V/
z**,
'0:0:o:o:c^aK3K32^^^^^^
0
(5LR5IL0 SIOVm^KNfl
J-—DlLRVSTVR-
Štev. 27. sa sd> 5^ V LJUBLJANI, dne 4. junija 1909.	^	Leto	IV.
=J/\L==
Izhaja vsak :	petek.	:
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6.
Naročnina znaša:
celoletna . . K 3 — poluletna . . „ I SO četrtletna . . „ 0 75 Posam. štev. „ 010
Po Binkoštih.
Binkošti so prazniki oživljaočega duha. Slovenski narod je praznoval Binkošti leta 1909 v znamenju dela, slonečega na pravem in plodovitem duhu. Štajerci so slavili zmago nad trškim liberalizmom ali frakarskim naprednja-štvom ali frazarskhn narodnjaštvom, kar je vse enoinisto.
Trški liberalizem
je danes pobit; imamo samo še trške liberalce, ampak liberalizma ni več. Spomin nanj živi le še v Krsnikovih romanih: »Cvklamnu«, »Roš-linu in Vrjanku«, »Jari Gospodi«, itd., itd. E. presneto, nekaj poezije pa je le bilo v tem trškem liberalizmu: Bebeli gospod sodnik, suhi adjunkt. ldafavi dacar, pesniška poštarica, ponižni študent. In blagoslovili so zastavo in še tudi župnik so bili zraven. In zaorilo je po zraku: »Živela kurnica!« Nato pa zbor pisarjev in drugih takih siromakov: »Mnogo leta živela!« In so trkali in pili. Tu imamo zdravnika Stupo, ki kaj rad zahaja v farovž k gospodu Tomažu, »duhovniku veseljaku, ki spoštuje pošteno prepričanje vsakogar«. Pri gospodu Tomažu ga pošteno žehta'o, drugega dopoldne pa »popravljajo svoj notranji život s kislimi jetrcami«. In tako so rodoljubi pili in mačka zdravili, mačka zdravili in pili. Pa so peli:
»Menišec bil je nekdaj mlad.
Ki pel je rad in pil je rad In živel dobre volje.
Postaral se je, osivel.
Pij vedno še je, vedno pel,
Bil vedno boljše volje.
a ko je	bela smrt	prišla,
Dejal je:	»Oh. tam	bomo ga,
Tam bomo zlate volje!'
Politizirali so	in filozofirali, da je	bilo	le
kaj. Ta se dere:	»Jaz sem	Slovenec	in	Av-
strijec!« — Študent pa razbija: »In jaz sem Slovan, samo, edino le Slovan!« — Gospod adjunkt plaho pogledajo za peč, če ni za njo žandar skrit. — Tretji pesimist pa vzdihne. »Danes dvesto let ne bo Slovenca več na svetu.« — »A Slovan bode še vedno tu!« se krega študent. Milostljiva gospa pa pripomnijo: »Ach, diese Politik, Herr Janko!«
Filozofirali so tudi. Gospod dr. Božan je tako drzen, da je panteist. »Bog,« pravi, »je bitje, ki se nam razodeva v vsem življenju, v vseh prirodnih pojavih, v vekovitem zakonu, ki vlada svet! Vse to je večno, vse te proste snovi, čas, prostor, svet — vse — in časne so le prikazni, ti pojavi stvarstva, kakor jih gledamo, čutimo, kakor smo sami.«
Danes je ta trški liberalizem, to solzavo, kričavo, nerodovitno svobodomiselstvo poginilo, ampak posledice so še ostale, nekatere posledice pri ljudstvu. Liberalizem »jare gospode« je kmeta in delavca zanemarjal, in sicer namenoma in iz prirojenega nagona — gosposki konj ne pogleda kmečke kobile. Prišla je gosopdična učiteljica in nabrala lepih cikla-mov in marjetic in zvončkov. Pa je prišla mimo bajte in nos se ji je zavihal, ko se je kadil dim iz toplega ognjišča. Kako nepoetično, da bivša učenka njena, Manica, molze kravo! In malemu Jožku visi iz nosa! Oberhaupt diese Unbildung! Delavec in kmet je bil dober za fronke, za mlaje postavljat in za neumne testamente delat, da so sinovi za doktorjes denar zapravljali.
Te rane danes celimo. Upamo, da se bodo dale docela zapreti — ponekod pa gre zdravljenje počasi. Glej Dolenjsko! Tu je graščak nadel j gospodaril in še danes ima birt veliko besedo. Ta
vaški liberalizem
je zakonski otrok trškega. Brezvestni krčmar, ki zaliva par nezavednih mož, ki se niso še iznebili suženjskega duha, običajnega od val-petov, nekaj mladeničev, željnih jeruša, vir-Žink in pretepa. Junaki pipca, kletvine in šnop-sarske propalice. Trški liberalizem je potreboval takih telesno in dušno pohabljenih ljudi — drugače ne bi bil mogel gospodovati. Te zadnje ostanke iztrebiti, je naloga naše
izobraževalne in mladeniške organizacije.
Veliko si od tega obetamo. S politično šolo mora iti izobraževalna roko v roko. V slednji so mladeniči jedro in središče življenja. Treznost, samostojnost in samodelavnost, samo-zatajevanje, energija volje, na tem sloni nji-hovo delo. Nas kot delavsko glasilo veseli, da je delavska mladina v »Orlu« tako marljiva. Jeseniški »Orel« se odlikuje po svoji telovad-ski izurjenosti in politični izšolanosti, idrijski ,po svojem agitatoričnem delu in socialni ter verski izobrazbi. Le tako naprej! Naj bi bilo leto 1909 prav posebno leto naše mladine!
