350
Politične stvari. Deželni zbor kranjski.
VI. seja dne 25. oktobra.
Deželni glavar otvori sejo ob polu 11. uri. Deželnemu odboru so došle naslednje prošnje : Posestniki iz vasi Gorenje, Srednje in Spodnje Gamlje prosijo podpore za regulovanje Save; Germ Ivana, učiteljska vdova, prosi štiriletne podpore po 50 gld.; okrajni cestni odbor ribniški prosi za odpis predplačila 647 gld. 9 kr.; okrajni cestni odbor ribniški prosi podpore za vzdrževanje cestarjev za leto 1889; Maks Ivanetič, učitelj, stanujoč v Zagorji, prosi, da se rehabilituje kot definitivni učitelj na Kranjskem: »Dramatično društvo" v Ljubljani prosi podpore za gledališko dobo 1889/90; tukajšnji deželni šolski svet je predložil prošnjo bivšega učitelja V. Sturma v Metliki, da se mu pusti zvišana pokojnina; kranjsko muzejsko društvo prosi nove podpore za izdajo letnih izvestij; občinski zastop in krajni šolski svet na Dobrovi pri Ljubljani prosita, da se sedanje šesttedenske velike počitnice za ljudske šole podaljšajo zopet na 2 meseca in da so te počitnice v prihodnje na imenovani šoli od 1. sept. do 31. oktobra.; „ Glasbena Maticau prosi podpore ; Al. Šubic, redni učenec kr. akademije v Monakovem, <prosi podpore; Valentina Karinger v Ljubljani, učenka na dunajskem konservatoriji, prosi podpore; Fr. Pugelj, bivši učitelj, sedaj v Kandiji pri Novem mestu, prosi mesečne miloščine; deželni šolski svet prosi podpore za šolo pri sv. Trojici; občine Moravče, Peče in Drtija prosijo, da se okrajna cesta iz Moravč na Lukovico preloži; podobčini Lozice in Št. Vid prosijo, da bi se jim 30.000 ameriških rezanic brezplačno podelilo.
Kustos deželnega muzeja, g. prof. Muli ner, je predložil 36 elegantno vezanih izvodov letos izšlega dru-zega letnika „Mittheilungendes MusealvereinesfiirKrain"*.
Poslanec Hribar je predložil samostalni predloga da se ustanovi deželna hipotekama banka; ta predlog bode poslanec utemeljeval v prihodnji seji.
Poročilo deželnega odbora z računskim sklepom deželnega zaklada za leto 1888 se izroči finančnemu, odseku.
Poslanec Klun poroča vimenu finančnega odseka o vladni predlogi z načrtom zakona, s katerim se iz-dajejo na podstavi zakona z dne 17. junija 1888, drž. zak. št. 99, določila o plačilu za verski pouk po javeih ljudskih šolah. Kakor že znano, Njegovo Veličanstvo ni potrdilo deželnega zbora dne 22. oktobra 1888 skle-njenega načrta vsled prenaredbe § 5. vladne predloge, v kolikor je po sklepu deželnega zbora šolsko oblastvo zavisno od pritrditve verskega višjega oblastva in deželnega odbora, kadar določuje, po katerih šolah in po koliko ur na teden mora na vsaki šoli poučevati posebni v določeni šoli nameščeni verski učitelj. S tem bi se skrčilo po državnih in deželnih postavah področje-šolskega oblastva. Načrt tega zakona smo že lansko leto objavili v našem listu. Finančni odsek je deželnemu zboru predlagal naslednje premembe :
V  § 1. se je v drugem odstavku najmanjše števila tedenskih ur za veronauk od 22 skrčilo na 20 ur.
Dosledno tej premembi se je v § 2. v prvem odstavku število ur, do katerih je posebni verski učitelj zavezan, od 25 skrčilo na 24 ur.
V  § 7. popolnoma odpade drugi odstavek.
Od § 9. se je izročil drugi odstavek, ter uvrstil kot poseben § 10. Vsled tega   se   nemški   tekst sedaj glasi:
¦„§ 10. Mein Minister fur Cultus uud Unterricht ist mit der Durchfiihrung dieses Gesetzes beauftragt.u
Deželni zbor je vsprejel brez ugovora prvih šest paragrafov. Pri § 7. predlaga poročevalec Klun v imenu finančnega odseka, naj odpade drugi odstavek, ki ministru daje pravico razsojevati o remuneracijah, ako bi se deželni šolski svet in deželni odbor ne mogla zediniti. Po govoru gospoda deželnega predsednika in barona Schvvegelna, ki je zagovarjal vladini predlog sprejme se ta in potem ves načrt zakona v celoti. Tudi lani je bil deželni zbor izpustil ta odstavek, ne da bi se bilo ministerstvo izpodtikalo nad to premembo, ker se sploh skoraj ne more misliti, da bi se deželni šolski svet in deželni odbor ne mogla porazumeti. In če bi se res ne mogla, vendar ne gre ministru priznavati zadnje razsodbe, ampak raje kaki drugi instanci.
