Poštnina ofaSans Lete 1X1. ftev. 98. V UiNlnl, v petek ll 19ZS. Ceno Din r Uhaja rsak dan popoldne, Izvzema nedelja Id praznike, — lnseraU do BO patit A 2_ Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji Inaarati petit vrsta i.— Din. Popast po dogovora, Inse ratni davek posebej. »Slovenski Na rod < velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.« Din. Uprarnlftvo: Knaflova ulica It 5, pritličje. Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Seja Narodne skupščine Spor zaradi zapisnika. — Dr. Nagvjev mandat brez debate verificiran. — Interpelacija glede italijanske politike na Balkanu. Razni predlogi. — Zlorabe na železnici. Beograd, 27. aprila. Narodna skupščina je na včerajšnji seji po sporazumu med vladno večino in opozicijo votirala 5 milijonov dinarjev za podporo bolgarskemu in grškemu narodu, ki je bil prizadet po zadnjih katastrofalnih potresih. (Naše včerajšnje poročilo je bilo radi slabe telefonske zveze napačno.) Glede mandata dr. Nagva, ki pride v Narodno skupščino namesto bivšega ministra pravde dr. Subotiča, je Narodna skupščina sklenila, da se mora pred ve-rifikacijskim odborom podvreči izpitu, da dokaže, ali je zmožen državnega jezika ali ne. Mandata g. Adama Pribiče-viča (SDS), ki pride v skupščino mesto pok. dr. Lukiniča in Bore Hrističa. ki pride mesto pokojnega poštnega ministra Kociča, sta bila brez debate verificirana. Po raznih drugih manjših zadevah je bila seja ob 13. zaključena in napovedana prihodnja seja za danes dopoldne ob 10. Današnja seja Kakor včerajšnja, ie tudi današnja potekla dokaj mirno. Na dnevnem redu so bile mani važne zadeve, vendar pa skupščina do 12. še ni prišla na dnevni red. Sejo je vodil podpredsednik sosp. Agatonovič. Pričela ie šele ob 10.45, ker se vladna večina še vedno ne more navaditi točnosti. Pri čitanju zapisnika ie g. Svetozar Pribičevič protestiral Droti netočnosti in površnosti. Čeravno ie bil včerajšnji sklep srlede podpore Bolgariji in Grčiji sprejet na podlagi sporazuma šefov parlamentarnih skupin, ne na na predlog radikala Mihajlovića. kakor beleži zapisnik in kakor je minister socijalne politike objavil povsem drugačen komunike. Skupščinski tajnik iziavlja, da sprejme od g. Pribičeviča zahtevani popravek. Stepan Radič: To ie zoliufiia. Kako šele delate drugod, kjer vas ne moremo kontrolirati, če si upate že tukaj vpričo cele Narodne skupščine na ta način falsificirati dejstva. Skupščinski podpredsednik Agatonovič miri g. Radiča. ki pa mu odgovarja: Morali bomo drugače govoriti s tem Cedom (misli ministra sociialne politike), to je hohštapler, ki ie bil 18 let v Franciji, pa nima pojma, kai ie vljudnost. Pred vsem laže! Agatonovič iziavlja. da ie zahteva g. Pribičeviča popolnoma upravičeena in da bo zapisnik v tem smislu popravljen, razun tega pa bo izdal poseben komunike. Minister socijalne politike menda ni bil dobro informiran, v ostalem pa se čudi, da so tudi beograjski listi poročali napačno. Stepan Radič: Ker so vsi plačani iz dispozicijskin fondov. Nato je sledilo poročilo odbora za zakonski predlog o merah in dragoce* nih kovinah ter poročilo verifikacijske* ga odbora o izpitu dr. Nagva. Verifi* kacijski odbor predlaga, da se njegov mandat verificira. Posl. Ceda Kokano* vič je zahtevval, du se poročilo verifi* kacijskega odbora stavi na dnevni red, da bi se mogla vršiti debata. Za svojo Zahvala praške delegacije — Beograd, 27. aprila. Češkoslovaška delegacija je po povratku v Prago poslala ministrskemu predsedniku sledečo brzojavko: Globoko ganjeni nad bratsko ljubeznijo, s katero so nas g prejeli že na meji in s katero so nas spremljali na vsej naši poti po vaši lepi Jugoslaviji, se vam v trenutku, ko zapuščamo vašo državo, najjprisrčnejše lahvaljujemo. Na svidenje v Pragi! — Dr. Baxa. I Italija rovari proti nam Interpelacija na zunanjega ministra« — Beograd, 27. aprila. Zemljoradnik g. Joca Jovanovič je stavil na zunanjega ministra sledečo interpelacijo: V enem delu evropskega tiska, zlasti pa ▼ Švici je opažati v zadnjem času sistematično kampanjo, ki izpodkopava kredit naše države v inozemstvu in ki gre za tem, da prepreči najetje inozemskega posojila v Angliji. Ce bi ne imel popolnoma zanesljivih informacij, da stoje za to kampanjo uradni italijanski krogi, bi ac sploh ne obračal na vas t tam vprasanjam. Kar pa osebo je prepričan, da dr. Nagy nima kvalifikacije za narodnega poslanca, ker državnega jezika kljub temu, da živi že deset let v naši državi, še zdaj ne razume. Predsedujoči je zahtevo po» slanca Agatonoviča odklonil, na kar je vladna večina brez debate verificirala mandat dr. Nagva. Med drugimi manj važnimi zadeva* mi je bila nato prečitana interpelacija, ki jo je v imenu KDK vložil g. Stepan Radič in v kateri zahteva od zunanjega ministra pojasnila glede italijanske po* litike na Balkanu, zlasti pa glede carin* ske unije z Albanijo. G. Radič je za svojo interpelacijo zahteval prvenstvo. Zunanji minister dr. Marinkovič je po* dal izjavo, da bo odgovoril na interpe* lacijo prihodnji četrtek ter da se bo tozadevno še poprej sporazumel s šefi parlamentarnih skupin. Minister za trgovino dr. Spaho je predložil v ratifikacijo konvencije o zaščiti industrijske svojine. Skupščina je sprejela nujnost in bo o tem raz* pravljala na eni prihodnjih sej. Posl. Ivan Ribar je v imenu svojih tovarišev stavil nujni predlog glede izločitve Kastava iz ljubljanske ter Krka in Raba iz dubrovniške. odnosno splitske oblasti. Vsa tri mesta naj se priklo-pijo primorsko-krajiški oblasti. Predlog je utemeljeval posl. dr. Grga Angjelino-vič, ki je naglasa!, da je bila pri razdelitvi države na oblasti storjena velika napaka, da se ni oziralo na Število prebivalcev v posameznih oblastih. Tako rma n. pr. mariborska oblast nad 800.000, kragujevaška pa komaj 120.000 prebivalcev. Revizija bo prej ali slej potrebna, glavne napake pa je treba že sedaj odpraviti. V imenu vlade je minister Vujić izjavil^ da sprejme predlog. Zemljoradnik g. Voja Lazić je stavif predlog glede organizacije invalidskih sodišč. Naglašal je, da sodišča ne rešujejo invalidskih zadev tako, da morajo invalidi po cela leta čakati na svoje skromne prejemke. V odgovoru je minister socijalne politike Ceda Radovič naglašal, da je tudi že sam ukrenil v tem pogledu vse potrebno ter da je tudi ustanovil še eno višje invalidsko sodišče Zastoj izvira še izza njegovega prednika dr. Gosarja. Radičevec dr. Markotic je v posebni interpelaciji zahteval preiskovalno anketo glede zlorab v kurilnici držav, železnic v Brodu na Savi. Svojo zahtevo je utemeljeval z navedbo raznih nekorektnosti, ki jih je zagrešil načelnik kurilnice Miša Stojanovič. Njegovemu predlogu se je priključil zemljoradnik Dimitrije Vujlč, ki je v svojem govoru naglašal, da naš promet ni bil še nikdar tako dezolaten »kakor pod sedanjim ministrom. Razne afere in korupcijski škandali so na dnevnem redu. Med drugim je opozarjal na afero, pri kateri gre za 10 milijonov Din. Prometnega ministra je na to afero opozoril aktivni oficir, toda general Milosavljević ni hotel odrediti preiskave in skuša to afero potlačiti. Končno je povzel besedo v tej zadevi tudi g. Stepan Radič, ki ob 13.30 se govori. mi je to točno znano, vas prosim, da mi pismeno odgovorite na sledeča vprašanja: 1. Ali vam je znano, da se z uradne italijanske strani z vsemi sredstvi dela proti našemu posojilu v Angliji? 2. Ali vam je znano, kakšna kampanja se vodi proti nam v švici in v drugih evropskih listih? 