SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) XLVII (41) Štev. (No.) 15
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 28. aprila 1988
Združena Evropa	Slovenska legija
Je že tako na tem svetu, da se tudi velike in važne stvari hitro pozabljajo, da gredo v pozabo prav kmalu velmožje velikega političnega formata, ki so pred komaj nekaj desetletji oblikovali po drugi svetovni vojni težko prizadeto Evropo in jo skušali iz razvalin formirati v novo gospodarsko, kulturno in politično kontinentalno enoto, ki bo sposobna razviti svoje sile v bujno rast in spet postati osredje svetovnega dogajanja.
V prvem desetletju po vojni so bili ti politični evropski velikani: za zapadni, svobodni del poražene Nemčije bivši dolgoletni kancler Konrad Adenauer, za Francijo, nepozabni Evropejec Albert Sehuman, bivši predsednik vlade v Parizu in dolgoletni zunanji minister Francije, za Italijo pa ponovni predsednik vlade Alcides de Gasperi. Vsi trije so bili vneti zagovorniki čim tesnejšega sodelovanja vseh evropskih držav tostran železne zavese, ki jih ni bil preplavil Stalinov komunizem.
Toda za časa njihovega vodstva evropske politike razmere niso bile dozorele za uresničenje ideje o združeni Evropi, ki je tem trem voditeljem plavala pred očmi. Po njihovi smrti je šla z njimi vred v grob. A iz groba jo je kmalu izkopal drugi, morda doslej največji in najuspej-ši francoski Evropejec Monet, ki je svoje življenjske sile popolnoma žrtvoval načrtnemu širjenju ideala evropskega sodelovanja. Njegovo delo ni ostalo brez uspeha. Ko so evropske gospodarske razmere dozorele tako daleč, da so ne samo gospodarski ljudje po evropskih državah ampak tudi politični voditelji sprevideli, da v ekonomskem tekmovanju s takima gigantoma kot so Združene države Amerike ali Japonska posamič ne morejo nikamor priti, ker so produkcijsko in trgovsko kot poe-dinci preveč šibki, so se začeli ozirati za Monetovo idejo skupnosti. Začeli so razpravljati o skupnem tržišču in skupnem ekonomskem planiranju, za kar pa je bilo treba e-konomijo posameznih držav združiti m uskladiti v enotno ekonomsko akcijo. Tako je nastala Evropska gospodarska skupnost (Evropska gospodarska skupnost — EGS) in njen eksekutivni organ, ki je svetovno znan pod imenom Skupni trg.
Vsi znaki kažejo, da se Skupni trg dobro izkazuje, vidno dokazujoč pomembnost in važnost skupnega planiranja, produkcije in trgovanja. Da je ta podmena resnična in nobena utopija zanesenjaških politikantov, dokazuje najnovejša novica, da EGS pripravlja načrt, da z letom 1992 dokončno odpravi vse zapreke in ovire za trgovanje znotraj organizirane skupnosti in bo od tedaj dalje med državami-članicami vse trgovanje popolnoma svobodno in prosto. Novica o pripravah za izvedbo načrta je gotovo vredna, da se
Za konec februarja so avstrijske stranke imele namen pričeti zakonski postopek za uresničenje koroškega pedagoškega modela — dvojezične šole, ki se ji pa Slovenci upi-:rajo. Zato so najprej hotele predložiti primeren osnutek parlamentu za odobritev.
Tedaj si je Haider, vodja FPO, izmislil nekaj novega: hotel je, da se v osnutek tudi vnese njegovo zahtevo, da so tudi drugi učitelji „popolnoma enakopravni“ z razrednikom na dvojezični šoli. Skratka, zahteval je absurd, da ima vsak dvojezični razred dva enakopravna razrednika.
Ker sta ostali dve stranki, ki sta podpisali prejšnji dogovor, to sta
o nji piše in njen pomen ocenjuje z gledišča svetovne trgovine.
Kar je pa posebne omembe vredno, je dejstvo, da se v zvezi s tem načrtom piše, da ta korak EGS pomeni rojstvo Združenih držav Evrope. Morda je s tako trditvijo zaenkrat še preveč rečeno, a že samo dejstvo1, da se ideja Združene Evrope jemlje v misel s tako pozitivno besedo kot je „rojstvo“ zasluži vso pozornost. In zasluži tudi naše veselje! Kajti po zadnji vojni je prejšnjo vlogo Evrope zameglila senca (Amerike in Sovjetije) ki sta doma-mogočnosti obeh svetovnih velesil la v celoti prevzeli vodstvo svetovnih zadev na vseh področjih človeške aktivnosti. Ohromela Evropa je nemočna stala ob strani, da sta o njeni usodi barantala dva tekmeca za njeno bogato in vsestransko dediščino.