II. slovenski protialkoholni kongres bo
zboroval v Ljubljani v nedeljo, 4. julija 1909. Opozarjamo nanj!
Vabilo na shod ljubljanske in okoličanske slov. krščansko-socialne organizacije, ki bo v
nedeljo, dne 6. junija t. 1., ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Uniona«. Spored: Senzacionalna odkritja o klerikalno-nemški zvezi in na-rodiTO-napredna značajnost. Poroča deželni odbornik dr. Evgen Lampe. — K obilni udeležbi vabijo sklicatelji.
Velika ljudska veselica v nedeljo, 6. junija, na korist »Aljaževega doma«. Snežni plazovi so porušili v Vratih pod Triglavom »Aljažev ,dom«. »Slovenskemu planinskemu društvu«, ki deluje, da ohranijo naše planine slovenski značaj in ki jih brani pred pohlepnimi rokami tujcev, je bil 'zadan s tem hud udarec. »Slovensko glasheno društvo »Ljubljana« priredi prihodnjo nedeljo, dne 6. junija, na korist »Aljaževega do-
L Česnik:
Ljuba »Naša Moč«! Tvoj urednik je zelo Jiavihan človek. Kadar prideva skupaj, me nahruli za kak podlistek. Nekoč me je ta falot celo zaprl v uredništvo in me toliko časa obdelava!, da sem mu napisal v naglici .črtico, ki pa seveda m bila vredna počenega groša. Še cigareto mi je ponudil, ker je vedel, da ne ka-umi. ^ upam, da mi nc zameri odkrite besede, tar je di ugace dobei človek. Letos me je v svojih »Spominih« pohvalil, za kar se mu prav |ePo zahvalim. Menda je storil to radi tega, ?er mu že dolgo nisem poslal nobene slike ali črtice in me je hotel indirektno nahruliti. Mol-Cal sem kot zid, ker nisem imel časa niti za Povesti niti za zabavljice. Zdaj sem pa doma topli sobi in vipavska burja tuli dan za dnem 1'Krog oglov. Dolg čas mi je včasih, ne — več-K!at, ker naša vas je samotna: nima niti žup-, a\ niti učitelja, niti prodajalne, pred par nTevi še gostilne ni imela. Ali Mlinarica si je '-mislila, da bi ji bilo krajši čas, če bi hodi i m' Y. ‘1.jeV.c> ‘n toko si je vzela pravico, •i ’ na?‘ ljudje ne bodo veliko pili, ker ga imajo hnrm' '-V "J50'Phana, d asi tudi abstinentje ne nikoli. V takih trenotkih mislim na svoja
študentovska leta. pravzaprav na gimnazijska. Marsikaka lepa slika mi ostane v spominu, ki bi utegnila zanimati tudi cenjene čitatelje »Naše Moči«. Podal bom le nekatere važnejše. Opisoval pa ne bom le študentovskega življenja, ampak tudi osebe, ki sem prišel z mirni v do-tiko: razne krojače in čevljarje, železničarje, brivce, črkostavce, poete in literate, barone in berače, stare in mlade gospodične. Vse pa vnaprej prosim oproščenja, če jih ne opišem .tako kot zaslužijo. Pisarenje je najbolj nehvaležen posel — to trdijo vsi literati, posebno tisti, ki sede po cele dneve v kavarni.*
Gospodinja Reza.
Bila je stara, majhna in suha. Hrbet je bil kriv, lasje na glavi čisto sivi, lica nagubančena. okrog širokih ust so rastle belkaste kocine. Lepa ni bila torej gospodinja Reza, ali dobrega srca. To so pričale njene modre oči, ki so
* »da tudi abstinentje ne bodo nikoli«, je prerokovanje precej drzno. Cesnik že tako ne kadi. Nekega dne postane abstinent in »naši ljudje« bodo šli za njim. (Op. ur.)
ležale pod košatimi obrvimi. Iz njih je odsevala milina in usmiljena duša.
V Florijanski ulici je stanovala in imela Študentovsko kasarno. Po deset študentov je stanovalo v dveh sobah. Bili so veliki in majhni, pridni in poredni, kakor je naneslo. Reza bi imela rada same majhne, da bi jih Iaglje ognajala in j itn ukazovala, kdaj se morajo učiti, kdaj smejo iti na grad igrat »ravbarje in žandarje«, zbijat kozo itd. Ali samih malih ni dobila, in tako se je morala zadovoljiti tudi z velikimi, ki so kadili in pljuvali po tleh, če se jim ni ljubilo stopiti do pljuvalnika, ki so kvartali in peli, da bi spravili skoro vso hišo pokonci, lo se je godilo zlasti ob sobotah, ko so prišli v vas študentje iz pol mesta. Takrat so mali čepeli v kakem kotu in z velikim strahom in spoštovanjem zrli visoke gospode, ki so jih milostno pošiljali po cigarete in kruha.
Stanovanje je bilo vlažno. Pomagalo ni niti belenje ni kur-java, vlaga se je cedila po zidovih, posebno v sobi, kjer so spali mali študentje in gospodinja in pa v kuhinji, ki je ležala vsa v tleh in je le skozi nizko okence prihajalo jiekaj svetlobe. Pod kasarno je bila metlarija in včasih je priha al neprijeten duh skozi od-
ma« v vseh prostorih »Uniona« veliko ljudsko veselico, pri kateri sodeluje društveni mešani zbor, broječ nad 120 pevk in pevcev, popolni orkester »Slovenske Filharmonije« ter bo za različno mnogovrstno zabavo preskrbljeno v raznih paviljonih in z drugimi presenečenji. Začetek veselice je ob 6. uri zvečer, ob 9. uri zvečer se pa prične v veliki dvorani na prirejenem planinskem svetu ob sviranju domače godbe vesel ples. Vstopnina, dasi so stroški ogromni, je samo 60 vinarjev. Pozivamo naše zavedno delavstvo, da pohiti na to ljudsko veselico, kjer bo našlo mnogo razvedrila. Vhod na veselico je pri vrtnem vhodu.