3. Kaj, ste proti temu ukrenili in s kakšnim uspehom? DIPLOMATI PRI ZUNANJEM MINISTRU — Beograd, 27. aprila. V zunanjem ministrstvu je vladala danes dopoldne velika živahnost. Zunanjega ministra so posetili rumunski, francoski, avstrijski in italijanski poslanik. NOČ OPOLDNE — Bukarešta, 27. aprila. V Bukovini je bil včeraj zabeležen nenavaden pojav, ki si ga zaenkrat tudi strokovnjaki ne znajo raztotmačiti. Okrog poldneva se je nebo nenadoma pooblačilo. Na nebu so se zbirali tako črni oblaki, da je nastala popolna tema Okrog 3. ure popodne pa je začel padati v debeih curkih blaten dež. Deževalo je vse do večera, nakar se je nebo zopet naglo zjasnilo. Ugibanja o koncentracijski vladi Radikali in demokrati se potegujejo za vodstvo* — Koncentracijsko vlado naj bi sestavil general Hadžić. — KDK bi dobila dva portfelja. — Beograd, 27. aprila. Včerajšnja seja Narodne skupščine je ootekla proti pričakovanju povsem mirno. Opazilo se je, da se je vlada skrbno izognila vsemu, kar bi mogla smatrati opozicija za izzivanje. Vlada je bila zlasti glede verifikacije mandata dr. Nagva skrajno popustljiva ter ni vztrajala, da se mandat brez nadalinega verificira, marveč je pristala celo na to. da se podvrže dr Nagy formelnemu izitu. ki naj dokaže, ali ie zmožen državneza jezika, radi katerega je bilo naiveč ugovorov proti njegovemu mandatu. Seia in postopanje vlade je pokazalo, da se bližamo spremembam v vodstvu državne politike. Položaj se razviia v smeri pripravljanja terena za novo kombinacijo, glede katere si pa politični krogi še niso na jasnem. V vseh političnih krogih misliijo pred vsem na sestavo koncentracijske ali najširše koalicijske vlade, v kateri bi bile zastopane vsai vse večje stranke in ki bi nudila garancijo, da preneha napetost med vlado in opozicijo, ki postaja pod sedaniim režimom od dne do dne večja. Popolna nejasnost vlada glede osebe, ki naj prevzame vodstvo nove kombinacije Demokrati streme za tem, da prevzamejo sami vodstvo državne politike v svoje roke neodvisno od radikalov, ti pa tudi napenjajo vse sile, da obdrže svojo dosedanjo dominantno pozicijo, dasi morajo priznati, da nimajo primerne osebnosti, ki bi imela v stranki dovolj avtoritete. Akcija Ace Stano-jcviča je propadla in on sam ie mnenja, da bi bil edini pametni izhod oni. ki ga je predlagala KDK že nred meseci, t. j., da se poveri sestava vlada nevtralni osebnosti. Zelo zanimiv ie ooložai v demokratski stranki. Davidovičevči smatrajo, da je edino g. Davidovič sposoben, da po- stane predsednik koncentracijske vlade. Boje pa se, da bi postal oredsednik vlade dr. Marinkovič, ki bi se v tem slučaju lahko polastil tudi vodstva stranke. Zato bi bilo davidovičevcem baje mnogo ljubše, če bi orišlo do tako-zvane^ generalske vlade. Včeraj se je v vladnih krogih za* trjevalo, da namerava g. Vukičevič ta* koj po sprejetju stanovanjskega zako» na podati ostavko. V zvezi s tem so sc širile verzije, da bi bila kriza vlade zelo kratka ter da je lista bodoče vlade žc sestavi j '-a. Ministrski predsednik bi po teh verzijah postal sedanji vojni minister general Hadžič, njegovo mesto v novi vladi pa naj bi zavzel koman* dant kraljeve garde general Pera Živ* kovic. Notranje, finančno, prometno, agrarno, trgovinsko in zunanie ministrstvo bi obdržali sedanji ministri, pro= sveto pa bi dobil Ljuba Davidovič. KDK bi zastopala v vladi Stepan Radič in Svetozar Pribičevič. Prvi bi dobil poljedelsko ministrstvo, drugi pa eno izmed ostalih gospodarskih resorov, bržkone šume in rudnike. V vrstah KDK to kombinacijo, ki je bila sestavljena v ožiih radikalskih in demokratskih krogih, odklanjajo, ker smatrajo, da mora KDK predvsem dobiti finančno ministrstvo, ker vidi v tem edino garancijo za resnično izena* čenje davčnih bremen in vodstvo fi* nančne politike po načelih popolne ena* kopravnosti vseh državljanov in vseh pokrajin. Še vedno pa se vzdržujejo kombi* nacije z dr. Marinkovičem na čelu. — KDK je tej kombinaciji kolikor toliko naklonjena, če bodo sprejeti ostali nje* ni pogoji za sodelovanje v vladi. V ostalem pa KDK mirno čaka na razvoj političnih dogodkov. Moč ljubezni do bližnjega Srbi, ki so v bratomorni vojni z Bolgari največ trpeli, so zdaj med prvimi priskočili nesrečnim bratom na pomoč« — Ginljivi primeri ljubezni do bližnjega. Velika nesreča, ki je z zadnjo potresno katastrofo zadela Bolgarsko in njeno prebivalstvo, je zbudila sočutje po vsem svetu, zlasti pa med slovanskimi narodi. Posebno globoko je odjeknila v Jugoslaviji, tudi med srbskim prebivalstvom, ki je v preteklih letih mnogo pretrpelo od spora z Bolgari. Pokazalo se je, da slovansko čustvovanje in ideja slovanske solidarnosti še nista izumrli. Za moč bratske ljubavi je značilen članek, ki ga je objavila beograjska »Politika« pod naslovom »Za braću Bugare!« in ki pravi med drugim: »Da, za brate, za Bolgare... Ker so nam bratje kljub vsemu, kar je bilo med nami. Bolelo nas je, ko nas je nesreča zadela od njih, bolelo bolj ,kakor če bi nesreča prišla od drugih, ker je arišla od bratov. In boli nas sedaj, ko jih je zadela nesreča, bolj kakor druge, ker je zadela brate. Najbolj je bolgarska nesreča zabolela one, ki so jim Bolgari zadali največjo bol. To je velika tajnost bratske ljubavi, ki je kakor jeklo v ognju prekaljeno, čvrstejša, čim bolj so jo pekle nadloge.« »Politika« nato navaja, da se pozivu za pomoč prizadetemu prebivalstvu na Bolgarskem niso odzvali samo premožni, temveč tudia oni, ki so že sami okusili vse trpljenje. Prihiteli so s svoiimi prispevki prvi. Ubogi Lazar je prihitel prvi, da da nekaj od svojih drebtin za trpeče brate na Bolgarskem Iz list darov so razvidni zelo mali prispevki napram ogromni nesreči bogarsk&ga naroda, toda veliki napram onemu, kar je ostalo tistim, ki so jih dali. Prišli so prispevki \7 Hercegovine, kjer se še nadalje zbirajo. Gladni so se spomnili gladnih. Razep teh so se tudi oni, ki jih je nesreča zadela v vojni, spomnili tistih, ki jih je nesreča zadela v miru. Tisti, ki so v bojih z Bolgari izgubili noge ali roke, naši nesrečni invalidi, so prav tako priskočili s prispevki na pomoč nesrečnim Bolgarom iz opustošenega plovdivskega okraja. »Oproščam jim svojo kri in kri mojih najmilejših ter prilagam...« piše v spremnem pismu kapitan, ki je izgubil nogo na Bolgarskem. »Namesto sveče očetu pošiljam deset dinarjev ... A smrt mojega očeta naj jim bog oprosti,« piše 18-letni mladenič, ki so mu pred 12 leti ubili očeta v Surdulici. Med prispevki navaja »Politika« tudi dar treh dinarjev, ki ga je prinesel dijak III. razreda gimnazije. Ko je šel jjutraj v $o!o. Je 4obil od matere tri dinar- je za kruh. Mogoče se mu je prvič v življenju zbudila goreča želja, pomagati po svoji moči trpečim bratom, želja, ki je prevladala vse druge naravne in močne otroške nagone. Prišel je v uredništvo lista in dal svoje tri dinarje za težko prizadete Bolgare. Tudi pri nas v Sloveniji se je osnovala cela vrsta odborov, ki zbirajo prispevke za ponesrečene Bolgare. Kakor vedno, je bilo tudi ljubljansko mesto prvo, kjer so pričeli zbirati darove, saj je ljubljanskemu prebivalstvu še v dobrem spominu, kako je našlo ob potresni nesreči, ki ga je zadela 1. 