Napovedani razvoj bodoče zgodovinske stvarnosti pa sedaj napoveduje konec tega stanja, če evropske države izpeljejo načrtovano spremembo ekonomske povezanosti med seboj, bo sedanji Skupni evropski trg postal največji popolnoma enoten trgovski blok na svetu, ki bo na tržiščih sveta mogel u-spešno tekmovati z obstoječim obvladanjem teh tržišč od strani Amerike in Japonske, saj bo predstavljal ljudsko bazo okrog 325 milijonov in več kot 40 odstotkov zunanje trgovine. če drži resnica, da tisti, ki je ekonomsko močan in vpliven, dosega tudi politične uspehe, se bo Evropa spet pojavila kot vodilni faktor pri urejevanju svoje lastne nesprejemljive razkcsanosti kakor tudi pri urejevanju političnih zadev ostalega sveta.
V ta namen ima že tudi politično ustanovo -— evropski parlament v Strasbourgu, tudi sad Monetove ideje in prizadevanja, čigar delegati bodo tudi nanovo voljeni leta 1992. Tako imajo izgledi za bodočo izvedbo in afirmacijo evropskega združevanja zelo pozitivne možnosti, ki vse merijo na rojstvo Združenih držav Evrope. Seveda bo ta proces zahteval mnogo časa, mnogo resnih naporov in mnogo modrih, velikih ljudi, da se sedanja dispozicija za evropsko bodočnost pritira do uspešnega konca.
Slovenci smo na uresničenju teh pričakovanj z ozirom na sedanji položaj naroda močno interesirani in prizadeti. Jasno se je namreč izkazalo in se še izkazuje vedno vidneje, da z Jugoslavijo ni nič. Že pod kraljevsko prvo Jugoslavijo je razlog za to jasno povedal veliki Slovan in navdušeni jugoslovanski nacionalist, bivši ljubljanski župan in v prvih letih nove države celo kraljevski namestnik v Ljubljani Ivan Hribar, ki je videl vzrok slovenskega razočaranja v tem, da je v glavah večine odločujočih srbskih državnikov ukoreninjena orientalska (bizantinska)
socialistična in katoliška, zahtevo odklonili, je Haider tudi odklonil svoj podpis na zakonski osnutek. Obe stranki pa sta nato tega odložili v arhiv.
Koroški deželni glavar Wagner je k temu dejal, da se na prejšnjem dogovoru treh strank ne bo nič spreminjalo. In če Haider ne bo podpisal, ostanejo na Koroškem pri starem.
Ne vemo, kaj je pravzaprav za tem. Haider je hotel preveč, pa ni dobil nič. Obenem pa lahko vidimo, da tudi Slovenci ne bodo mogli kaj več spreminjati morebitnega zakonskega osnutka, če se Haider premisli.
miselnost, ki je tako bistveno različna od zapadnjaške.
V sedanji Jugoslaviji pod enopartijsko vlado komunistov, kjer prevladujejo Srbi v velikem številu, je položaj neprimerno slabši kot je bil za Hribarjevih časov. Ti Srbi so odločeni vcepiti Slovencem orientalsko življenjsko počelo, jih sebi priličiti in nacionalno s tem izbrisati. Slovenci smo pa po vsem svojem zgodovinskem razvoju in življenjskem konceptu pristni zapadnjaki in bizantinizem odločno odklanjamo. Še posebej, če nam ga kdo hoče vsiliti z izrabljanjem javne oblasti. Tak je danes položaj v Sloveniji pod Jugoslavijo, ki ga vedno odločneje odklanjajo vodilne plasti naroda in se ozirajo proti zapadu. Te dni smo brali od d.oma razveseljivo novico, da se je podal v Strasbourg na sejo evropskega parlamenta dr. France Bučar, bivši partizan, potlej vseu-čiliški profesor, nato pa inteligentno točen z znanstvenimi argumenti podprt kritični ocenjevalec enopartijskega sistema v domovini, vržen z univerze. V evropskem parlamentu je imel odličen govor, v katerem je naslikal položaj Slovenije v okviru enopartijske Jugoslavije in s svojim predavanjem zbudil občo pozornost. Naj bi dr. Bučar bil začetnik, ki kaže Slovencem pot v svobodno Evropo kot sestavnemu delu te Evrope; njemu naj bi sledili še drugi, med njimi tudi inteligenti iz vrst emigracije.
