82
Popifovanje noviga kolovrata,
Radovedni bofte she popraf hovali, ljubi bravzi, kakfhen je neki novi kolovrat, ki je bil v Novizah v 14. liftu tega leta osnanjen?
Imenovan kolovrat je prav sa prav po tem narejen, kar fe je samoglo boljf higa od domazhiga
in zhefkiga kolovrata vseti; je tedej smef od oba-dveh.
Domazh kolovrat je preokoren, preteshak sa goniti 3 prevezh trefe. in je s eno befedo prenerodno narejen; satorej fe nemore na-nj tanjka in enako ravna nit delati; tudi premalo fuzhe, sato ker verviza zhes vre t en o tezhe, vreteno pa perutnize sa fabo vlezhe, ktere fe tolikokrat manj okoli obernejo, kolikokrat fe nit okoli vretena ovije : zhe fe pa manjkrat perutnize okoli obernejo, manj fe nit fuzhe, in satorej je kafneji, kakor vfaka okorna rezh.
Nafproti pa je zhefki kolovrat veliko bolj uren mimo domazhiga, ker je manjfhi, lahnejfhi in veliko bolj perpravno in bolj na tanjko narejen, ver-viza tezhe ne zhes vreteno, kakor na domazhim, ampak zhes perutnize; in perutnize vlezhejo sa fabo vreteno, nit fe na drugo plat na vreteno navija, kakor per domazhim; satorej fe morajo toliko vezhkrat oberniti j kolikorkrat fe nit okoli vretena mora oviti, preden je polno: satorej veliko hitreji fuzhe, bolj vlezhe, pa vender le voljno prijenja , ne vterga, in ni tako fvojoglaven, kakor pa navaden domazh kolovrat.
Novi kolovrat ravno tako fuzhe, vlezhe in nit dela, kakor zhef ki, farno perutnize fo na temu veliko vezhi, vreteno je pa navadnimu domazhi-mu enako, le bolj tanjko in lahno je, in flushi sa vfako prejo: saprashnje, sa ohlanze in sa hodnik; na perutuizah pa, kjer verviza zhes nje tezhe, fo narejene fhipze trojne forte, ena majhna sa pr as h nje 3 druga malo vezhi sa ohlanze, narvezhi pa sa hodnik, tako de, kader fe ho-zhe prashnje ali ohlanze, ali hodnizhno predivo prefti, ni treba vretena in perutniz premeniti, le verviza fe dene na vezhji ali manji fhipzo.
$izer je pa kolovrat vef drugazhi narejen; fe nizh ne maja, ne trefe, ne lese tje po tleh; satorej ni treba shebljev od sdolej v noge sabijati, s kte-rimi fe pod ali tlak pofhkodva. Je slo. slo priproft in zhe fe mu vfa priprava, prezh vsame, bi vfak miflil, de je famoteshen It o 1: prediza ledi na njemu; kolo s a ftolam tezhe, podnoshnik (nogavnizaj je pod ftolam narejen, pa toliko vim moli, de fe lahko s nogo na-nj ftopi in goni. Na prefelzi pa fedi prediza, kakor per zhefkim. Na naflonu ftola je v dva vogla klukafta roka tako perterjena , de fe po potrebi lahko gori ali doli premakne, v ti roki tezhe vreteno in perutnize. Vfe je prav per rokah in pred ozhmi, de fe lahko vidi, ko bi fe imela preja podfuti, intlefe bersh lahko popravi* Na tiftim proftoru, kjer je ena prediza dosdej na domazhim ali na zhefkim kolovratu predla, samo-rete sdej dve prav lahko prefti, ker prediza in kolovrat nizh vezh proftora ne potrebujeta, kakor navaden ftol. To je velika dobrota sa kmeta, po-febno sa uboshne ljudi, kterim sa luzh in sa pro-ftor vezhkrat hudo gre. Kolo in perutnize fe tje po hifhi od luzhi obernejo, de fe luzh ne gaf/, roke pa fe lahko bliso luzhi imajo, de fe bolj vidi, pod rokami fe pa tudi na vreteno fveti.
Kolovrat smiram rad tezhe. de fe le vzhafi en malo namashe, sato ker fe nemore prah, pesdirje in predivo na vinto in na fhtekelj nabirati, kar fto-lovi ploh brani. Pod ftolovim ploham je pa tru-shiza narejena, v kteri fe prasne in napredene vretena hranijo: sato jih ni treba po polizah potik-vati, kjer vezhkrat doli padejo, fe isfujejo, smedejo ali pa fe jim fhipe pobijejo. Vreteno fe nikoli ne rasdela, ampak vezhidel le po nemarnofti v nizh pride,
83
doli pade , fe mu fhipa ubije , ali pa kdo ponave-dama na-nj ftopi in ga ftare.
Kader prediza v faboto vezher neha prefti, od-fuzhe roko s perutnizami in s vretenam vred od naflona, f-hrani vfe v trushizo in tako obvarje pred pof hkodvanjem, kar fe vezhkrat primeri, kader kolovrate ob prasniku v kot poftavijo ali jih viin snofijo. ^pomladi, kader fe savoljo svunanjiga dela vezh ne prede, fe vsame roka prezh, kolo , pod-noshnik, prefliza in trushiza s vreteni vred fe f-hrani sa drugo leto, ftol pa oftane v hifhi s a vfakdanjo rabo. To revnimu kmetu prav dobro flushi, zhe ga obif he kaki prijatel, kterimu nima zhedniga ftola ponuditi,   de bi fe doli vfedel.
Kdor sna dobro na navaden ftar kolovrat preiti, bo famodfebe bres vfiga poduka tudi na tega kmalo predel, famd kodeljo ali hodnik mora snati popred po zhefko s grebeni sa predenje pripraviti.
To fo sboljfhki in pripravnoft noviga kolovrata ; narvezhi je pa ta, de fe bres vretena, pe-rutniz in prefiize samore ref sa zlo majhno ženo, to je, sa tri petize narediti, slafti v takih krajih, kjer shiv lef, to je drevo na fhtoru, ni slo drag. #)
Kdor fe bo ta kolovrat napravil in ga bo sazhel rabiti, fe bo fam preprizhal od refnize vliga tega
popifovailja.  **)                                            M. Ferlan.
*) V  14.  liftu   pri   osnanilu  tega   kolovrata   namefto   sheles
beri: shiv lef.                                                    Pifatel.
**) Ker bres podobfhine ni nihzhe v  liana,  take  kolovrate na-
rejati,   in   ker   vemo,   de   bo   marfikdo   shelel,   imenovan
kolovrat viditi,  bi  nam  gofpod  Ferlan pazh prav vftregli,
ko  bi  nam  hotli  bersh   ko   bo   raogozhe,   eniga sa isgled v
Ljubljano poflati.                                          Vrednifhtvo.