1895, povsod bratsko pomoč, zlasti med slovanskimi brati.. In nesreča, ki je zadela brate Bolgare, se po svojem obsegu niti primerjati ne da s primeroma majhno nesrečo, ki je zadela Ljubljano pred 34 leti. Da bi imela pomožna akcija čim več uspeha, bi bilo umestno, ako bi se vodila enotno. Zato izraža mestni magistrat ljubljanski željo, naj bi se poenostavila in unificirala v smislu županovega oklica tako, da bi se vsi darovi zbirali pri mestnem magistratu (blagajni), oziroma, da bi posamezni pomožni odbori pošiljali zbrane prispevke z imeni darovalcev mestni občini, ki bi jih potem odpošiljala skupno na pristojno mesto. Upamo, da bo započeta akcija našla primeren odmev tudi v slovenski javnosti in da bo vsakdo po svojih močeh prispeval za olajšanje bede od potresne katastrofe težko prizadetih Bolgarov, naših slovanskih bratov, in da ne bomo zaostali za lepimi zgledi srbskih bratov. ZAROTA V MEHIKI — Meksiko, 26. aprila. V Chihauhui so oblasti odkrile revolucijonarno zaroto. Zarotniki so se zbirali na neki farmi, kjer so našle oblasti veliko zalogo orožja in municije. Ko so začeli policijski in vojaški oddelki zasledovati člane tajne organiza* cije, je prišlo do krvavega spopada, pri katerem je blio na obeh straneh več mrtvih. — Meksiko, 26. aprila. Uradno poro* čajo, da je bilo po 10 urnem boju pri Ghermari ubitih 60 upornikov. Med ubiti* mi je tudi več voditeljev. Na strani upor« nikov se je borilo rudi več katoliških du* hovnikov, od katerih sta bila dva ubita. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da po* krof v kali zaduše. Iz ljubljanske kronike Dva kandidata smrti. — Čegavo je kolo. — Razbijalcc šip v Mostah. Ljubljana, 27. aprila. Včeraj bi samomorilna epidemija, ki še vedno razsaja v Ljubljani, kmalu zahtevala dve novi žrtvi, da se ni posrečilo oba kandidata smrti v zadnjem hipu rešiti. Včeraj je prišel po opravkih v Ljubljano pleskarski mojster France Bokal iz Virja. Ustavil se je v Lasanovi gostilni, da si priveze dušo. Ko je okoli 13.23 krenil proti stranišču, je presenečen obstal. Na stranišču je visel neki moški, ki se j;e obe?il za trak od čevljev. Bokal je naglo pristopil, snel obesenca iz zanjke in pozval gostilničarja na pomoč. Obešenec je bil še živ in Bokal in gostilničar sta ga z umelnim dihanjem kmalu spravila k zavesti. Tozvan je bil tudi v bližini službujoči stražnik, ki je takoj obvestil rešilno postajo. Samomorilnega kandidata so z rešilnim vozom prepeljali v bolnico. Ugotovljeno je, da gre za 30 - letnega brezposelnega fotografa Maksa D. iz Ljubljane. V smrt ga je pognala beda in brezposelnost, deloma tudi družinske razmere. Kakor nam javljajo iz bolnice, je njegovo stanje razmeroma povoljno in bo mož okreval. Govori sicer Še vedno nekoliko zmešano, vendar pa njegovo življenje ni v nevarnosti. ★ Na Sv. Jakoba trgu stanuje zasebnika Katarina V, stara 23 let. Ta se je snoči doma precej resno sprla, beseda je dala besedo in končno je Katarina v obupu segla po steklenici lizola: Napravila je vec po-žirkov in se nato nezavestna zgrudila. Njeni svojci so o dogodku takoj obvestili rešilno postajo, na kar je bila Katarina z rešilnim vozom prepeljana v bolnico. V bolnici so ji izprali želodec in je danes že izven nevarnosti. Ludvik Blažica, hišnik v banki Slavija, je včeraj okoli 17. našel v Knežji neko že obrabljeno moško kolo, vredno približno 500 Din. Kolo je ocividno nekdo ukradel in ga pustil tam ležati. Lastnik naj se javi na policiji ali pa pri hišniku, ki kolo še vedno hrani. Razbijalec Šip v Mostah se še ni unesel in še vedno uganja svoje neokusne šale. Tako je včeraj prijavil gostilničar Avgust Kregar, da je ponoči neznan storilec vrgel debel kamen v okno in razbil dve šipi. Škoda, ki jo trpi Kregar, znaša 30 Din. V sobi je spal tudi njegov oče, ki ga sicer kamen ni zadel, pac pa se je starček močno prestrašil. Novi potresi v Grčiji in Bolgariji — Atene, 27. aprila. V sredo opoldne je bil zopet močan potres v Korintu. ki se je razširil do Aten. Posebno močan je bil v pirejski luki, kjer je morje prestopilo obalo in poplavilo cele pomole. Istočasno je bil močan potres že v doslej prizadetih krajih. Potres je povsod spremljal jak orkan z dežjem in točo. Ker so ljudje iskali varstva pred neurjem v razvalinah, je bilo ubitih 14 oseb. Pri vasi Leutrakis se je odprlo novo žrelo. — Sofija, 27. aprila. Predsnočniim je bil močan potres v Varni, ki je bil jačii od onega, ki je uničil Cirpan in Plovdiv. Morje je bilo silno razburkano ter ie uničilo vse vzdolž obale. Morska površina je narastla za 120 cm, kar povzroča v mestu veliko bojazen. Škoda je zelo velika; potres je zahteval tudi človeške žrtve. Bolgarska brzojavna agencija objavlja, da je bilo od potresov ubitih 130 oseb, 700 pa ranjenih. Porušenih je 10.000 hiš. Ljudi, ki so ostali brez strehe, je 200.000. Materijalna škoda znaša 2 in pol milijarde levov. Borzna poročila. LJUBJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.8725 — 22.9325 (22.9025). Berlin 0—13.5975, Bruselj 0—7.93S6. Budimpešta 0—9.925, Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 7.9795 — 8.0095 (7.9945), London 0—277-36. Newyork 56.72 — 56.92 (56.82). Parir 0—223.66, Praea 167.96 — 168.76 (168.36), Milan 298.25 — 300.25 (299.25). Efekti: Investicijsko 90.5 den„ agrarna 58 den., Celjska 158 den., Ljubljanska Kreditna 126 den., Praštediona 806 den.. Kreditni zavod 157— 175, Vevče 135 den.. Ruše 265—280, Stavbna 56 den., Šešir 110 den. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: London 277.36, Newyork 56.72, Curil 10.95, Milan 299.25. Praga 168.36. Dunaj 799.45, Berlin 13.5975, Pariz 223.66. Efekti: Vojna škoda 4355—437.5. INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beograd 9.1312. London 25.3275, Newyork 518.95, Pariz 20.4??", Milan 27.35, Berite 134.12, Dunaj 73.01. 63 1 Sfeol SCOVFNSKI NAROD« dne 27. aprila 1928. Stev Q8 Novi stanovanjski zakon S 1. majem preneha dodeljevanje stanovanj. — Svobodno razpolaganje s stanovanji, ki imajo več kakor tri sobe. — V Ljubljani se bo za zaščitena stanovanja plačevala lOkratna predvojna najemnina. — Najemniki, ki izgube pravico do zaščite in jim je bilo stanovanje odpovedano, se morajo izseliti do f. junija oziroma do' i, julija t. L Včeraj popoldne je bila seja skupščin-akega odbora za stanovanjski zakon. Od-bor je nekoliko izpremenil načrt novega »lanovanjskega zakona, ki ga je predložila vlada. Načrt novega stanovanjskega zakona, ki ga je sprejeJ skupščinski odbor in ki ga bo bržkone sprejela tudi večina v Narodni skupščini, se glasi: CL 1. S 1. majem 1928 preneha rsako dodeljevanje stanovanj. Vsako stanovanje, ki je bilo ali je podrejeno omejitvi svobodnega razpolaganja ter je ali bo izpraznjeno, ostane najemodajalcu na razpolago. Čl. 2. Oproščajo se od omejitev po tem zakonu: 1. Vsa stanovanja, večja od treh sob. II. Stanovanja 3 sob, v katerih stanujejo družine z manj kakor 3 člani. III. Stanovanja dveh sob, v katerih stanujejo družine s manj kakor dvema Članoma. V število sob se ne računajo kuhinja, predsoba, hodnik in instalirana kopalnica. S stanovanji, ki bodo tako izpraznjena, morejo najemodajalci svobodno razpolagati. Ako so do-■lej sorodniki živeli v skupnem gospodinjstvu z naj*mnikom, se štejejo med družinske člane. Čl. 3. Za stanovanja, ki ostanejo pod omejitvami po prejšnjem členu do vštetega 1. maja 1929, se določa, ako so higijenska, najemnina in sieer t mestih do 100.000 prebivalcev desetkrat, v mestih s več kot 100.000 prebivafcei pa dvanajstkrat večja od predvojne. (1. julij 1914). Za nehigijenska stanovanja, ki so kot taka proglašena od pristojne oblasti na zahtevo dotičnega najemnika, bo najemnina ona, ki jo je na-jemnik plačal za april 1928, dokler ne spravi lastnik stanovanja v red. Ta določba velja za mesta z nad 50.000 prebivalci. Predvojna krona ali perper se računata kot dinar. Cl. 4. Najemnik, ki po tem zakonu izgubi pravico na zaščito in stanuje do uve-ljavljenja tega zakona v stanovanju, ki spada pod točko I. čl. 2 tega zakona, bo dolžan, ako mu je bilo stanovanje odpovedano pred uveljavljanjem tega zakona, izseliti se do 1. junija t. 1. Vsi ostali, ki izgube pravico zaščite in jim je bilo stanovanje odpovedano