Med brati in sestrami.
Iz ljubljanske predilnice. Delavstvo ljubljanske predilnice, oddelka tkalnice in tu pripadajoči man/ši oddelki, priredijo v nedeljo, dne 6. junija, ob 9. uri dopoldne sveto mašo na Rožniku. Vabimo vse delavstvo in prijatelje delavstva, da se v obilnem številu udeležijo cerkvenega opravila.
Trbovlje. Pretečeno nedeljo se je vršil pri nas letni občni zbor »Strokovnega društva rudarjev«. Shod je bil dobro obiskan. Najprvo nas pozdravi načelnik društva in nam še enkrat .razloži pomen društva in tudi, kako se društvo krasno razširja, akoprav liberalci in demokrat-je mislijo, da bo šlo vse rakom žvižgat. Pa se groizno motijo! Jaz vam tako-le rečem: Kjer je Miha tam je Nace, in tudi na tvojo žalost ti povem, ljubi Nace, da je zopet veliko novih članov pristopilo k društvu. Blagajnik nam poroča o stanju društvenega premoženja in se je tudi vsak sam lahko prepričal v vseh knjigah, da se vse v dobrem redu nahaja, akoprav ni nobeden študiral visokih šol, in vseeno napravimo vse v redu, če se je prav Nace veselil, da bomo šli rakovo pot. Gospod Zupan mlajši spodbuja delavce k gorečemu delu za strokovno organizacijo, in kako lepo društva cvetejo pod delavskim vodstvom. Nato se je volil novi odbor po društvenih pravilih in se je vse mirno in lepo izvršilo. V novem odboru so sledeči: Ivan Bruinek, predsednik; Biderman Mihael, predsednikov namestnik; Kurent Anton, blagajnik; Avbi Jožef, namestnik; Stendler Ignacij, zapisnikar; Ulte Janez, knjižničar; Gustek Anton, Zupančič Martin, Drnovšek Ivan, Vozu Jakob, Ramšak Franc, Skrinar Bernard, odborniki. Bolte Alojz, Blatnik Benedikt, Bittenc Jakob, računski pregledovalci. Občni zbor se je vršil pravilno na žalost nekaterih liberalcev in mokračev. Načelnik nas 'še enkrat spodbuja k delovanju in še enkrat razloži pravice odbornikov in vseh članov. Torej, dragi delavec sotrpin, čas je, da izpoznaš enkrat pot, po kateri ti je hoditi, ker imaš mnogotere dokaze iz nasprotnega tabora. Naš načelnik je delavec; akoprav ni delal visokih šol in ni noben plačan gospod, pa nas vse eno resno in premišljeno vodi po pravi poti. Kdor se hoče sam prepričati, naj pride na dan 20. rožnika se sam prepričat v društvene prostore. Torej, delavci tovariši, na delo za krščansko strokovno organizacijo, pa nikar judom ne mošenj polnit. Torej na svidenje 20. rožnika! Vse za vero in strokovno organizacijo!
Zakaj se dražita žito in moka? To vprašanje si večkrat stavimo, ko začujemo, da sta se žito in moka zopet podražili, tako da je dosegla cena zdaj že neverjetno višino. (Žito po
prta okna v sobi. A gospodinja in študentje so mirno prenašali svojo usodo. Večji so imeli gospodinjo radi zato, ker jim je posojala denar, če jim ga je zmanjkalo, mali pa zato, ker jim je dajala rada bombone, oboji pa zato, ker je bilo ■ stanovanje in hrana poceni. Za dvanajst goldinarjev si dobil trikrat na dan gorko jed in enkrat kruh ter si spal udobno.
Naenkrat se je pa vse to nehalo. Dva profesorja in zdravnik so preiskovali stanovanja. In ko so prišli do Rezinega, so se kar čudili, da morejo v tako vlažnih luknjah stanovati ljudje. Par dni potem so prišli študentje k Rezi z novico, da ne smejo več stanovati pri njej. To je bilo za gospodinjo nekaj groznega. Pol svojega življenja je posvetila dijakom, zapravila je pri njih, kar si je prihranila v mlajših letih, ko je služila za hišino. Rada jih je imela kot svoje otroke. Zdaj pa to! Tolažil jo je krojač, ki Je stanoval zraven im se vsak dan kregal z ženo, prišel jo je tolažiti star penzio-nist, ki je hodil redno vsako popoldne v Tivoli in je vedno sedel na isti klopi, tolažila jo je stara dimnikarica, debela baba s strupenim pogledom, ki je bila pijana vsak dan. Pila je žgaire kot vodo in delala možu skrbi in sive lase, tolažili so jo študentje. Zlasti eden si je dal mnogo opravka. Dolg je bil in suh. Pravili
33 K 50 vin., moka po 46 do 48 K za 100 kg.) Predvsem povzroča draginjo terminska kupčija na borzah, kjer se cene uravnavajo in določajo po tem, kolikor se proda blago. Cim več se po blagu povprašuje in čim več se ga proda, tem višjo ceno ima. Judje te cene na umeten način zvišujejo s špekulacijo. Na borzi se neverjetne množine žita pokupijo, ki se nikdar v resnici ne da, niti ne prevzame. Žito prodaja na vagone človek, ki nima niti zrna v shrambi. Seveda, ko pride čas, da bi se blago prevzelo in plačalo, se pa plača samo razlika med ono ceno, ki je bila na borzi na dan, ko bi se blago moralo prevzeti. Ge je cena v tem času poskočila, plača diferenco prodajalec, če je pa cena padla, plača razloček kupec, to je oni, ki bi moral blago prevzeti. Na ta način je taka kupčija le nekaka loterija, in ne bi imela sama na sebi nič hudega, če bi ne povzročala, da cene