Zgoraj opisani sedanji razvoj evropskega vprašanja daje dovolj netiva za tako aktivnost naroda v njegovem stremljenju po združitvi kot samostojna državna enota, z nekoč Združenimi državami Evrope.
L. P.
Že med revolucijo in seveda tudi po njej so 'komunistični voditelji, zvesti svoji šoli pri Stalinu, razglasili vsakega, ki ni tako deloval, kakor so hoteli oni, za „narodnega izdajalca“. Oni so se lahko vezali s Hitlerjem in Stalinom, govorili o preseljevanju vsega slovenskega naroda na Kitajsko: o pobitju vseh Slovencev, da ostane le pet komunistov; lahko so nad narodom izvršili genocid v Rogu; lahko so na procesih pobijali lastne pristaše, jih pošiljali na Goli otok; a bili so pravoverni.
Tisti pa, ki" so mislili drugače ali si celo upali delati drugače, kot je ukazovala Partija, so bili takoj razglašeni za izdajalce slovenskega naroda, s katerimi nihče ne sme imeti usmiljenja.
Dolgo smo bili deležni samo mi tega sramotilnega pridevka. A komunizem — bolje Novi razred o-blastnikov — ni spremenil svojih navad.
10. marca letos so imeli v Murski Soboti zanimiv sestanek. Na posvetovanju, ki ga je pripravila Slovenska zadružna zveza so kmetje zahtevali, da jim je pri zadrugah dovoljeno odločati, ne pa le izvrševati odloke. Na sestanku je bil tudi predsednik Republiške konference (RK) SZDL, Jože Smole. Ta se sicer v zadnjih časih skuša prikazati kot demokrat, zavzet za ljudstvo.
O kmetijstvu in ?adružništvu ni veliko povedal, a glavni del govora je bil posvečen napadu na slovenske oporečnike in druge, ki skušajo demokratizirati Slovenijo.
Napadal je tiste, ki žele večstrankarski pluralistični sistem, ki žalijo Mamula, armado in Zvezo komunistov.
Najhujši pa je bil vzdevek „narodni izdajalec“, ki ga je prilepil znanemu slovenskemu mislecu in borcu za resnično demokratizacijo,
Pred 47. leti — dne 29. aprila 1941 — je bila pod italijansko okupacijo v prostorih Delavske zbornice v Ljubljani ustanovljena tajna bojna organizacija, Slovenska legija. Njen namen je bil odpor in boj proti okupatorjem. Tistega dne so se zbrali dopoldne v Delavski zbornici zastopniki: Mladinske organizacije Slovenske ljudske stranke, Zveze fantovskih odsekov, mladine Kmečke zveze in Slovenske delavske zveze. Po temeljitem razgovoru o političnem položaju v zvezi z nemško in italijansko okupacijo je bilo soglasno sklenjeno, da je potrebno takoj tajno organizirati odpor zoper okupatorja in se pri akcijah ravnati po navodilih zahodnih zaveznikov, pri katerih je jugoslovanska vlada, v kateri je kot slovenski predstavnik dr. Miha Krek. Zastopnikom vseh prisotnih organizacij so bila tedaj dana navodila: zbiranje orožja, ki ga je ob razsulu zavrgla jugoslovanska vojska, ter izvedba organizacije tajnih celic po vaseh in okrožjih.
Predstavniki organizacij so si med seboj porazdelili delo in sestavili vodstvo Slovenske legije — ime, ki je tudi bilo izbrano na tem sestanku. Za vodjo SL je bil določen Rudolf Smersu, ki je to mesto obdržal do prihoda profesorja in rezervnega majorja Mirka Bitenca iz nemškega ujetništva v oktobru 1943. V vodstvo so bili izbrani še: dr. Albin Šmajd, inž. Jože Sodja, Andrej Križman, Viktor Češnovar, France Malovrh, Tone Duhovnik, dr. Ludovik Puš, Milan Finec, Milko Pirih, Ivo Kermavner, Henrik Goričan. Pozneje so bili pritegnjeni na vodstvena mesta med drugimi: za Ljubljano Ivo Peršuh in Portunat Majdič, za okrožja na deželi: Danilo Havelka, Nande Babnik, Franc Pelko, Franc
univ. prof. dr. Francetu Bučarju.