Deželni predsednik baron AVinkler se zahvaljuje poslancem, da so sprejeli prejšnjih šest paragrafov ia poudarja, da bi ga veselilo, ako bi pritrdili tudi § 7. po vladnem načrtu, ker se mora poskrbeti za to, da kdr> razsoja, ako se deželni šolski svet in deželni odbor ne moreta zediniti.
351
Poslanec baron Švegelj poudarja važnost tega zakona iu omenja, da je treba v soglasje spraviti §§ 5* in 7., tega soglasja pa ni. ako se izpusti drugi odstaveR, torej predlaga, naj se § 7. sprejme, kakor ga priporoča vladni načrt.
Poročevalec Klun zavrača predgovornika iu po-jasuuje, da sta §§ 5. in 7. tudi po vladnem načrtu načeloma drugačna. V § 5. vladni načrt sam zahteva, naj se deželni oabor pri snovanji novih služb le zasliši, v § 7. pa naravnost priznava, da je treba dogovora z deželnim odborom Za par grošev, zaradi katerih bo šlo, se deželni šolski svet in deželni odbor menda ne bosta sprla; če se pa ne moreta zediniti in se bo jima vredno -zdelo, naj pa volite posebni regnikolarni deputaciji, ki se bodete dogovorili, Koliko soldov naj se veroučiteljem plačuje kot odškodnina za pot!! Sicer pa mora omenjati, da tu ne gre za dve cesarski, ampak dve avtonomni oblasti, ker je tudi deželni šolski svet le avtonomen organ, dasi se imenuje c. kr. šolski svet; nikakor torej ne more ministru priznavati pravice, da bi ko-aečuo on razsojeval, ako se dve avtonomni oblasti ne moreta porazumeti.
Dalje poroča poslanec Klun o prošoji vdove M. Kratohvilove za podporo. Na predlog finančnega odseka ji deželni zbor dovoli za leto 1890 iz učiteljskega penzijskega zaklada enokratno podporo 50 gld., učiteljski vdovi Filomeni Vidmar se podaljša za tri leta miloščina po 100 gld., Matildi Ko kal j za tri leta po IGO gld., Mariji Novak, učit. siroti, dovoli deželni zbor iz učit. penzijskega zaklada za tri leta po 50 gld., biv-juiu učitelju Mat. Prašnikarju za 1. 1890 enokratno podporo 40 gld., prošnja učitelja Iv. Zamika za podporo se odbije, ker je v deželni blaznici na deželne troške, isto tako se odbije prošnja njegove žene Helene, ker dobiva moževo pokojnino, pač pa deželni zbor do-Toli njuni hčeri enokratno podporo 20 gld. za 1. 1890. Poročevalec Klun dalje poroča o proračunu zaklade učiteljskih penzij za 1. 1890. Potrebščina znaša: penzije za učitelje 12 800 gld., za učiteljske vdove 5670 gld., vzgojnine 1100 gld., miloščine 1900 gld., odpravine 300 gld., pogrebčine 400 gld., uradne in pisarnične potrebščine 50 gld, vkupe 22.220 gld. Zaklada znaša: presežek gospodarjenja v zalogo šolskih knjig 930 gld,, šolske globe 700 gld., odstotni odtegljeji za penzijski zaklad 5700 gld., obresti od kapitalov 1346 gld., povračila 112 gld., vkupe 8.788 gld., torej je primanjkljaja 13.432 gld., ki se bode pokril iz deželnega zaklada.
Poslanec Murni k poroča o prošnji Fr. Bajca, prov. paznika deželne prisilne delavnice za daljno miloščino. Deželni zbor mu dovoli za tri leta po 5 gld. na mesec, počenši s 1. aprilom prih. leta iz zaklada prisilne drlavnice.
Dalje je porečevalec M urnik v imenu finančnega odseka nasvetoval na prošnjo Frančiške Drenik daljno dovolitev za tri leta vzgojevalnine njenim trem otrokom ^r znesku 150 gld, kar je zbor potrdil.