pred u veljavi jenjem tega zakona, bodo dolžni izseliti se do 1. juli- Cl. 5. Noben najemnik ne more imeti istočasno dveh stanovanj v istem kraju. Ako bi eno teh stanovanj spadalo pod določbe tega zakona, se postopa ž njim kakor s praznim stanovanjem. Cl 6. Občinska oblast je dolžna komisijsko ugotoviti: a) na zahtevo najemnika, ali stanovanje odgovarja ali ne splošnim gradbenim ali splošnim higijenskim pogojem, b) na zahtevo najemnika, ali je stanovanje spravljeno v red ali ne. Taka odločba občinske oblasti je obvezna za sodišča. Cl. 7. Vse spore po tem zakonu neglede na vrednost obravnavajo kot nujne v roku enega meseca v prvi instanci posamezni sodniki okrajnih ali srezkih sodišč, na pritožbo pa sklepajo v roku 15 dni v prvi instanci sodišča prve stopnje (okrožna sodišča ali sodni stoli). V teh sporih In zahtevah po tem zakonu veljajo predpisi ci-vilnosodnega postopanja. Rok za vložitev pritožbe znaša 8 dni. Takse za te spore se plačujejo po T. br. 173, 174 in 176 zakona o taksah. Vrednost spora se določa po meseačni najemnini za stanovanje. Cl. 8. Določbe čL 2., 9. in 10. zakona o stanovanjih od 15. maja 1925 ostanejo v veljavi do 1. maja 1929. Cl. 9. Pooblašča se minister socijalne politike, da more izdati potrebne odredbe za izvršitev tega zakona. Cl. 10 Z uveljavljenjem tega zakona prenehajo veljati vse določbe dosedanjih zakonov, v kolikor so nasprotne s predpisi tega zakona. Cl. 11. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše .obvezno veljavo pa dobi 1. maja 1928 in vclia do 1 maja 1929. Pisane zgodbe iz naših krajev Nevarna pustolovka pod ključem. — Velika korupcijska afera. — Kaznovana nasilna stražnika. — Težka nesreča v Zagrebu. Lani je bil okraden japonski poslanik na Dunaju Kiutona Mušakoj. Japonski diplomat je stanoval s svojo ženo in služkinjo Japonko v hotelu «Imperijal». Ko se je poslanik izselil iz hotela, je opazil, da so mu iz kasete zmanjkale razne dragocenosti, med temi tudi kravatna igla z velikim biserom. Vrednost ukradenih predmetov je znašala okoli 50 tisoč Din. Tatvina je bila takoj prijavljena policiji, ki je uvedla preiskavo. Zaslišala je najprej dunajske juvelirje in našla pri juvelirju Strosslerju ukradene dragocenosti. Ta je izjavil, da jih je kupil od draguljarja Reiskina. ki ga je policija takoj zaslišala. Izjavil je, da je kupil dragocenosti od neke zelo elegantne dame, ki se je izdajala za Ano ali Fani Rupovo in je stanovala v hotelu «Imperial». Govorila je s slovanskim naglasom in je imela jugoslovenski potni list. Dunajska policija je kmalu ugotovila, da je tatica jugoslovenska državljanka Fani Rupar, kabaretna artistka, rojena leta 1902 v Zagrebu. Hotelsko osobje je izjavilo, da je artistka ponoči vedno stikala po hodnikih, vendar niso sumili, da je hotelska tatica. II. oktobra je odpotovala v Bukarešto. Dunajski draguljar je vse stvari izročil policiji, ki je obvestila policijo v Bukarešti in v Zagrebu, ker se je domnevalo, da bo pustolovka prišla iz Rumunije v Jugoslavijo. V Bukarešti je niso mogii prijeti, ko je pa prišla v Zagreb, jo je policija takoj aretirala. Nastanila se je v hotelu «Esp!anade». Ko jo je policija aretirala, je pristopil hotelski vratar in zahteval, naj poravna račun. Pustolovka pa ni imela niti pare in je rekla, da si bo denar izposodila pri nekem prijatelju. Policija jo je takoj osumila, da je hotelska tatica. V Bukarešti je stanovala v najelegantnejšern hotelu pod napačnim imenom Franca Frantlovič. rojena Ru-parjeva. Izjavila je. da se je pred tremi leti omožila z nekim konzularnim uradnikom Frantlovićem in je imela z njim dete. Naš konzulat v Bukarešti ji je dal brezplačni vizum za potovanje v Zagreb in to na njeno pravo ime. Kar se tiče tatvine na Dunaju. Ruparjeva naj-odločnejše taji. da bi okradla japonskega poslanika. Policija ima pa dokaze, da je ona izvršila veliko tatvino v dunajskem hotelu. Izkazalo se je tudi, da ni rojena v Zagrebu, temveč v Ljubljani. Svojega zimskega kožuha ni hotela izročiti vratarju, ko so jo detektivi odpeljali. Dejala je, da ji bo še prav prišel v zaporu, kjer je mraz. Hotelski račun je pozneje poravnala njena mati, ki je prišla iz Ljubljane v Zagreb, da bi preskrbela svoji hčerki advokata, ki jo ho branil. Frančiška Rupar je bila že dvakrat obsojena zaradi tatvine in je bila izgnana iz Zagreba za 2 leti. Radi prevare je bila obsojena tudi v Celju. Razen tega jo išče tudi policijska direkcija v Sarajevu. Zagrebška policija jo je včeraj izročila državnemu pravdnrku. ¥ Ob volitvah leta 1925 se je dogodil primer nasilja dveh stražnikov, ki je takrat razburil ves Novi kV>bas. Po vo* Jitvah je šel gradbeni podjetnik Henrik Klein v neko gostilno in je popival v večji družbi. Proti polnoči se je napotil domov. Med potjo sta ga pa prijela dva stražnika in ga odvedla na stražni* co, kjer sta ga pretepla in ga prav in» kvizitorsko mučila. Klein je moral v bolnico, kjer je ležal skoraj mesec dni. Vložil je proti nasilnima stražnikoma ovadbo in te dni se je vršila razprava. Oba obtoženca tajita, da bi pretepala Kleina in sta izjavila, da ga sploh ne poznata. Neki stražnik je pa kot priča izpovedal, da je videl Kleina na dan volitev vsega krvavega in težko ranje* nega v občinskem uradu. Sosedje so izpovedali, da so slišali obupne krike iz stražnice. Sodišče je spoznalo oba stražnika krivima in ju obsodilo vsa* kega na osem mesecev ječe in na štiri* letno izgubo državljanskih pravic. * Znana zagrebška tvrdka električnih potrebščin Ivan Paspa in sinovi gradi v Koturaški ulici tovarno električnih potrebščin in motorjev. Gradnja se še ni začela in se za delo šele pripravlja. Tesarski obrtnik Alojz Fric je prevzel postavitev velike lesene barake za gradbeni materijal in orodje. Baraka je dolga nad 90 m in ima obliko črke U Ko je bilo ogrodje postavljeno, je tvrdka Heinz pokrila barako z opeko Fric je naprej gradil in včeraj, ko je delal v baraki, se je nenadoma zrušil strop in je tesarja pokopal. Z velikim trudom so ga izvlekli izpod ruševin. Tesar je dobil težke notranje in zuna* nje poškodbe, zlomljeni ima obe roki in nogi in polomljena rebra. Rešilno društvo ga je odpeljalo v bolnico, kjer je kmalu nato umrl. Nesrečo je zakri* vil sam tesar, ki je dovolil, da so pokrili barako z opeko, čeprav še ni bila do* grajena. Tvrdka Paspa ima nad 20.000 dinarjev škode. Iz Splita poročajo, da je v Ameriki nedavno umrl hrvatski izseljenec Sar* ga, ki je postal v Ameriki milijonar. Ko je umrl, je zapustil svoji občini Milna na otoku Braču vse svoje pre=» moženje v znesku 43 milijonov Din Zaradi ogromne zapuščine je nastala velika afera, ki s2 bo spremenila v ve* lik korupcijski škandal. Ta afera bo pokazala, kako se upravljajo naše ob* čine. Splitski oblastni odbor je namreč uvedel strogo preiskavo, da se ugotovi, kje je sedaj ta denar. Sargovo zapušči* no so prodali za 43 milijonov Din. Ob* čin«, je pa dobila samo tretjino tega denarja, ostali znesek je izginil. Pridr» žali so si ga posredovalci pri prodaji premoženja. Občina Milna je prejela torej samo 12 milijonov Din. V Milni so pa porabili že 18 milijonov Din in mesto dolguje nad 1 milijon Din raz* nim podjetnikom, tako da od velike zapuščine ni ostalo prav za prav nič. Splitski oblastni odbor je odpustil iz službe občinskega tajnika v Milni Ba* baroviča. Občina rta je za zopet nasta* vila. V mestu se z največjo napetostjo pričakuje, kako se bo razvila ta velika korupcijska afera. Sijajen uspeh Matičarjev v Pragi Pargi, 24. aprila. Naš nastop v Pragi je bil pravi triurni slovenske pesmi in slovenske glasbene kulture. Velika Smetanova dvorani Obec-nega doma je bila do