Iz Dela, z dne 11. marca, posnemamo ta odlomek iz njegovega napada, ki je tudi v Delu objavljen med navednicami:
„Žal v tej naši družbi dobivajo določeno podporo nekateri posamezniki, kot recimo, prof. France Bučar, ki g ra tako daleč, da v sekciji evropskega parlamenta v svojem predavanju dejansko poziva Zahod, da preneha s sleherno finančno pon močjo Jugoslaviji, da bi1 se na ta način, kot on pravi, zrušil totalitarni režim v Jugoslaviji. Kajti prav finančna pomoč pomeni zadrževanje tako imenovanega totalitarnega, kcU minternovskega, centralističnega, stalinističnega režima. Zame je to, kar je naredil France Bučar v tem govoru v pekciji evropskega parlamenta, enako nacionalnemu izdajstvu. Kajti, če nekdo poziva Zahod, naj intervenira v Jugoslaviji, in to na rušenje našega sistema, potem mislim, da je si tem zelo jasno pokazal svojo barvo.“
Ker je torej prof. Bučar nastopil proti totalitarističnemu režimu — partije seveda — je za Smoleta in druge njemu enake izvršil že narodno izdajstva. Tako vidimo, da je vse govorjenje ,o ločitvi partije od države, ki ga je nekako zagovarjal sam Smole v prid SZDL, bilo le pesek v oči. On še vedno istoveti partijo, režim, narod in, komunizem Zato smo zanj izdajalci mi in je izdajalec Bučar. Tako je prišel v našo družbo tako umen in sedaj že svetovno priznan mislec, ki mora zaradi svoje vesti in poštenja trpeti take oznake kot smo jih bili deležni mi.
Kot vemo, sta že na istem sestanku dva udeleženca javno branila Bučarja, in kot smo brali, sta Spomenka Hribar in Dimitrij Rupei tudi objavila ugovor (tega še nismo dobili).
Vsem tistim, ki doma sicer že kri-
Pregelj, dr. Zdravko Kalan, Demetrij Veble, Jože Pavlič, Jože Loboda in še nekateri.
Tudi je bilo tedaj sklenjeno, da naj vsi člani SL položijo prisego, da se bodo borili in delali za svobodo in samostojnost slovenskega naroda, da ne bodo nikdar izdali tajnosti obstoja organizacije, njega dela in imen njenih članov. Takrat se še. ni nikomur sanjalo, da bo komunistična partija pričela z državljansko vojno, in, so bile vse sile usmerjene v organizacijo bodočega odpora proti Italijanom in Nemcem.
Morda se bo kdo vprašal, zakaj se ni takoj po zasedbi Slovenije in zlasti po kasnejšem nastopu partizanstva ustanovila skupna, slovenska protiokupatorska in protikomunistična vojaška organizacija. Zakaj to ni bilo mogoče, lahko razume samo tisti, ki je one težke dneve pred 47 leti doživel.
Sovražnik je tedaj zasedel in za-stražil deželo ter imel na vseh krajih svoje ovaduhe. Treba je bilo delati konspirativno, v popolni tajnosti. Nemci so imeli že pred vojno organizirano svojo peto kolono, Italijani so imeli svoje agente, in komunisti so se skušali vriniti v vse organizacije. V tem vzdušju je bilo mogoče sestaviti tajno organizacijo samo s takimi ljudmi, ki so se med seboj dobro poznali in že več let skupno delovali in so si zato popolnoma zaupali. Mnogokrat niti ta velika previdnost ni bila zadostna: brat je prevaral brata, prijatelj je izdal prijatelja.
Zaradi tega s-o se ustanovile različne tajne organizacije (Slovenska legija, Sokolska legija, Narodna legija, Slovensko, narodno gibanje in dr.) na podlagi dotedanjih političnih organizacij in gibanj. Vse te organizacije, ki so bile demokratsko usmerjene, pa so se kmalu v svojih vrhovih med seboj povezale in sprejele skupno vojaško vodstvo, ki je bilo v rokah poklicnih vojakov. Podobno so se kasneje povezale demokratične stranke v Narodni odbor za Slovenijo.