Poslanec Višni kar je poročal o prošnji okr. cestnega odbora senožeškega za odpis dolga 1848 gld., ter v imenu finančnega odseka nasvetoval, naj se prošnja odbije ter dovoli povračilo v šestletnih obrokih po 308 gld. Zbor pritrdi.
Poslanec Detel a je poročal o prošnji občine Bled, da bi se hiralniški troški 399 gld. 17 kr. za Dorotojo Gogola plačali iz deželnega zaklada, ter nasvetoval, naj se prošnja odstopi deželnemu odboru v rešitev, kar obvelja. Dalje je poročal o prošnji občine Rovte za podporo pri gradnji ceste Logatec-Rovte, ter nasvetoval, da se deželni odbor pooblasti dati primerno podporo; iste-tako glede prošnje okr. cestnega odbora logaškega zaradi podpore za gradnjo iste ceste; oba ndsveta obveljata. Konečno je poročal poslanec Detela v imenu finančnega odseka o prošnji okr. cestnega odbora črnomaljskega za odpis dolga 3500 gld., da se prošnja odkloni, čemur zbor pritrdi. Na to se je pričela tajna seja.
Po rešitvi priloge 36. prišlo, je na vrsto kot točka 5. ustno poročilo finančnega odseka v proračunu zaklada učiteljskih penzij za leto 1890 (k pril. 15) in o marg. št. 4 § 8 letnega poročila. Pred tem proračunam rešila se je dolga vrsta prošenj, ki so v tesni zvezi s tem proračunom, izrekoma prošnje štev. XV., XXIII., XXXII., XXIV.. VI., XIII. in XIV., kateri vse zadevajo prošnji za izredne podpore iz tega zaklada. Vse te prošnje rešile so se v smislu predlogov finančnega odseka in potem proračun sam z onimi premembami, ki so se po-uzročile z rešitvami navedenih prošenj.
Dalje privolila se je provizioniranemu pazniku prisilne delavnice Bajc-u še za daljna tri leta miloščina mesečnih 5 gld. (prošnja st. L). Ravno tako podaljšali so se odgojevalne podpore za otroke Drenikove za tri leta.
Daljne točke zadevale so prošnje cestnih odborov za podpore iz različnih naslovov. Prošnje zadevale so deloma cesto Logatec-Rovte, deloma černomaljski okraj. Deželni zbor prepustil je rešitev teh prošenj deželnemu odboru, ker je temu ložje presoditi po nadrobnih preiskavah, koliko je primerno takih podpor privoliti posameznim okrajim, tako, da se ne privoli najsilnejšim prosilcem neprimerno veliko, skromnejšim, akoravno ubo-žana, pa ničesar.
Po točki 12. dnevnega reda pa se je na predlog poslanca Šukljeja pretrgala javna seja ter se je razpravljalo v tajni seji vprašanje, ali naj bi dežela ne vzela v zakup državnega vžitninskega davka v 7 okrajih, za katere bode javna dražba dne 30. oktobra v Ljubljani, to je za okraje Škofja Loka razpisana v svoto 10.000 gld., Berdo razpisano z 6.080 gld., Logatec razpisano z 14.781 gld., M o kron o g razpisano z 6.110 gld. Vrhnika razpisano z 8.200 gld., Senožeče razpisano z 4.000 gld. in Trebnje razpisano z 2.700 gld.
Po obširni razpravi, pri kateri je prišla v razgovor tudi ponudba zakupni   nekega   konsorcija, v kateri   po-
352
nuja za deželno naklado na žganje za tri leta po 160 000 goldinarjev na leto.
Pri potem zopet pričeti javni seji razglasili so se sklepi tajne seje, po kateri se deželni odbor pooblastuje udeležiti se javne družbe pri oddajanji zakupa vžitnine ter se mu nalaga dalje pogajati se z vlado, da dežela v zakup prevzame užituino vse dežjle razun Ljubljanskega mesta.
V smislu teh sklepov ima deželni odbor reš ti tudi ponudbo družoikov zakupa vžitnine glede pobiranja deželne naklade na žganje.
Ti sklepi so posledica vlani sklenjene vpeljave lastne režije za deželno naklado na žganje, ker je sedaj dežela v stanu z osobjem, ki pobira to naklado od žganja, brez pomenljivega povekšanja stroškov, poberati tudi državni užituinski davek in deželsko 40 gld. naklado k temu davku.
Prva poskuŠDJa na tem polji pokazala je dober vspeh, nadjejamo se toraj, da bodo tudi daljni koraki po-voljni za finance deželske.