zadnjega kotička razprodana. Zbor je nastopil eksaktno in veličastno. Čehi so občudovali naSo disciplino. Vsaki točki je sledil nepopisen avplavz. Posebno navdušeno so aklamirali poslušalci našega skladatelja Lajovica. Naš mojster Hubad se je do solz ginjen zahvaljeval za spontane Izraze priznanja in občudovanja slovenske pesmi. Zbor je prejel 10 kiasnih vencev in Šopkov, ki so jih poklonili pevska zbora Smetana in Hlahol, pevsko udruženje praških učiteljev, dijaška Filharmonija, Praški Hlahol, Češka Obec. Akademsko društvo Jugoslavija, praški Ju-gosloveni, Bože na VaniČkova in mestna občina. Med odmori so hodili naiodličnejši češki umetniki in skladatelji čestitat mojstru Hubadu in zboru k sijajnemu uspehu. Naj omenim samo kritike nekaterih odličnih delavcev na češkem glasbenem polju. Tako je Vit. Novak izjavli: Ginjen sem, vaše petje je divno, vaše prednašanje vu soko kulturno. G. Stik je izjavil: Divim se krasnemu pianissinru. Zbor ima dušo, čut in idealno petje. To je najvišja zborovska pevska kultura. Zikovci so izjavili, da jih je naše petje do solz ganilo. Prof. Haba, znanj moderni komponist, je deial, da je bilo naše petje najčistejšo izvajanje modernih skladb. Iskreno so nam Čast it al i še predsednik praških učiteljev Prochazka, profesor konzervatorija Hofmeister, ga. Talichova. profesor konzervatorija Jirak, dr. Jerabek v imenu Pevske Obce češke, dr. Murko, predsednica in tajnica zbora praških učiteljic itd. Vsi naši solisti, ga. Lovšetova, Verbičeva in Vedralova ter 22 Završan, Kovač, Pelam, Golobic. Zupan in Petrovčič so odlično zapeli večje in manjše solo-partije. Komerz na Slovanskem otoku se Je iz-premenil v impozantno manifestacijo pobratimstva češke in jugoslovenske glasbene kulture. Izrečenih ie bilo nebroj pozdravnih govorov m napitnic. Na komerzu se je zbrala najodličnejša praška družba ČOP je odlikovala naš zbor z zlato meda. Ijo. Predsednik Pečenko, mojster Hubad in tajnik dr. Ravnihar so bili odlikovani z bronastimi medaljami. Dr. Ravnihar je Izročil ČOP častno diplomo. Častnim članom Glasbene Matice Vit. Novaku. Suku, For-sterju in Jiraku so bile poklonjene častne diplome. Zbor je dobil še več drugih častnih daril, vsi Člani zbora pa spominski znak na festival in lepo knjigo »Praga< z ilustracijami. Med komerzom je zapel pevski zbor »Hlahola* več čeških in slovenskih narodnih pesmi. Animirana zabava je trajala pozno v noč. V sredo smo si ogledali mesto in Hrad-čane. Zvečer je bil celokupni zbor gost »Hlahola« v njegovih obširnih prostorih. V četrtek zjutraj se odpeljemo v Olomuc. i P. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. DR^MA. Začetek ob 20. Petek, 27. aprila: «Mladost». Red B. Sobota, 28. aprila: Ob 15. «1NR1». Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 29. aprila: Ob 15. «INRI». Ljud* ska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob 20. »Ukročena trmoglavka*. Ljudska predstava pri izredno znižanih cenah. Izv. Ponedeljek, 30. aprila: «Roka pravice* Delavska predstava pri znižanih cenah. Izv. OPERA. Začetek ob H 20. Petek, 27. aprila. Zaprto. Sobota, 28. aprila: «Zmagovalka oceana*. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Nedelja, 29. aprila: Ob 15. Balet. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Ponedeljek, 30. «prilj. jim izrednim 7" uijem nad druge. Na ta način si je mogoče najpriprostejš« razla* gati razvoj soloviolinske literature. Ta in pa violinska igra se je visoko dvignila naj* pre? v Italiji. Že leta 1620. je izdal kom po* nist Marini kompozicijo «rom e?ca per vi lino solo e basso». Vendar pa so Šele komponisti druge polovice XVII. stoletja začeli ustvarjati za solovioline dragocenejše skladbe. Giuseppe Torelli (t 1708) je stvaritelj koncertne forme s svojimi, 1709 L v Bo Ion j i izišlimi «concerti groasi*. Njegovo in nje« govih tovarišev-umetnikov delo je v svoji osebi zedinil nato Arcangelo Corelli (1653 do 1713). On sieer ni iznašel novih glasbe« nih oblik, pač pa je do najvišje mere izpo* polnil cconcerto grosso». Poleg tega je go» jil sonatno obliko tako kot svetno kakor cerkveno sonato. Njegovi «concerti grossi* so poli fon sk i in so naj krasne j Si v počasnih, kantilenskih stavkih. Po načinu, kako je delil svoj orkester v solistični del (običajno tri koncertna godala: dve violini in čelo) ter v spremljajoča godalni orkester s klavi« čembalom ali orglami je bil vzor za «eon« certo groeso« Hsndla, s katerim je v ls* tu 1706 mnogo občeval v Rimu. V Corelli ju vidimo prvega klasike vi jo* Unske igre, ki je gojil ▼ prvi vrsti izrazito pevno igro, • zemetevel virtuozno vijolin* sko čarodejstvo. Vzgojil je veliko ftovito gojencev, med katerimi »te se odlikovala zlesti Francesco Gemisiaoi (1660—1761), ki je v Londonu izdal leta J740 prvo vijolin« sko folo, ter Pietro Locatelli, čigar «Lemen* to» iz «c2aiobne simfonije«, ki jo jo kom po« nirsl na smrt svoje žene, je njegovo naj* krasnejše dela V krog teh mojstrov spada dalje Dali' Abaco. Naj znamen t ejši je nje« gov «Concerto da chiesM * b*duru, ki ga izvaja Orkestralno društvo na svojem pet* kovem cerkvenem koncertu. Naslednje zna* menitejše ime v zgodovini razvoja violinske igre je A. Vivaldi (f 1743). On je obliko italijanskega solo - koncerte izpopolnil v |e višji meri. no svojim skladbam ni mogel dati tehtnejše duhovne vsebtoe. Preko Ve* racinija (1685—1750) pridemo 60 najzname? nitejšega violinskega pedagoga in komponi* sta Giuseppe Tartinija, ki pa je žhrel že po* zneje in je umrl 1. 1770. Njegova apaetnost izrabljanja loka, igra v visokih legah, dvoj* ni prijemi itd. je vzor za vso moderno vio* Iinsko igro. «Prinček» na Šentjakobskem gledali* škem odru. V soboto 28. in v nedeljo 29. aprila vprizori Šentjakobski gledališki oder izborno tridejansko komedijo «Prinček». Pisatelj imenuje to delo ljubezenska kome* dija je precej pikantna in polna izbomega aristokratskih krogov, ki pod firmo »patri* jotstva» uganjajo svoje nečednosti, kome* dija je precej pikantna in polno izbornega humorja. Vstopnice so v predprodaji v trgovini gosp. Petra Šeika, nasl. Miloš Kar* ničnik na Starem trgu. — Sobotna predsta* va je namenjena abonentom in drugemu občinstvu, nedeljske pa je izven abonmaja. Iz gledališke pisarne. Jutri so poje v naši operi sijajno uspela opereta »Zmago* valka oceana» kot jubilejna predstava pri posebno znižanih cenah. Pri vseh doseda» njih predstavah je bilo gledališče razproda* no, kar se pričakuje tudi za jutri ob priliki 10. jubilejne predstave, pri kateri nastopi kot gost dirigent sam, avtor g. 2iga Hir* schler. *Mlado&t». Danes se vprizori po dalj* sem presledku Halbejeva cMladosU, ki se je morala odložiti vsled obolelosti gdč. Ju* vanove. V glavnih vlogah so zaposleni gdč. Vida, in gdč. Rakarjeva ter gg. Cesar, Jan, Jerman in Skrbinšek. Predstava se vrši za red B. Dijaška predstava. Jutri se vprizori kot dijaška predstava pasijonska igra INRI. Interesenti, ki doslej niso mogli posetiti te* ga izredno uspelega dela, imajo vsekakor tudi dostop. Predprodaja vstopnic, na kate* ro opozarjamo občinstvo, se vrši v opernem ledališču. Vstopnice naj se po možnosti na* avljajo pri dnevni blagajni, to pa vsled tega, da naval pred predstavo ne moti toč* nega začetka. R. Golouh: »Kriza*, socialna drama v 6 *likah. Dne 30. t. m. ob 8. uri zvečer vpmore delavski diletanti, ki so se zbrali v Delavskem odru svojega kulturnega društva «Svo-bo«de», Izvirno slovensko socLaJ kovnega značaja marveč zaeno tudi naučna ekskurzija za spoznavanje Pariza in njega znamenitosti. Bivanje v Parizu in Reimsu za čas kongresa z vso oskrbo in z vsem! vožnjami (avto ter železnica) in