sp.niiii in enako smo se tudi mi ločili od njih. Bog daj. da bi jih trpet kedaj imeli v »vojej »redi. kajti kaka sreča iu ta-dovoljoost bivali s tako pnjatnimi in poboinimi mol mi (Miši — delavke Neki škotski fabrikant je dve mili tako uačil da ma v posebnem aparatu predrti hrauml je, da mu bo vsaka na leto tasluiila 8 mark. Ker mi* le malo potrebuje ta livei, bila bi na u način najc<-ne:l* delavska moč. Zalo hoče mol naredili posebno tovarne, v kateri bode predlo 10 000 miii. — Ako ni to ttmi iJjeno, kale pač estudno lakomnost velik h kapitalistov. — Slovenske predite, bojite se »vo|ih novih tovaniie, če ne bote pridne, vas utonejo od kolovrau spodriniti mitkr. Listnica vradnlkova: Naiim dapisatkoa: Nabral« m naa) ;» ia U> številko toliko Ua**, da uat ao«U aatiaatti t »»h doptaov i« poveriti sa »rr* kaj*. ki so nas jih d«pcilali run. aar<*aiki. kar pa Monno v ari-hodn*® lina. r * 9W Pv%Ni|a Msvllka „00»QWJBA" Izla« fln« 5 aprila I8S4 zva6er r podpisani .m na prodaj veliko atavilo žlahtnih drevesec 0, ■sr.iss?? lissi dreveoe »«»'• *,fctev s.- priporoča 132 (3 1) .laiie/ Ilaftiar, ! posestnika stn v tabaloi prt ikoQl Loki. I >00 oooooooooooooooooo • alattk. 13 arabralh kolaja % • &aatalk ta prlaaal-nlk diplom Kwizdov lan h^i korneuburškl £ivlnor«dilni prašek aa kn> r*T»«o la avUa Skatlja 70 kr.. pol akatlie 85 kr. 1 r»V .r », ao lat « n.k .. k l r« ug H ni »m™«, muli li ubun 1« Islilav Kmntottk, tiTiMnd oiavTiS ra!fif»: Fraao Iv. Kartada f ui to »Irt.-^p.,^, „ tialj natuki Stnrni uL.m.,1 Okrataa lekaraa v Kersaubsrfu pri Oaaaji »rut.. K 1 (Ht 1' v > r It • k , la / It II t' m IJ i v o k n 1 j i v b« ae pri Vlili. L.ivrif'A lusledui ku ▼ Ljubljani. «* i-3 Podfosfornasto-kiali apnono-želr/jii sirup prit*;« lakarnJiar Julij H«rbabay u« Dmaajl Ta )» ti let 1 naivt'-ji«i a»p«h m raM>»ni. »-t aaagib idr»» nikaf na.i^lj* plimam in priporočani prani sira p raataplj« •l«a. upokojuj« kalcij, poma.aj*aJ« ptt daj« ataat do J«AL po«p«»nJ« prebavljaaj« ta radllaost, t»lo J «41 tn krapi. al j« v nripu v lahko ti prisvajali jbliki. j* jako kantino ia n«x«J«aj« krrl, r*stoplj>*» fo«-forno apnana »oll. ii w> v n;»m. pa puaabuo pri alabotaik otToolh aar«J«aJ« koatlj «'«t« »uklacH H»r- l at n» ,*< >k'» a^&anv i».«o»ra >ir«p« p 1 *ld. V. kr., p« po*u K kr tM i« ta»nan;». |I'oi«urnih suklanie ai f v e š i iTfi rjltflJi ^f a -I IA f Stalimo pr*d po- pojavi;* c pod jedaakiau ali p«dc4-Bmi i«« ii. a ao TaaAar aarvoji a««tarl ta itoJms iMaka p- lD >ma raslite* »d Dal»«s »riri oaln*«* 22 lat oUlop+tt podI foaforaasto klala^a apa«no-illtuifa stropa. ZabUsa oa te aore} vaaU; 1 ar »dno H«rbabay-J«v apaaao- lalatal ■uap. Pasi naj aa tndl aa to, da j« travn «toJ«6a oblaatvoao protokoUraaa varttvaM naaks aa L« 10 potimo, aa dmJU aa sapalj«« w .f. • draalad protraaaaal, Aa bi KnpUl kak« ponar«4b«! h«l JD-U i>7 H 80 t »srednja rai^j ;alai<-a u provm-iia aa Daaaja. la- jar Banah»nifk«lf JTJUJA BKUU *,nlb*n »*i««rstraaM 7». Prod«a» g« y "»V Ka prodajajo t r«|,t. j. Kopf.r- t:*^! « K.ki- j oJlaar, 6. W Ca« t i Anl Mimm ''karniAar V Preda.. M. K iaiiar ■ r ?r'"h A Ru» Pm o»Sovodje»lG»ind: a^rtJr