rastejo. To je izprevidela avstrijska zbornica in je pred nekaj leti sklenila zakon, po katerem je na avstrijskih borzah terminska kupčija prepovedana, in se pravna dejanja iz take kupčije v avstrijski polovici naše monarhije ne morejo iztoževati. Tak slučaj se je čital ravno te dni v listih o neki ljubljanski židovski tvrdki, ki kupčuje z žitom. Do prepričanja, da je terminska kupčija (tako se namreč imenuje te vrste špekulacije) škod jiva, je pa prišla tudi ameriška vlada, kjer je letos tudi žito nenavadno drago, in je predložila poslaniški zbornici načrt zakona, po katerem bi bila ta kupčija prepovedana za žito in druge poljedelske pridelke. Do tega spoznanja pa do danes še ni prišla židovska mažarska polovica naše monarhije, kjer na budimpeštanski borzi te vrste kupčija lepo cvete. Naši poslanci so v gospodarskem odseku vlado že interpelirali radi draginje žita in zahtevali, da stopi z ogrsko vlado v dogovor, da se meja žitu odpre. Uspeha pa ni pričakovati, ker velja za celo Avstrijo skupno carinsko ozemlje in Avstrija brez Ogrske carine ■na žito ne more znižati ali odpraviti. Mažari, ki 'imajo pa od tega dobiček, pa v to z lepa ne bodo privolili. Ta skupna carinska pogodba z grško je torej neposredno kriva, da ne moremo z uvozom tujega žita pritisniti na žitne barone na Ogrskem in ceno žitu znižati. In za to carinsko pogodbo, ki nas bo vezala še celih osem let, je glasovala tudi socialna demokracija, ki pa drugače vedno izkuša z zabavljanjem krivdo zvračati na naše poslance kot zastopnike kmetskega stanu.
Trst. Slabejšega in gnjilešega reda menda nima noben stan, kakor ga imamo služkinje; skoro vse bi se moralo zboljšati, posebno naš dnevni red. V »Naši Moči« od 7. maja je bilo črtati-, kako da izkoriščajo pomožne delavce po trgovinah, da se jih vrti in vinta celo po deset ur na dan. Ali se nam ne godi slabeje? Marsikatera služkinja bi bila vesela, ko bi imela osem ur zaporedoma počitek. Seveda ga imajo nekatere, velika večina pa jih je, ki tega nimajo, in če se pomisli, da smo mi slabejši spol. Gotovo bi se tudi nam dobro prilegal enaki dnevni red, po katerem bi imele enajst ali vsaj deset ur neprenehoma počitek, in tudi med dnevom eno in pol ure, kar bi se dalo lahko tako razdeliti, da bi 'bilo za opoldanski obed pol ure, popoldne pa eno uro prosto, v kateri bi si mogla vsaka svojo obleko zašiti ali tudi. če potrebno, da si v istem času drugo službo išče, kar je sedaj mnogokrat zelo težavno, ker gospe zelo nerade puste dekletom toliko prostega časa, da bi si mogle one mirno in s pre-
šo, da je bil jetičen, a živi še danes. Suh je bil na-jbrže zato, ker je bil nesrečno zaljubljen. Dekle je bilo bogato in lepo, on je pa bil berač, le srce je imel bogato. Vedno je hodil zamišljen z glavo povešeno v tla, lase je imel dolge in okrog vratu je nosil črno umetniško kravato. Bil je poet. Saj domišljal si je to. Zdaj je dostojen uradnik in misli z nasmehom na poetične čase in nesrečno ljubezen. Ta poet je Rezo najbolj tolažil.
»Preselite se drugam in mi pojdemo z vami. A ne jokajte, ne jokajte!«
A tolažba ni nič pomagala. Reza ni hotela iskati drugega stanovanja. Dvajset let je živela udobno v kasarni in tako se ji je priljubila, da ni hotela iz nje pred smrtjo. Koliko je tu premolila, koliko premišljevala, koliko veselih uric je doživela! Spomladi so zazelenele na vrtu črešnje in češplje in prijeten vonj se je širil po sobah skozi okno. Ptiči so žvrgoleli od jutra do večera na vejah in Reza je poslušala njih petje. In pozimi se je sipal sneg izpod neba in padal na golo drevje in zapuščene gredice. Zdelo se ji je. da bi ne mogla gledati snega, belih kosmičev in lahnih vrtincev s takim čustvom iz kake druge sobe. Zato je sklenila, da ostane.
mislekom dobro službo poiskati. Tako vzamejo kar dobe, da je le služba, čeprav morda le za par tednov. V tem oziru obračamo se tudi me S prošnjo na gg. državne poslance, naj blagovolijo tudi nas v poštev vzeti, da bi se tudi nam naše neznosne razmere zboljšale. Res, da smo še bolj slabo organizirane; večina služkinj čuti svo.o bridko usodo službe, le zavednosti, kje je pomoč najti, te manjka. Pomoč najde se le v združenju. Zatorej, dekleta, vse v Slovensko krščansko-socialno zvezo, da tamkaj delamo z združenimi močmi za preosnovo našega poselskega reda, poleg tega pa ne pozabite podpirati in se naročati na naš list »Našo Moč«.
Iz Podgore pri Gorici. Stavka tovarniških ognjegascev. Ognjegasci prostovoljne tovarniške požarne bramlbev Podgori stavkajo brez izjeme. Zahtevajo: 1. Popravo vsega gasilnega orodja. 2. Zavarovanje telesne poškodbe. 3. Povrnitev stroškov za požarno obleko (uniformo), oziroma pravico, katero so imeli pri ustanovitvi požarne brambe. — Zahteve so docela upravičene.