Da je bila SL ustanovljena 29. a-prila. 1941, je razvidno tudi po režimskih dokumentih. Seveda je danes partiji zelo nerodno priznati, da je bila SL ustanovljena že takoj po' okupaciji, dočim je bila Osvobodilna fronta ustanovljena šele po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo dne
22.	julija 1941. Preje, in sicer po režimskih podatkih dne 27. aprila 1941, je bila na komunistično pobudo ustanovljena „Antiimperialistič-na fronta“, naperjena zc,per angleške in ameriške „imperialiste“, dočim naj bi se Nemčije, s katero je Sovjetska zveza sklenila zavezništvo,, ne smelo napadati. Ne pozabimo, da sta si malo prej nacistična Nemčija in, komunistična Sovjetska zveza razdelili Poljsko. Fajfar piše v svoji knjigi „'Odločitev“: „Sovjetska zveza in Kominterna takrat nista posebno poudarjali svojega protifašističnega stališča. Šele po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo se je na predlog E. Kardelja spremenilo ime (Nadaljevanje na 2. str.)
tično gledajo na revolucijska dogajanja in ne verjamejo več partijskim mitom, a o nas še vedno menijo, da smo bili res izdajalci, vsem tem priporočamo, da se sedaj na lastne oči prepričajo, kako se „izdajalci“ delajo in kdo so to za partijo.
Upajmo, da ne bo usoda dr. Bučarja «ličila naši, ko so nekateri končali v Kočevskem Rogu, drugi pod vislicami ali v ječi, večina pa nas je bila primorana poiskati svobode v daljnem svetu.
Vse to zaganjanje partije v dr. Bučarja kaže, da je ta najprodornejši in najpogumnejši mislec v Sloveniji na pravi poti. Naj mu pomaga Bog na njegovi težki poti.
TDmL
Na Koroškem se zapleta
En „narodni izdajalec" več
Dr. Tine Debeljak 85-letnik
Naš najbolj plodovit kulturni delavec, in ne samo kulturni, ampak tudi javni delavec na mnogih področjih, dr. Tine Debeljak, je dne 27. aprila v letošnjem letu praznoval svoj petinosemdeseti rojstni dan. Je to priložnost, da mu iskreno čestitamo, pa tudi priložnost, da se mu prisrčno zahvalimo za ogromno delo, ki ga je opravil za slovenski narod in njegovo kulturo ter za njegovo prizadevanje, da bi nas spoznali tudi drugi, zlasti slovanski narodi, če bi hoteli našteti njegova dela, bi nastala obširna knjiga samih naslovov njegovih del: razprav, kritik, poročil, prevodov, ocen, esejev in tudi pesmi. Za oceno vsega tega dela so poklicani v prvi vrsti naši kulturni delavci.
Ob tej priložnosti bi rad posebej poudaril važno stran jubilantovega javnega dela in sicer njegovo politično delo. Kot socialno čuteč izobraženec in goreč slovenski narodnjak je dr. Tine Debeljak delal vse življenje v vrstah Slovenske ljudske stranke. Mnogo političnih izkušenj 'si je nabral v teku let tako pri svojem tastu ravn. Bogumilu Remcu kot pri sodelovanju z uredniki Slovenca, kot na primer z dr. Ivanom Ahčinom, dr. Mihom Krekom, Francetom Kremžarjem in dr. Kuharjem. Dne 3. maja 1945 je bil povabljen na zgodovinsko sejo slovenskega parlamenta na Taboru, ki se je vršila v vsej tajnosti sredi okupirane Ljubljane.
Ko je na begunski poti prišel leta
1946 v Rim, je pomagal dr. Kreku, sprejel mesto odbornika Intermariu-ma in napisal prvo tiskano begunsko knjigo Koledarček slovenskih emigrantov za leto 1949. Zlasti je bil v stalnem stiku z zastopniki slovanskih narodov, posebej Poljakov. V Argentini je takoj pristopil v uredništvo Svobodne Slovenije ter pomagal s svojo svetovno razgledanostjo pri razmahu tega našega po-litično-informativnega tiska. Velik delež njegovega truda vsebujejo tudi Zborpiki Svobodne Slovenije ter politično-sccialna zbirka Svobodni pogledi.