različnimi taksami ter vstopninami velja za osebo 1200 frankov, to pa brez vožnje iz domovine v Pariz in obratno. Podrobnejše informacije daje Češko-slovenska banka, d d. podružnica v Zagrebu, Trg 1 št. 17. — IC akciji za premestitev rudarskega oddelka ljubljanske univerze v Sarajevo. Udruženje jugoslovenskih inženierjev in arhitektov — Sekcija Ljubljana je na danskem sestanku dne 20. t. m. sklenite odločen protest proti nameravani premestitvi rudarskega oddelka ljubljanske univerze v Sarajevo. Lubljanska Sekcija tega Udruženja ponovno izjavlja, da bo dosledno ugovarjala vsaki akciji, ki bi stremela za okrnitvijo ljubljanske univerze. Ugotavlja, đa bi prenos rudarskega eddelka ne opravičil rrH! znanstvenih pričakovani, niti nt bi dosegel pocemtve vzdrževalnih stroškov, kateremu vprašanju na ljubo smo pravkar preživeli borbo za neokrnjeno ljubljansko univerzo. Prenos rudarskega oddelka bi zahteval v novem kraiu ustanovitev in vzdrževanje mnogih novih institutov, ki bi jih iz Ljubljane ne bilo mogoče premestiti, ker so potrebni tukajšnji univerzi tudi v slučaju, da se ji odvzame rudarski oddelek O tem protestu bodo informirani tudi merodajni člnitelii. — Češkoslovaški poslanci In senatorji v Jugoslaviji. Češkoslovaška skupina za med-parlamentarno unijo odpotuje v Jugoslavijo 19. maja zvečer. Delegacijo bo vodil posl. dr Uhlif. 21. In 22. maja ostanejo češkoslovaški parlamentarci v Beogradu. 23. bodo v Sarajevu, 24. v Mostarju, 25. in 26. pa v Dubrovniku, od koder se vrnejo preko Sušaka v Prago. Ekskurzije se udeleži 18 parlamentarcev, med njimi tudi predsednik gospodarske komisije dr. Kramar In ta.mik češkoslovaške skupine dr Zadera. — Častno predsedstvo VIII. Ljubljanskega velesejma je prevzel minister trgovine in industrije g. dr. M. Spaho. ki bo najbrž tudi osebno prisostvoval otvoritvi drte 2. junija t. 1. — Propaganda za turizem. Naš generalni konzulat je na več mestih v Montrealu nedavno priredil razstave za propagiranje našega turizma. Med razstavljenimi slikami so bile slike našega ljubljanskega velesejma. Razstave so zbujale mnogo pozornosti in bile pravi uspeh v propagadndi te vrste, kar se da soditi po mnogih vprašanjih, ki so prispela konzulatu od interesentov. — Fond za Akademijo znanosti in umetne sti in za Narodno golerijo ie prejel od dobrotnika, ki ne želi biti Imenovan, znesek 10.000 Din. Plemenitemu darovalcu topla zahvala. — Finančni zakon. Uradni list objavlja v svoji 41. številki v celoti (na 36 straneh) finančni zakon. Posamezne izvode te Številka prodaja upravniStvo lista po 5 Din. — Vreme. Včeraj Je deževalo v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Beogradu m Skopi ju, drugod je bilo pa oblačno. Danes zjutraj je kazal barometer v Uubljaini 760 mm, temperatura je znašala 10 stopinj. Stanovitnega lepega vremena še ni pričakovati, vsaj do začetka maja ne. Najvišjo temperaturo so Imeli včeraj v Splitu in sicer 21 stopinj. V Mariboru, Zagrebu in Dubrovniku je bilo 19, v Ljubljani 17.8. v Skoplju 16, v Beogradu 13, v Sarajevu 10 stopinj. V Splitu in Dubrovniku je pihal lahek jug, morje je bilo mimo. — Ciril Metodova podružnica v Litiji priredi dne 13. maja dan bonbončkov. Čisti dobiček je namenjen družbi v kritje ogromnih stroškov za Šolske potrebščine in podpore šolskim otrokom ob jezikovnih mejah 351-n — Izpiti ga zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakarske mojstre so razpisani na 18. In 27. junija 1928. Prošnje za pripustitev k Izpitu je treba vložiti pri izpitni komisiji v Ljubljani, Turjaški trg št. 1. najkasneje do 36. maja 1928. Iz Ljubljane —H Someščani! O priliki poseta delegacije občinskega sveta glavnega mesta Prage ste v veliki meri prifpomogll k sijajnemu Sprejemu naših bratov ter to ob vsaki priliki izkazovali Vašo gostoljubnost, bratsko naklonjenost in spoštovanje. Za to iskreno sodelovanje posameznika in vseh izrekam celokupnemu prebivalstvu našega mesta tvojo najprisrčnejšo zahvalo. — Zupan dr. Dinko Puc 1. r. _ Cepljenje zoper koze je po čl. 1. zakona z dne 5. novembra 1921. Ur. 1. it 34/15 fi 1. 1922 v prvem letu starosti za vsakogar obvezno. Da bodo starši mogli tej zakoniti dolžnosti glede svojih otrok brez vsakih stroškov zadostiti, se bo vršilo javno brezplačno cepljenje zoper koze in sicer: za Barje v sredo, dne 9. maja 1928 v ondotai Soli, za Spodnjo Šiško v ponedeljek, dne 7 maja 1928 v ondotni šoli; za Krakovo in Trnovo v soboto, dne 5. maja \92S v mestnem otroškem vrtcu v Cerkveni ulici št 21, 4. za Vodmat v petek, dne 4. maja 1928 v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici št. 2: za vse ostalo mesto v sredo, dne 2. maja, v četrtek, dne 3. maja In v torek, dne 8. maja 1928 v Mestnem domu vsakokrat ob štirih popoldne. K cepljenju naj se prineso vsi otroci, ki sploh še niso bili cepljeni in pa oni. pri katerih cepljenje doslej ni imelo uspeha. Cepljenju je prinesti otroka čistega in v čisti obleki Vsak otrok, rojen v prejšnjem letu, mora biti cepljen v tekočem letu. Vsak otrok, star najmanj tri mesece, se lahko cepi v tekočem letu. Opozarja se, da ie k cepljenju prinesti iz mesta tudi vse necepljene otroke, Čeprav niso Izrecno s posebnim vabilom k cepljenju povabljeni (n. of. doseljeni neprijavljeni itd.). Starši, kj so prejeli poziv za otrokovo cepljenje, ga morajo k cepljenju prinesti s seboj In se morajo točno držati v pozivu določenega krala in dneva. Teden dni po cepitvi se bo vršil pregled cepljencev na istem kraju in ob Istem času. Pri pregledu, katerega se morajo udeležiti vsi cepljenci, se bodo izročila tudi izpričevala o cepljenju. Cepljenje izven omenjenih dni in ur je vsak dan med uradnimi urami na mestnem fizfketu mogoče, ni pa brezplačno. Starši, ki bodo dali svoje otroke cepiti po zasebnem zdravniku, morajo predložiti mestnemu fizikatu dokazila o cepitvi tekom prvega leta otrokove starosti Otroci, ki bi se Iz kakega tehtnega razloga (n. pr. radi bolezni) ne mogli ceprti, se morajo opravičiti ob priliki javnega cepljenja v gori navedenem času in kraju ali pa med uradnem! urami v mestnem fizikatu v Mestnem doma in sicer najkasneje do dneva, ko Izpolnijo prvo leto starosti. dKor se bo prtfreSB noper določila navedenega gafcma, bo kawovan po čl. 3. z gtobo t ofce-mX ie odgovoril, da ni bil nikoh srečen, ker ni našel žeme, ki bi odgovar-jate njegovemu okusu._ Ali ste se že naročili na »Ponedeljek" *trtn 4 aSEOVENSKI NAROD, dne 27. aprila 1928. stev. gs G» VV. Appleton. Skrivnost stare vojvodinje Te besede so vplivale na ženo kakor strela iz jasnega. Sirota je začela toviti sapo in bila bi se zgrudila, da >e ttisem prestregel. — Prehitro si ji povedal, kdo sem. tni je zašepetal Dick. — Tem bolje, som odgovoril tiho. B3 sem namreč še vedno jezen na ženo, ki me je tako spretno potegnila za nos. Obrnil sem se k rvji. rekoč: — Sedtte v naslonjač, gospa Simp-kinsova. Zdi se mi, da vam srce še vedno nagaja. — Da, res je. je odgovorila in še ho&i prebledela. Kaj hočete od mene. gospoda ? — Takoj vam poveva, draga gospa. Vprašala bi vas rada po neki stari dami, ki je bila prejšnji teden ugrabljena iz hiše št. 19 na Pontife* Squaru. Prestrašeni ženi ie šinila kri v glavo. ; —- Zakaj pa prihajata k meni s tem vprašanjem? — je vprašala na videz ozareno. — Zakaj? — sem ponovil. Za-to. ker so va«m znane vse podrobnosti. To je zek) važen razlog, da sva se obrnila neposredno na vas. — Bože moj .motita se, gospoda. O ugrabljen'!h starih da.mah nimam niti pojma. Kje. pravite, da so brk ugrabljene? — Na Pontifex Squaru, v Larnbe-thti. — To ime slišim prvič. — Tako? sem v.prašal strogo. Izvolite Domisliti. Nekaj dni je tega, ko