Predilna tovarna Ritmayer v Štrašicah pri Gorici. Kake razmere vladajo pri nas v naši tovarni, to je nečuveno. Z nami delavkami se postopa tako, kakor baje v nobeni slični tovarni. Znano je, da je v predilni tovarni že itak najbolj nezdravo za delati. Smrad in prah moramo požirati cele dneve. Z nami ženskami postopa vodstvo kakor se mu zljubi. Delamo na akord po cele dneve, ali našim gospodom ni dovolj, da delamo zjutraj od šeste in zvečer do šeste v teh zaduhlih prostorih. Že nekaj mesecev sem delamo zjutraj od pete ure in zvečer do sedme ure, in to ženska, saj še moški nikjer ne dela'o po štirinajst ur na dan. Toda me smo primorane. In Bog ne zadeni, da bi se katera uprla temu. In danes, v ponedeljek, 24. maja, pa se je prigodiia (že zopet ena) nesreča. Neki delavki je odrezalo prste. V upravičenem strahu, da se kaj takega tudi zvečer ne prigodi, smo se uprle in zahtevale, da se ne dela zvečer po šesti uri, in vse kakor ena smo šle zvečer ob šesti uri domov. Pripomniti je treba, da je velika večina žensk-dklt, ki so prav dale doma, kakor . pr. Ločik, Moša, St. Lovrenc, St. Peter, Vrtojba itd., in sedaj naj gre uboga ženska po sedmi uri v dve in še nad dve uri oddaljeni kraj domov, pride po deveti uri domov, zjutraj pa ob tretji uri že zopet vstati. Ali je to življenje ene ženske, in to za tako sramotno plačo. Škandal za slavno družbo Ritmayer!
Iz Podgore pri Gorici. Stavka tovarniških ,ognjegascev. Ravnatelj podgorske papirnice je kar naenkrat po enoletnem odmoru po načelniku sklical vajo na petek, 21. maja. Res pridejo ob določenem času vsi ognjegasci skupaj, ali kako se začudijo, ko vidijo vse orodje polomljeno in sploh cela gasilna shramba ni bila podobna namenom, katere ona goji. — Dovoljujemo si tudi vprašati ravnateljna, zakaj je celo leto čakal s to vajo drugič pa, zakaj jo je sedaj sklical. Govori se, da baje samo radi tega, da nastopijo v svojih uniformah pri procesiji sv. Rešnjega Telesa. Škandal res za tako .tovarno, kakor je podgorska, ker je tako malo preskrbljeno za v slučaju ognja. Dovoljujemo ,si tu javno vprašati, kaj bi bilo, ko bi tu nastal ogenj, ki je v tem oziru dokaj nevarno. Se li more li kaj ukreniti proti ognju z našim gasilnim orodjem, ki je tako polomljeno, da vse navskrižem je zmetano, niti ena stvar ni na svojem mestu. — Kdo si je varen življenja pri tistem orodju. (Pripomnimo, da so zidarji in malarji rabili orodje kakor lestve in podobne reči pri snaženju tovarne in seveda vse polotn-Ijno in razmetano pustili, ne na svojem mestu.) In sdaj se kar naenkrat od nas zahteva, s tistim orodjem vaje imeti. Drugič se zahteva od gasilcev tudi zavarovanje proti telesni poškodbi; ker danes, ako si se pri gašenju ali pri vaji poškodoval, si bil na milost ali nemilost prepuščen sam sebi. Tretjič glede gasilske obleke. Obleka stanc 70 kron, katere mora ubogi delavec sam plačati iz trdo prisluženih krajcarjev. Toda bilo je pred sedanjim ravnateljem, ko si prejel odškodnino za obleko, ako si odstopil od njih, in danes ne dobiš niti vinarja za njo. Imamo tri žalostne slučaje, ko delavcem ležijo obleke doma, ko jih ne rabijo. Torej je zahteva po odškodnini za gasilsko obleko popolnoma upravičena. Pa imamo še nekaj. Pretečene čase, ko smo imeli vaje po šesti delavni uri, smo dobili tudi tisti čas plačan, a ,sedaj tudi tistega ni več. Tudi to zahtevamo, da se nam od dveh ostalih vsaj pretečeno leto izplača in ravno tako tudi vedno pri vsaki vaji. Da, marsikaj se je izpremenilo še pod jarmom .ravnateljna Voditcka, ali pravice, ki nam gredo, zahtevamo pa tudi mi. Cujemo, da dobiva tovarna velikansko vsoto od zavarovalnice za vzdrževanje gasilnega društva. Radi tega tudi
pričakujemo, da ista družba poskrbi, da se naredi prej ko mogoče red v tem oziru. Ravnatelj naj pa tudi premisli, da so zahteve ognje-gascev upravičene. Zahteva se le toliko, kolikor jim po pravici gre. Kaj bi bilo v slučaju ognja? Cela tovarna lahko pogori, predno je kaka pomoč iz drugih krajev. Z zahtevami ognjegascev se popolnoma strinjajo vsi delavci; to naj premisli tudi ravnatelj.
Tobačno delavstvo.
Celovec. Ravnateljstvo je odvzelo delavstvu po delavnicah delovne obleke, ne da bi naznanilo, izakaj.
Celovec. Delavstvo po drugih tvornicah bi morebiti sodilo, da pri nas ni socialnih demokratov. Pa jih imamo. Celo žena nekega državnega poslanca se nahaja v naši sredi. Ob socialnodemokraškem izprevodu dne 1. majni-ka ni imela neka socialistovka ničesar pri roki, da pozdravi sodruge. Kaj stori. Hitro je slekla svoje rdeče spodnje krilo in ž njim pozdravljala izprevodne sodruge.