Posebej moramo naglasiti, da naš jubilant kljub veliki zaposlenosti na kulturnem področju tudi rad sodeluje v naših najvišjih političnih u-stanovah. Je član načelstva Slovenske ljudske stranke in odbornik Slovenskega narodnega odbora. Pri oblikovanju raznih izjav in poslanic SLS in SNO sta njegova misel in beseda vedno prisotni. Tudi na sestankih in sejah obeh ustanov rad sprejme razne referate. Posebej pa še lahko poudarimo, da je slavljenec predsednik konzorcija Svobodne Slovenije, ki izdaja naš tednik, ter tako povezuje domovino z našo sedanjostjo.
Za vso politično delavnost, poleg širokega kulturnega dela, se mu danes toplo zahvaljujemo in želimo, da z njo nadaljuje vse do tedaj, ko bo naša domovina zopet svobodna in samostojna.
Rudolf Smersu
Tone Mizerit
I
SO LET VERE REMEC DEBELJAKOVE
Malo pred 85-letnico svojega moža je tudi Vera Debeljakova doživela visok jubilej — osemdeset let bogatega življenja. Rojena je bila
14.	februarja 1908 v Kandiji pri Novem Mestu kot hčerka profesorja, pozneje ravnatelja Bogumila Remca ter Marije, znane slovenske pisateljice kuharskih knjig. V mladih letih je veliko sodelovala pri Orlicah, kjer je bila njih načelnica vse do nasilnega razpusta leta 1929 in je z Orlicami nastopila na raznih mednarodnih srečanjih in orlovskih festivalih. Pozneje je odprla trgovino s šolskimi potrebščinami ob Poljanski gimnaziji v Ljubljani.
Po revoluciji se je zanjo pričelo veliko trpljenje. Brez vsake obsodbe je bila z otroki in materjo vržena iz hiše ter preganjana iz stanovanja v stanovanje, brez službe in podpore, dokler ni leta 1954 lahko prišla za možem v Argentino.
Tu je od vsega početka delala v pisarni Slovenske kulturne akcije, pa tudi sodelovala pri Slovenski ljudski stranki v zboru zaupnikov
Predvsem pa je njena zasluga, da je z razumevanjem spremljala javno delo svojega moža in mu pri tem pomagala, obenem pa vzgojila lepo
družino, ki šteje danes že 18 vnukov in vnukinj.
Tudi njej želimo ob tem prazniku vsi prijatelji še dolgo in srečno življenje v krogu njene družine.
e.	k.
Skoraj neopazna novica v časopisju je pretekli ponedeljek, 25. aprila postavila nagrobni spomenik najljubšim sanjam radikalne stranke. Vrhovi v vladi so se uradno vdali ideji, da, je ustavna reforma neizvedljiva v sedanjih okoliščinak. Grenak okus v ustih in ponovno govorjenje o „alvearizaciji“ države je pepel tega, kar je svoj čas izgledala mogočna grmada, ki naj bi zanesla ogenj alfonzinizma po vsej državi. Sic transit...
NALEZLJIVA BOLEZEN
Čeprav smo že nekajkrat pisali o tej zadevi, se vendar zdi primerno, da jo ponovno nekoliko od blizu pogledamo. Žeja oblasti je nalezljiva bolezen in hrepenenje po nenehni nadvladi opije marsikatero sicer resno politično glavo. Toliko bolj je bilo to reakcijo pričakovati s strani radikalov po njihovi prepričljivi zmagi leta 1983. Argentina je dotlej doživela v sedanjem stoletju dvoje močnih političnih gibanj: radikalizem pod predsednikom Yrigo-yenom v letih 20, in peronizem po letu 1945. Zgodovinarji so jih pričeli imenovati „zgodovinska gibanja“.
Takoj po Alfonsinovi zmagi so radikali pričeli sanjati o „tretjem zgodovinskem gibanju“, ki naj bi ga načeloval sedanji predsednik in ki naj bi zagotovil nadvlado radikalov za dolgo dobo. Takoj so—pljunili v roke in se zagnali v prvo bitko — za spremembo ustave. Argentinska ustava namreč ne dovoli dvojnega zaporednega predsedniškega mandata. Zato je potrebna sprememba do-tičnega člena ustave. Lahko delo — so mislili radikali in pričakovali prvih poslanskih volitev za dosego močnejše večine v kongresu. Pero-
Ir —	^
Oba jubilanta, dr. Tine in Vera Debeljak med svojimi 18 vnuki.
nistična premoč v senatu jim namreč tega ni dopuščala.