se je peljala dama do pioice podobna vam, od te hiše v kočiji k hiši št. 19 na Pon-tifex Squa:ru, kjer je ona stara dama stanovala. To seveda niste bili vi. gospa Skrrpkinsova, in tudi tole pismo je vam španska vas. — Pri tem sem potegnil iz žepa pismo. — Ah, to je pismo s podpisom gospe Latimerove. Pisala ga je na-jbrž stara dama sama. V pismu se naroča gospe Latimerovi. na*j gre po njeno pohištvo, obleke, dragulje itd. Želite prečita ti pismo? Njen pogled je pričal, da ima slabo vest. — Jaz tega pisma nisem pisala. Prisegam, da to ni moja pisava! — je vzkliknila. — Torej ga je pisal vaš mož. To na stvari nič ne izpretneni. Sicer pa, —-sem pripomnil in se obrnil k Dickit, aii mi niste rekli, gospod Scrubbs, da je mož te dame zapleten v to umazano storijo? Dick }e takoj razumel mojo misel, j — Da ,in mate) ie manjkalo da ga roka pravice ni prijela. Zelo rad bi se seznanil s tem gospodom. Sknpkinsova je pri teh besedah TJrettfedela kot zid. — Prosim vas, dragi gospod — če ga ne izročite roki pravice, vam povem vse, kar vem. je zaiecljala. — Saj to je tudi vse, kar hočeva, sem priipominil. Mislim, da ste se zdaj prepričali, da sva o dogodkih na Ponti-fex Squaru dobro poučena. Najin namen ni preganjati vas ali vašega moža. On je podlegel izkušniavi in vzel proti primerni nagradi rizlko nase. — Res je, je dejala Simpkinsova. — In prepričan sem da s staro damo ni imel slabih namenov. — Niti najmanj. 9m — Ker je pa podjeten dečko in ker je mislil, da se mu nudi ugodna prilika spraviti imetje stare dame na varno, je na/pisal pismo, katero sem vam hotel pravkar pokazati, ter vas poslal z iz-vosčkom na Pontifex Squar. — Tudi to je res. Ravnal je zelo grdo, priznam. — Sevnda, toda za to zdaj ne gre. Rad bi samo vedel, če je imel zaveznike, ki so mu pomagali in ki so poučeni d usodi stare vojvodinje. — Ne, nihče ne ve, kakšno naročilo je dobil moj mož. — Zdaj mi pa povejte, kako dolgo je P. vii bil vaš mož zaiposlen v oni prazni hiši na Powtifex Squara. — Tri dni ali, bo&je rečeno, tri noči. —- In je bil tam, ko so staro damo ugrabili? ! ■ — Da. — Kako so jo ugrabili? — On je samo pomagal prekopati zid in prestaviti pohištvo ,da so mogli neooaženo in neslišno v njeno sobo. Ko so staro damo odpeljali, je postavil pohištvo zopet na prejšnje mesto. — Gotovo mu je znano, kako je bila sta-ra dama ugrabljena. — Seveda. Sirota je trdno spala in oni-- — Koliko jih je bilo? — Dva. Zavezala sta ji z robcem usta. jo zavila v odeje in odnesla v sosedno sobo, kjer je bilo mnogo kožuhov in obleke. Nato sta se vrnila in ostala kake pol ure v njeni sobi. kjer sta nekaj iskala, pa nista mogla najti. Jezila sta se in preklinjala. Slednjič ju je nekaj prestrašilo in tako sta pograbila ubogo staro damo, zavrto v kožuhe. Odnesla sta jo v kočijo in odpeljala. — Sem? — O. ne! Jaz te dame nisem nikoli videla. — Kam pa? — O tem nimam niti pojma. — Hm. sem odgovoril in se ugriznil v ustnico. KoMko je dobil vaš mož za svoje delo? — 50 šterlingov. — saj jih ie krvavo zaslužil. — Nedvomno — a kdo ga ie na- iel? — Neki tujec, ki se ie nazrval Sal- vrati. — Majhen mož. gladko obrit? O. ne! Visok, s črnimi brki. — Ali ste slišaili, da je vaš mož govoril o nekem vojvodi? — O vojvodi? O, ne nikoli,! Zakaj? — Kar tako sem vprašal. Zdaj mi pa povejte, kdo je vam dal denar, ki ste mi ga izročili, ko sem bil oni dan pri vas? — Salviati. — Ali veste, čemu so vam naročili, da morate igrati to komedijo in me poklicati pod pretvezo, da ste nevarno bolni? — Nimam pojma. — Ali niste videli, da je bilo ta čas, ko sem bil z doma, vlomljeno v mo-je stanovanje? — Križ božji! Ne. tega nisem vedela, je vzkliknila, vsa začudena. Niti sanjalo se mi ni. In tudi moj mož bi debelo gledal, če bi mu povedali, da ie bilo pri vas vlomljeno. Ne smete misliti, da ie tako hudoben in da odobrava vsako podlost. -~ Dobro! Zdaj pa — in to je zame in za vas zelo važno vprašanje, ker pomeni zadovoljiv odgovor 50 šterlingov za vašega moža — ali ve vaš mož. kje ie zda i stara dama? — Mislim, da ve. Tisti hip so se pa odprla vezna vrata in se zopet zaorla. Na hodniku so se začuli težki koraki. — Čujte, je vzkliknila, moj mož se vrača f^omov. — če se strinjata, gospoda, — je dejala Simpkinsova, — stopim možu naproti in mu povem, kaj bi rada vedela. Ali ne misKta. da bo tako najbolje? — Da, sem odgovoril, najbolje bo. da ga sami o vsem obvestite. Gre za pošteno kupčijo. Za informacije dobi vaš mož bogato nagrado. Moj prijateli Scrubbs zatisne eno oko in obdrži zase vse, kar bi moglo kompromitirati vašega moža. Kot protiuslugo pa zahteva, da nama vaš mož pomaga na«jti staro damo. Kaj ne gospod Scrubbs? — Seveda, je pritrdil Dick. Vaš mož se ne piše Simpkins, gospa. Kar priznajte, da to ime ni pravo. — Vi vse veste, gospod Scrubbs. Srednjeveške razmere v Nemčiji Tajno sodišče iema in njegove t Stettinu. — Nad 200 žrtev. Kdor ie malo pozna starejšo zgodovino Evrope, ve. kaj je bila nekoč tako zvana Fema. Ta izraz izvira in sra-ronemšikega Fehm, kar pomeni kazen. V srednjem veku so rabiti ta izraz za tajno sodišče, ki je bilo uvedeno najprej na NVestfalskem, od koder se je v 14. stoletju razširilo po celi Nemčiji kot najstrašnejša organizacija takratnih burnih časov. Kdor je bil bodisi kot zločinec aili pa kot nedolžen osumljenec povaoljen k sodišču, pa se ni javil v določnem času. je bil femiran. Obesil ga je lahko vsaik. kdor ga je zalotil. Seveda je ta kazen povzročila v drža'vi anarhijo in nebroj zločinov, kajti vsak se je Lahko osveti! svojemu nasprotniku. Šele leta 1532. je dobila Nemčija zakone, ki so strogo določali kompeten-co rednih sod'išč. Fema je ožrvela v Nemčiji zopet po svetovni vojni. Mirovne oogodbe dovoljujejo Nemčiji samo 150000 mož tako zvane državne obrambe. Toda Nemci se ne morejo sprijazniti z misliio, da bi ne imeli močne armade. Državno obrambo so uvedli, toda število vojakov so skrivaj prekoračili in obltsti so trpele razne tajne vojaške edinice, med katerimi ie najbolj znan Rossbachov Freicorps. In te dni je pričel v Stettinu proces, ki se peča s to vojaško organizacijo. Proces ie prava evropska senzacija, kajti med razpravo so prišle na dan podrobnosti, ki pričajo, da so-zavladale v Nemčiji srednjeveške razmere. Iz zaklenjenih spisov je razvidno, da ie Rosshach organiziiral puč. Ross-baohovci so nameravafti aretirati vse vodilne nemške politike in jih skrivaj odstraniti. Med Rossbachovo organizacijo in državno obrambo je vladailo intimno prijateljstvo. Rossbach je sodeloval tudi pri znanem Kappovem puču v bojih v ruhrskem ozemlju pod povelj stvom generala Waokerja. Tu je po- žrtTC. — Senzacionalen proces srednjeveške brezpravnosti. — sk>vala zloglasna fem-a, ki je zahtevaila mnogo žrtev. Po krvavih izgredih v ruhrskem ozemlju so bile vse vojaške organizacije prostovoljcev razpuščene in Ross-bachovce so poslali na Pomoransko. Tu je prišlo do prvih poizkusov, da bi se v sporazumu z državno obrambo vtihotapilo orožje. Za izdajalce, ki bi skušah" preprečiti to a'kciio. je bila določena smrtna kazen. Državna obramba je baje sama oddajala tozadevna povelja. Ta povelja, ie izjavil Rass-bach pred sodiščem, so bila povsem jasna. Tikala so se orožja, kar ni bilo nič izrednega. Na eno tako povelje so moji vojaki nekega moža ustrelili. Jaz sam sem dobiil povelje, naj aretiram več izdaje osumljenih civilistov in ravnam z njimi tako, kakor zahtevajo razmere. Vedel sem sicer, da je treba izdajalce taikoj ustreliti, vendar sem jih pa izročil prek emu sodu. ki ie obsodil na smrt samo tri. Državno obrambo sem obvestil o ju s tif i kaci i i obsojencev. Sestavi*! sem .udi protokol