Sacco. Dne 19. majnika nas ;e obiskal tajnik Ullreicli, ki je govoril drugi dan na shodu. Naša krajna podružnica v Saccu ima ze C4
članov. —	, ,
Krščanska zveza tobačnega delavstva v
Nemčiji je imela svoj občni zbor 1. junija v Heidelbergu.	.
Umrla je v pokoju 421etna Marija Sme. Delavka tovarne je bila 29 let. Po dolgi bolezni, ki jo je mučila, je bil revmatizem združen z jetiko, zato >jc bila primorana, delo ustaviti in iti v pokoj, a ne več kot za štiri mesece, kajti pregovor nam vsem velja: Človeku je odločeno enkrat umreti. Udeležba pri pogrebu je bila velika, ker so se delavke sešle pri Sv. Jurju na Posavju. N. p. v m.! — ddelek za vir-žinke.
Dva nova stroja za H-pupe. Pretečeni četrtek je otvorii z Dunaja došli strojnik (Abon-der), ki se štirinajst dni mudi tukaj, da poučuje in vodi oba stroja. V to je bilo poklicanih šest yiklaric (zavijalk) pup, da izgotove za ravno toliko špinarc (predic). Na dan izgotovita, kakor je računjcno, vsaki štiri tisoč, štiri sto. Prihodnji teden se bo delalo za še enkrat toliko špinarc.
Prometna zveza.
Pozor podružnice in plačilnice »Prometne
zveze«! V zadnje poročilo o mrtvaščini se 'je vrinila neljuba pomota. Slučaj Rudolf Klar Hlitteldorf, je dvakrat naveden za vplačilo. Plačati je torej mesto zadnjič naznanjenih 55 h le 50 h mrtvaščine. Dotičnim, ki so že plačali po 55 vinarjev, naj se pri prihodnjem vplačilu odšteje pet vinarjev.
Naskok na žepe čuvajev južne železnice. Pdeči voditelji niso nikdar v zadregi glede sredstev, kadar se gre na nov naskok ubogih železničarjev. Tako jim ni vedno zadosti, da pobirajo od svojih članov mesečno po 1 K 20 h, da pobirajo poleg tega še različne druge prispevke svojih članov, n. pr. strankin davek, agitacijski davek, kolportažni davek, deželni strankarski davek, izobraževalni davek itd., vedno in vedno zmanjkuje brezdelnim rdečim voditeljem denarja in treba je, da »pogruntajo« nove fonde, ki se zgube za razne srajce, črnilo itd. v žepe bogatih judovskih voditeljev. Kako se denar dobi, to jim ne dela dosti skrbi. Izmislijo si kako prav debelo in za varstvo te debele je treba fonda. Seveda ta fond je kmalu suh in suha je tudi tista preje -prav debela. Fond in vse drugo se pozabi, denar pa ostane v žepih voditeljev. Tako razširjajo sedaj neko govorico, da pripravlja južna železnica služben red, ki bo posebno čuvaje na progah zadel v^ živo. Pravijo, da bo postal čuvaj, potujoč prožni čuvaj, ki bo moral obhoditi 15 kilometrov dolgo progo, oskrbeti potem službo za pet ali šest ur na cestnih zatvornicah in potem hoditi naprej od postajališča do postajališča, — res pravo cigansko življenje. Dasi-navno čuvaji niso verjeli tem govoricam, ki So se namenoma razširjale, vendar se jih je Polastil nekak nemir. Tega trenotka pa so pričakovali željno rdeči nikdar siti voditelji, da j?, naskočili žepe ubogih čuvajev in izvlekli iz Jj*. zadnje krvave krajcarje. V dokaz temu sp 0 naslednji letak, ki so ga nosili sociji me-I Car>apr'*a po Pnsterški dolini na Tirolskem:
• .»Cenjeni sodrugi in tovariši! Stopili smo v OJ, v katerem se hočemo združeno boriti za nse koristi, a žalibog nismo še vsi v organiza-1J|. Zato pa vsi brez razlike, ali ste v kaki or-anizaciji ali ne, položite nekaj malega na altar ' Hipnosti in če bomo močni, bomo prav goju 0 omagali.« — 2. »Dragi sodrugi in tovariši! mislite, da bomo denar, ki ga sedaj nabi-
ramo, porabili sami zase. O ne, prav gotovo ne! Porabili ga borno samo v Vaš blagor in Vašo korist, pa prav za nič drugega.« — 3. Ljubi sodrugi in tovariši! Podružnica resnično ni vedno v stanu nositi Vse stroške, kar jih ima. Ako hočete ime človeka vredno življenje, kar gotovo vsi želite, borite se z nami, da bomo vsi močni, potem bomo zmagali. Zato pa podarite nekaj za skupnost in biti bo moralo boljše. Dobili boste na čelo moža, ki bo šel za Vas skozi ogenj in vodo. S strankinim pozdravom: Zaupni možje, Lienc, 23. aprila 1909.« — Nam se je stvar zdela takoj sumljiva, zato smo vprašali na pristojnem mestu pri južni železnici, kaj je resnice na teh socialnodernokraških govoricah. Odgovorilo se nam je, da pri vodstvu nimam o vpeljavi takega ciganskega življenja pri prožnih čuvajih niti temne slutnje (dunkle Ahnung). Tako je najbolje dokazano, da je bila ta govorica izmišljena od socialnodernokraških voditeljev edinole v ta namen, da so nabrali za svoje nikdar site žepe krvavo zasluženih denarjev ubogih prožnih čuvajev. Tako velika je socialnodemokraška požrešnost! Sram jih bodi, da kradejo denar iz žepov tistih, ki so lačni in ubogi, samo da sami brez skrbi žive in se zabavajo po veselicah in restavracijah. Pač res, umazana židovska bisaga!