Volitve leta 1985 so bile prvi poziv k realnosti, čeprav so zmagali radikali, dejansko ni bilo spremenjeno sorazmerje moči v kongresu. In med peronisti ni bilo nikakega navdušenja za spremembo tiste ustavne točke. Bistre radikalne glave so tedaj iznašle varianto. Temeljito spremeniti ustavo in strukturo vlade, uvesti mesto „ministrskega predsednika“ (po italijanskem, ali vsaj francoskem vzorcu) in pripraviti pot Alfonsinu do tega mesta. Poraz leta 1987 jim je vzel mnogo upov, a kljub temu niso odnehali. Še je bila možnost sporazuma s peronizmom, kateremu je tedaj pričel načelovati zmagoviti Cafiero.
Končno je padla v vodo še ta možnost. Peronisti so imeli dovolj skrbi s svojo notranjo borbo in z u-pravljanjem novih provinc, ki so padle v njihove roke. „Miza soglasja“ (mesa de consenso), ki je bil nekak prvli poizkus parlamentarnega sistema, je v zadnjih počitnicah tiho umrla. Bližnja volilna kampanja je dokončno zanesla prepir med radikale in peroniste. In da je bila mera še polna, se je v samih radikalnih vrstah zanetil spor. Zlasti predsedniški kandidat radikalov, An-geloz, je proti parlamentarnemu sistemu. Če pride na vlado (in tako upa), noče deliti oblasti z nikomer. Za izvedbo svojega političnega načrta potrebuje moč, ki jo predsedniku poverja sedanja ustava. In pri njej bo ostalo.
VČERAJ IN DANES
Blišč in zaton radikalnih sanj je laže razumeti, če vzamemo na znanje njihovo slepoto. Bili so res pijani zmage. Niso računali z dejstvom, da se država nahaja v poraznem ekonomskem stanju. Yrigo-yen je narodu mogel pokazati mar-sikako socialno pridobitev. Imel je v svoj prid še kar ugodno stanje, sad dela „generacije leta 1880“. Ko je to izginilo, za časa njegovega drugega predsedništva, mu je narod pokazal hrbet in dopustil začetek vojaških udarov.
Peron je prišel na oblast v ugodnem trenutku. Njegovi socialni zakoni so dejansko zaljubili narod v pe-ronistični raj. Podelil je narodu blagostanje, sad izvoza živil povojnemu lačnemu svetu. Ko je bilo tega konec, se je skušal obdržati s silo. To ga je končno pokopalo.
Alfonsin je računal na podobne ukrepe. A sedaj ni bilo kaj razdajati. Vsak ukrep je narodu le še bolj stisnil pas. Tako pa si je težko pridobiti naklonjenost ljudstva. Njegov blesk državnika je počasi pojenjal. Veliki državnik je postal navaden Dolitik ki pa ni kos usodi, v katero
Slovenska legija
(Nad. s 1. str.)
Antiimperialistične fronte v Osvobodilno fronto.“ (glej Tone Fajfar, Odločitev str. 26 in 38)
Vaške straže
Slovenska legija je kmalu po svoji ustanovitvi zajela v svoje vrste znatno število slovenske mladine. Ker je bil glavni namen ohraniti narod, je SL svoje vrste organizirala, pričela s propagandiimi akcijami, ni pa dala navodil za spopade z o-kupatorjem, da ne bi izzvala represalij. Kurirji so obiskovali posamezne edinice, zaprisegali moštvo in dajali navodila za delo.
Med tem pa so se množila dejanja, ki so dokazovala, da nameravajo komunisti vojno in okupacijo izrabiti za svoje namene t. j. spčožiti komunistično revolucijo in z njo ustvariti pogoje za poznejši prevzem o-blasti. V Ljubljani in na podeželju so komunisti začeli pobijati vse tiste, ki bi mogli ovirati razvoj komunistične revolucije, med prvimi tudi .vodilne člane legij. Vodstvo SL je videlo, da je potrebno takoj nastopiti zoper novega sovražnika slovenskega naroda in priskočiti na pomoč ti-
stim, ki’ so bili po deželi primorani v samoobrambo.