A'K«„ k P P. BiraSU«. J- ^ A n{ T lS,>Umm*U}l A i' Sladovies. , k Vido T T««: E Zaoatn. A. Sut- J C v. f-ScUlt, dr K. K*mf(. v Domača, zanesljiva tvrdka! Tovarniška aaloga pristnih Ivloaraklh Izdelkov I Ml f bolite in naj c en c j Ae žepne in steuske ure ure budlliilee zlat«, »rebrn« Is alkelnat« veriiice, mala Ijeae, prstane, zapestnic«, naprsno igle 134 prodaja in ima v zalogi 191 Fr* Čuden V LJublJsul Mr*tnl trf, uu»pr. r«tovle Popravila tudi lugletavnejia izvrtuje lokom 14 dnij. -Za blago pri rij«-m kup Ijooo istotako u natančno popravo jamti. Ceniki * podobami ■o frank o na rutpoJago. TtEtT 1« »rebrnih kolaja. • tl 1U»I<| IB ] ukbtili I« Kvrladov raaUtaaljakl •al a. Olavna zaloga lOkrežna lekarna Kornotiburg pri Dunaja. Baklva aa e »aak Ukanah In «ra«a*rtiakih pr*4ajal-aleak avatro- fi*» S4-5 Sladua kava, katero izdeluje tvrdka Frana Kathreiaeija in uaalrdjtikoT v SLadUu-I»uuaju. ima tarn prrd dragimi izdelki tni-rodajno prednost. da ima prav kavi podoben okus In je torrj najbolje sadnaie«tllo ta tdravju Ikodljivo navadno kavo. Jaz torej morem vsakemu priporočati popolnoma okaaal ia sdravl Katkrelaerjev itdalok m oprtnvalno izjavljam, da aam taradi lah p redno« ti j dal goipodu Franca Kalhrttnenu pravico, pod mojim imenom tvoj «lad, kavo v relih trnih, prodajati, latorrj nema nobena druga firma Je4la« pravlee poslat«vatI ae mojega imena. S. Kneipp, kal. tupuik. Tudi k bi dodatek k navadil kavi se Kaihrunerjevf Kneippa sladni kavi odkatuje prve moto, ker ima evojalva, katerih doaedanji surocali nikogar nimajo. 6 "i hathrciner! l'ri>iiilnnu^ f V temi te le bele ortginsln« i I rt \ IUIIU11. ^ ^.p gneipp. ,„ t VrsakMilioM sc nastavi razumna, spoštovana in denarno gotova ose lin kot zaupnik 7. dobrim postranskim zaslužkom. Pismena vprašanja pod ,. 201191." Graz, poutla-gernd. ift-4 us Pri listom 4rt. I ' D C JC Q U O C IT R Zum g«l4ea«a jabolk«. 1» rOLnnUr Ln Relebaapfal. lekurnui' assa l)a»aas*Jsa, I., Hlngeratranao IS. Kri čistilno krog^loe, pepr»j anlv«rzalno kragljlto iiaotovaat. m staro-mano zdraulno sredstvo — Za mnogo daiotiatij ao U krogljleo »platno nuiirjene. mnogi zdravniki Jih tapi mrrl .t „. raipala^*. - Oalhl la vi.rrl aa ubtev. knuMit V i C « * B 1 zadnja oena K. Ml klane v Lltibljani. Špltalske ulice itev. 5. &•<«>£» mke bat« gvantnega blaga za molke In ženske 119 7-2 kakor .tudi vse ,„te koce. koTtre min. Jope, nogorlee, svilene In cijgute roteitd! W po imjni^ji ceni. a oena Mm.g,.|ftn., |irfliku«»ai> IfMIso dbmače tr»4tl»» Kw|/.dov iiuKI proti proti mi | iikf>p.,n>o.; » mbanj* t» rMirUrafrinn Ukini« 1 K\v|y.v fluid | C ta« I tHkl«ate) I ||. Kvvlzilov II n Id •* dobi t proti proti n n Cam I (taktasicl proti proflnu .HI flnuj vwb l»karn»h Majatalj o-. Nu ha«Ml 127 KwM»y fluid prot| protinn. h 2 | Klavno zalogo ima Okrožna lekarna v Korneuburgu] Odporni »radalk: L K. Hiša št 8 v Dragomnu Z Trto a ta traial luati koaelea Je na Pr(>tl«j pod prav ngodnlml pogoji. »Vrt. — Kiiori' im'f" 0krrj,le CM" >« i« priprav«, u p 1 n"J ** "1'Mijo v teku 14 dnij pri lastnici ^IfeS*^ 6kerblno ▼ Draromna. i, Kiiu ^nH* ■ — —i~iTrlf»i Tlaka .Katoliška Tiskarna.