Okno v svet.
Zveza nižjeavstrijskih krščanskih delavskih društev obsega 67 društev, ki imajo nad 7744 članov.
O avstrijskem predlogu glede na socialno zavarovanje piše danski »Nationaltidende«; Avstrijska vlada je predložila zakonski načrt, ki ni le važen za Avstrijo, po katerem marveč zadobi Avstrija na socialno-politiškem polju .vodilno mesto, ko se načrt izvede. Načrt bo velikega pomena za 10 milijonov ljudi. Ker ima Avstrija 28 milijonov prebivalcev, bo nad tretjino prebivalstva zavarovanega. — List nato objavlja načrtovo vsebino in konča svojo oceno sledeče: Francoski list »Le Musee Social« poroča, da je zakonski načrt tako obsežen. In ravno obsežnost je velikansk napredek.
Zveza krščanskega avstrijskega tekstilnega delavstva je zborovala na Dunaju. Krajnih skupin je imela Zveza 1906. leta 70, 1907. leta 119 in 1908. leta že 151. Članov je bilo začetkom leta 1907 6166, 1908 že 10.122 in začetkom leta 1909 že 11.147, in sicer 7002 delavca in 4145 delavk. Leta 1907 in 1908 je imela Zveza 185.783^K 40 h dohodkov, 169.782 K 3 h izdatkov. Stra-jkarske podpore se je razdelilo 65.894 K 37 h, bolniške 8856 K 18 h, brezposelnim 2440 K 21 h, potnikom 284 K 80 h, mrtvaščine 370 K, izredne podpore 91 K.
Delavci sodeležni podjetnikovega dobička. Največja tekstilna družba na svetu »United Dry Gvods Cank>any«, ki ima 325 milijonov glavnice, je uvedla soudeležbo delavcev pri dobičku.
Iz življenja Abrahama Linkolna. (K njegovemu 100. rojstnemu dnevu, 12. svečana 1909.) Ko je postal Abraham Linkoln predsednik Združenih držav Severne Amerike, je moral po stari navadi pogostiti mnogo imenitnih gostov, ki so mu voščili srečo. Dal je v ta namen prinesti velikanski vrč in veliko kozarcev, ki jih je napolnil s tekočino, tako prozorno in čisto, kakor voda. Nato je govoril: »Gospoda moja! Pijmo na uspešno delovanje parlamenta z najbolj zdravo vseh pijač, kar -jih je Bog ustvaril. Nikdar nisem okusil kapljice opojne pijače in tudi nobenemu izmed svoje družine nisem dovolil okusiti tega. Jaz tudi na svojem sedanjem stališču nočem drugače delati.« S temi besedami je dvignil svoj kozarec, da s čisto vodo napije srečo svojim gostom. Gostje so storili isto in so čestitali predsedniku, ker je dal s tem ljudstvu dober zgled.
Viljem H. Taft, novi predsednik Združenih držav Severne Amerike — abstinent. On se je v tem oziru javno izrazil na sledeči način: Kdor zavzema odgovornosti polno stališče in rabi svoje najboljše moči, temu morem le izrecno svetovati: Varuj se vsake alkoholne pijače! Pivec si sam omogoči, da ne more napredovati. Jaz za svojo osebo — ne pijem več. Možje, ki najprvo omagajo na vojnem pohodu, so skoro brez izjeme pivci. Isto velja tudi za vsaki napor v življenju, ki zahteva naše najboljše moči.
Konsum piva v Avstro - Ogrski. Trgovskemu ministrstvu se je nedavno predložilo poročilo dunajske trgovske in obrtne zbornice o industriji in konsumu piva v Avstro-Ogrski, katero obsega zanimiva data in množico številk iz vseh kronovin. Splošno je konsum padel v gostilničarstvu. Najnevarnejša konkurenca -je postalo dovoljenje za posojilo. Na Dunaju
-samo se ceni obveznost gostilničarjev do pivovarn na okoli 10 milijonov kron. Celotna produkcija v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel, skupno z okupiranima deželama, je znašala v letu 1907 — 20,711.621 hektolitrov, med temi šteje Češka 9,583.929, Nižjeavstrijska 3,543.853, Moravska 1,937.21 9hektol., Galicia 1.396.843, Štajerska 1,147.972, Gornjeavstrijska 1,067.063, Tirolska in Predarlska 509.236, Sol-nograška 421.289, Šlezija 429.011, Koroška 258.699, Bukovina 133.879, Kranjska 150.759, Bosna in Hercegovina 92.518, Primorska 86.460 hektolitrov. Skupna produkcija v Avstriji in Ogrski se je dvignila v letu 1907 za 928.588 hektolitrov, in sicer je znašala v Avstriji 20,711.621 in na Ogrskem 1,882.385 hektolitrov.
Priporočamo našim rodbinam
KOLINSKO
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
Dobroznana deželna lekarna
pri
»Mariji pomagaj
Ljubljana, Resljeva cesta št. 1
poleg jubilejnega mostu
Mr. Ph. Milan Leusteka
priporoča:
Antiseptična Melousine-ustna in zobna
voda.................................—'50
Tannochinin-tinktura za lase .... - '50 Železnato China-vino, velika steklenica 1'20 Želodec krepčujoče vino, velika steklenica .................................— 80
Planinski zeliščni sok, steklenica . . . — 50 Odvajalne krogljice, škatljica . . . . —21 Želodčna esenca, steklenica .... —'10 Melousine-mazilo in milo za lica . a —'35
©
©
©
©
©
S
©
]©
!©
©
©
©
©
©
©
A. Lukič
S'°ve.