in ga poslal državni obrambi. Zeio zanimivo je bilo zasliševanje H e in za Hauensteina, ki je bil dodeljen kot podčastnik Sommerfeldovi hrigadi. rtauenstein je izpovedal, da je bil dodeljen takratnemu vladnemu svetniku dr. Spieckerjn kot telesni stražnik. Nastopal je pod raznimi imeni in imel je nalogo, ubijati izdajalce. Opravljal je posle, ki jih je ooravljala v srednjem veku zloglasna fema. Predsednik ga je vprašal, koliko ljudi so postrelili. rtauenstein ie izjavil ,da se točno ne spominja, da pa je moraJo plačati odpor proti tajnim mahinacrjam vojaških organizacij najmanj 200 ljudi z življenjem. Nekatere so zastrupili, druge ustrelili, mnogo so jih pa pobili tudi z ročnimi granatami in bombami. Podrobnosti o VVilkinsovem poletu Letalo, s katerim je WiJkins preletel severni tečaj, je tehtalo prazno 1.80C, opremljeno pa 3400 funtov. Start v Point Barrowu je bil zelo naporen. Trikrat so se polomile železne sani pod letalom. Slednjič je moral VVMkins pritrditi lesene sani in 11 mož je vleklo s pomočjo 25 psov letalo 5 milu daleč po ledu. VV-r-HcMis je starta 1 15. t. m. Med poletom je moral 20krat izpremeniti smer. V ledu sta videla letailca široke razpoke kopni ne pa ni bilo videti nikjer. Temperatura je dosegla opetovano 48 stopinj pod mičlo. Letalca sta morala med poletom piti vročo kavo, da sta se malo segrela. 200 milj od Svalbard-a je pihal tako močan veter, da je metalo aeroplan sem in tja katkor žogo. Letalca sta se moraila dvigniti zelo visoko, in ker je začelo primanjikovati bencina,, sta se spustila na ledu in šele drugo jutro sta ugotovila, da sta blizu Gre en Har-bourja. Ker je še vedno pihal močan veter, sta ostala v zasilnem zavetišču tri dni. V nedeljo se je vreme zboljšalo. Letalca sta morala z lopatami odfcopati sneg, da bi mogla startati. Delo je trajalo 6 ur. Ko je bilo vse pripravljeno, je VVilkins opazil, da je motor preslab. Zato je-moral potiskati letalo in ko je hotel skočiti k svojemu tovarišu, je padel in Nielson je odtletel sam. Čim se je dvignil in opazil, da VViikinsa ni v letalu, se je moral znova spustiti. Pri drugem startu je Wi.likLns držal vrv z rokami in z zobmi, ker pa ni imel roka-I vic. jo je moral izpustiti. Pri tem si je SAMO ŠE DANES! SAMO SE DANES! Nihče ne sme pozabiti ogledati si VELEFILM izvirne najnovejše ruske produkcije Medvedja svatba Narodna pripovedka o blaznem grofu s človeško postavo in medvedjo krvjo. Predstave ob 4., pol 8. in 9. uri. Telefon 2124 ELITNI KINO MATICA. polomil več zob. Nielson se je mora* drugič spustiti in šele pri tretjem startu je VViMans skočil v aeroplan. Lotovo ženo eksploatiraju Ko je Jehova uničil pregrešni mest! Sodomo in Gomoro in ju upenelil. se je usmilil samo Lotove družine, ki je bila edina poštena. Od vedel je Lota in njegovo ženo iz mesta. Toda ženska radovednost ie premagala Lotovo ženo. ki se ie na begu kliub svarilu svojega moža obrnila. Za kazen se ie spremenila v soinat steber. Tako nekako prav: sv. pismo. No. in ta soinat steber, ki so ga dosedai domačini vedno radi razkazovali! tujcem, ie bil res podoben človeški postavi. Biblija namreč razlaga, da je pri vulkanskem izbruhu, ki je uničil obe mesti, puhnila na kraju, kjer je stala Lotova žena. iz zemlje nekaka slana masa. ki ie v tren otku objela in zakrila Lotovo ženo. Mož. ki se je ozrl na svoijo ženo, je ni videl, pač pa je opazil že soinat steber. Toda naša materialistična doba ne pozna nobene romantike. Ob Mrtvem morju se je namreč zasidrala neka družba, ki eksploatira vse soihie in zaloge soli. Družba tudi Lotovi ženi ni prizanesla. Solnati steber, ki so ga dolga stoletja občudovali turisti, porabijo za namizno sol. Z Lotovo ženo bodo ljud«;e so':;!i iuho. Milanski atentat delo fašistov Preiskava milanskega atentata še ni končana. Zanimivo je, da fašisti o preiskavi nočejo dati nobenih informa^ cij. Vse kaže, da je prvotna domneva, da so »pri atentatu sodelovali sami fašisti, utemeljena. O tem pričajo poročila inozemskih listov, ki očitajo fašistctm, da je bil atentat delo njihovih rok. Tako poroča »Ostschvveiz« iz St. Gallna, da je preiskava, ki jo vodi general Balcano, osredotočena na fašistične organizacije v Milanu in oikolicL Preiskovalna komisija zaslišuje vsakega fašista, ki mora dokazati svoj alibi za 24 ur pred atentatom. Preiskavo vodi posebno faštistovsko sodišče. Oblasti so že ugotovJle, da gre za izdajo med fašisti samimi. To dokazujejo tudi priprave za atentat. Nameščen je peklenskega stroja v kandelabru je zahtevalo precej časa in preiskovalno sodišče sumi, da je atentat tolerirala policija sama. Zato so bili aretirani vsi sražniiki fašistovske milice, ki so imeli ta'krat službo na usodnem kraju. V preiskovalni zapor sta morati a tudi dva policijska Častnika.- čudno je, da karabinjeri, ki so na Piazza Giulio Cesare patruljirali, niso opazili, kako polagajo atentatorji v kamdelaber peklenski stroj. Ocarinjen je vseh uvoznih tzvoznih to tranzitnih pošiljk oskrbi hitro skrbno in po najnižji tirifi KAJ KO TURK. carinski posred* nik, LJUBLJANA, Masarvkova cest« 9 (nasproti carinarnice) Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklarira* □ega blaga in vse informacije brezplačno. 51/T f\T%f\'J |p» browninge. pištole za strašenje psov, " K\J £«• J Ef • samokrese, puške, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetalni ogenj itd., puškama F. K. Kaiser.šeienburgova uit.* 6 Ljubljana. izdelovanje laiurit! NALOŽBA PAKTI TUR * ZAHTEVAJTE CENOVNIKE! P. BOGDANOV S CO., SISAK ,« Cenjene dame, oglejte si pred nakupom zalogo ravnokar došlih krasnih brzoŽtvalnih strojev, naj* novejše iznajdbe moderne tehnike. Na vsak stroj popolnoma enostavno šivate vsakovrstno blago. našitke in čipke a cikcak Sivom, vezete najmodernejše in luknjica«te vezenine gumbe in gumbnice. — Pouk v vezenju brezplačen I — Ceniki franko. — Prodaja tudi na obroke. — »TRIBUNA* F. B. U, Ljubljana, Karkrvska cesta. Za birmo F. ČUDEN Ljubljana. PREŠERNOVA 1 Strojni ključavničar z dveletno prakso, tmožen slovenskega in nemškega jezika, išče službo. Nastop lahko takoj. Ponudbe na upravo lista pod »Ključavničar 806«. Prazno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo išče gospodična za maj. Ponudbe na upravo lista pod •Zračna soba 817«. Izgubila se je orno-bela skunks boa. med 12.—1. uro po Rimski cesti. Gor« jupovi, za Rimskim zidom do Zelja* ske ulace It. 11. Pošten najditelj naj Jo odda v upravi »Slov. Nar.« proti nagradi. 826 Starine; garniture, okrotfe mize, taberoak-Ije, vitrine, stole, omare, fotelje, porcelan, srebro, lestence kupujem po tj obiteljskih cenah. Brze ponudbe na: Julij pl. Srtbernagl, Zagreb, Ikca 131 a. 825 Nakup zlata, srebra, platina, bakra, medenine, cinka itd — Tovarna ca točenje dragih kovin, Uubllana VIL 48/T Meblovano sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, v centrumu mesta, išče gospa. Vselitev lahko takoj. Ponudbe na upravo »Slov. NaT.« pod »Lepa soba 815«. Elegantno jedilnico kompletno, postavim na dom, Ljubljana aH kolodvor, za 13.000 Din. Zaradi bogate in solidne izdelave cena jako ugodna. Ogleda se lahko vsak dan pri Josipu Štatfa, mizarstvo, KraSnja, poŠta Lukovica pri Domžalah. 822 Meblovano sobo zračno, z električno razsvetljavo, 15 minut od glavne poŠte, oddam mirnemu gospodo aH visokošolcu za 300 Din mesečno, z zajtrkom. Ponudbe na opravo lista pod »Svetla soba« 780«. KLJUČAVNIČAR ANTON KETTE — se je preselil — v Bohoričevo ulico Št 33 — izdeluje stroje za rezanrr in klučavniCarska del *>1 Urejuje: Josip Zupančič. — Za cNarodno tiskamo*; Fran Imerfci. m Z* npr a* 3cratni del Usta; Oteo Christoi —, Vsi v Ljubljani.