At*
. t^V'ce
D
L*
O**
Ljubljana
Pred škofijo 19v
A. Žibert
Ljubljana, Prešernove ulice
priporoča
Mii wii zalogo čevljev
domačega izdelka.
SL. 0BC1HSTVU SE VLJUDHO PRIPOROČA
ŠPECERIJSKA TRGOVINA
iVflHfl TONO
TRŽAŠKA CESTA ŠT. 4.
zaaaaaaaaaauac.
Angleško skladišče oblek
0. Bernntovic
Ljubljana, Glavni trg 5.
Največja in najlepša zaloga konfekcije za gospode in dečke kakor tudi vedno zadnje novosti za dame in deklice. — — Cene jako nizke.
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trg št. 10
priporoča svojo
trsouino s klobuki in čeulji
Velika zaloga Solidno blago.	Zmerne	cene
n. Velika zaloga. Nizke cene!
\ Radi velike zaloge ZHDtnO ZHlŽUne Cene!!!
A	Ugodna prilika za nakupi vezenin,
™	pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih
čipk, vstavkov, svile, volne, bombaža itd.
Velika izbira drobnega in modnega bloga:
rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat itd. Predtisk In vezenje monogramov ter drugih risb. Primerna darila za godove In druge prilike.
W	Priporoča	se velespoštovanjem
/F-
NnrŠOl, Ljubljana, Mestni trg štev,
Velika zaloga. Nizke cene
Zastonj
torej brezplačno dobi vsak človek
v lekarni Trnkoczy zraven rotovža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje.
Tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo.
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje
lastna glavnica K 354.545-15
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne, ter jih obrestuje po
4 VI.
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poŠtno-hranilne položnice na razpolago.
Fotografski umetni zavod
Avg. Berthold
Ljubljana, Sodnijske ulice št. 15
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil, kakor po veča vanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov,
•:	interierjev	itd.
Vsa dela se izvršjejo točno tudi v ::	največji množini.	::
:n:
Kdor tioče varno, mirno in hitro v
AMERIKO
potovati, naj se obrne na od visoke c kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopniki
Fr. Seunig, Ljubljana
Kolodvorske ulice štev. 28.
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani: Kaiserln Auguste Viktoria nosi	25 000	ton
Amerika...	.	„	24.000	„
President Lincoln .	„	20.000	„
President Grant ...	,	20.000	,
Vožnja Ljubljana-Hamburg traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo l'/2 dneva ter ima potnik prav co porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje Eger, naprej.
Mr & Mejač 1
Ljubljana, Preiernove ulice 9
priporočata
svojo največjo zalogo zgotov= Ijenih oblek za gospode, dečke in otroke in ------
19* novosti v
konfekciji za dame
p
Ustanovljeno leta
1852.
Milko ICrapeš uran
Podružnica	I »	11	*	•	Podružnica
Resljeva cesta št. 2 y lil 11 D113111 ^es,^cva ccsta *t. 2
P**ej ti* Jos. Černe.	J J	prej	g. Jos. Černe.
Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu
priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula- in nikelnastih
ur. verižic, stenskih in nihalnih ur, uhanov in prstanov
Kupuje in zamenjava staro zlato In srebro.
Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam svojo izredno veliko zalogo fournitur. —	— Glavno za-
stopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih.
Slovenske plošče za gramofone, kakor tudi gramofone in igre.
Pozor, slovenska tfelnmhn tfrnStvn!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni ::	trgovini:	:.
Janije Česnih
(pri Česniku)
Stritarjeve u lee LJUBLJANA Llngarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska In moška oblačila.
Postrežba poštena In zanesljiva. Cene najnižje.
|ooo|
|oooj
i°°°i
riištvo v Lilijani
KOliM tr3 St. 19 reEJ- zadruga z om. por. tioifesnitM
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 43/4%, to je: daje za 200 kron 9 kron =====	50	vinarjev na letvi. =====
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje
  prekinilo. ..............................	=
Rentni davek plača hranilnica sama. Naisigurnejša prilika za Medenje.
Kanonik R. Kalan 1. r.,
predsednik.
Kanonik R. Sušnik 1. r„
podpredsednik.
ooo| |oool joool [ooo| [oooj |oool [oool |ooo| |ooo| (ooo)
Pivovarna J. PERLES
Ljubljana, Prešernove ulice 7, Ljubljana
 	   priporoča	..=■
izvrstno marčno pivo steklenicah.
Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti.
FR. ŠUPEVC
priporoča veleč, duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče
za cerkev, pogrebe lil procesije,
voščene zvitke, izborni med-pitanec
koji sc dobiva v steklenicah, Skatljah in škafih v poljubni velikosti ter poceni. — Zn obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postreči.
Ljubljana, Prešernova (Slonove) ulice št. I Perlesova MU.
Prva slovenska
,. modna trgovina
Engelbert Skušek
Ljubljana, Mestni trg št. 19
se najtopleje priporoča. Blago in cene brez konkurence.
4**44*4*4*F4*4*4* 44 4 4*'*’4* 4*4 4*4* 4 4 4*4*4*4*4**4 4*44*44*444*4*4
f
4
f
t
4
4
4
f
4
4
4
Na drobno!
Glavna trgovina: Zalo&ka oestaI
A. Šarabon
Ljubljana
Na debelo!
Filijalka: Martinova cesta 24
Uellka zoiosa špecerijskega blaja, žganja, moke In deželnih pridelkov.
Novourejena pražarna za kavo z električnim obratom. V sak dan sveže žgana kava.
Glavna zaloga rudninske vode.
•$•4444444444444*44444444444*444444444444
Izdajatelj in odgovorni urednik Joief Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.