Tako je prvotna protiokupatorska vojna formacija dobila še protikomunistični značaj. Vodstvo SL je podprlo in z orožjem opremilo prvo ilegalno vojaško enoto — štajerski batpljon, ki je odšel na teren in se spoprijel s komunistično - partizanskimi četami.
Najpomembnejše delo pa je SL o-pravila v zvezi' z Vaškimi stražami.
Sodelovala je pri ustanovitvi Vaške straže pri Št. Joštu in potem je sodelovala pri ustanovitvi večine Vaških straž (95 edinic) in je mnogim od teh preskrbela poveljnike. Te razkropljene in na zunaj med seboj nepovezane edinice je vodstvo SL tajno povezovalo, njihovo delo tajno koordiniralo, jim po vseh svojih močeh pomagalo materialno in moralno in jim po kurirjih dostavljalo navodila tajnega vojaškega vodstva, kateremu je načeloval polkovnik Peterlin.
Ljudje so označevali Vaške stražarje z imenom „legionarji“ in ta beseda se je razširila po vsej slovenski zemji. Legionar je bilo tedaj ime slovenskega borca, branilca slovenskih svetinj, slovenskih življenj in slovenskega premoženja. Ta časten nnziv je prišel tudi v znano vojaško pesem, ki poje o legionar-
jih in domobrancih.
Do danes ni še nihče napisal zgodovine delovanja Vaških straž. Ko pa bo napisana, bo moral vsakdo z občudovanjem zreti na te naše zveste in požrtvovalne borce, ki so — kljub slabi vojaški opremi — izbojevali mnogo bitk na naši zemlji tako. da so v 15 mesecih svojega obstoja že obvladali položaj na ozemlju, ki je bilo zasedeno po Italijanih. Partizanstvo je bilo tik pred kapitulacijo Italije že skoraj izrinjeno iz Slovenije.
Rešila pa je partizane italijanska kapitulacija. Tedaj so dobili Italijani nalog, da naj svoje orožje izročijo partizanom. S pomočjo tega orožja (zlasti s topovi) se je partizanom posrečilo zavzeti Turjak in Grčarice in pobiti veliko število vaških stražarjev in četnikov.
Ko se je kmalu nato ustanovilo Slovensko domobranstvo, so slovenski legionarji po naročilu vodstva SL vstopili vanj in po vsej legionarski tradiciji zvesto, požrtvovalno in disciplinarno služili svoji domovini v pokorščini domobranskemu vodstvu z generalom L. Rupnikom na čelu.
Potem so .se vrstili dogodki z bliskovito naglico. Gestapo je zvedel za vodstvo SL in mnogo članov njenega vodstva, med njimi tudi za pol-
kovnika Peterlina in druge višje častnike in jih odpeljal v koncentracijska taborišča. Turjak, Grčarice, kočevski proces in Gestapo so razredčili vrste naših borcev. Nato je prišlo Vetrinje in z njim zavezniška predaja komunističnim partizanom tistih borcev, ki so se po zlemu jugoslovanske vojske prvi postavili na stran zapadnih zaveznikov na slovenskem ozemlju.
Komunisti so v letih 1945-1946 organizirali več „ljudskih procesov“ proti preostalim članom in somišljenikom Slovenske legije. Hoteli so odkriti vso mrežo, ki se je raztezala po deželi, a velika večina sojenih je bila do konca zvesta prisegi, ki jo je bila položila. Polkovnika Peterlina so komunisti skupaj z drugimi domobranskimi častniki, zaprtimi v Dachau, ugrabili in ga prepeljali v Ljubljano, kjer so ga kmalu nato u-morili.
Ko se te dni spominjamo nove o-bletnice ustanovitve Slovenske legije in zlasti njenega dela v zvezi z Vaškimi stražami, moramo s ponosom in veliko hvaležnostjo zreti na to tajno vojaško organizacijo, ki je nastopala v obrambo slovenskega ljudstva v skladu z istimi ideali, za katere so njeni ustanovitelji delovali tudi v dobi miru.
Rudolf Smersu
je bila vržena država. Tako je radikalom ostala le možnost zasilnih ukrepov, z naglico, v zadnjem trenutku, v upanju, da bi uspel v predsedniški tekmi mož njihove stranke: kordobski guverner Angeloz. Spoznali so razliko med preteklostjo in sedanjostjo. A ostala je senca, kaj bo z Alfonsinom.
ALVEAR SE POVRACA
To je figura, ki ima svoj velik pomen v argentinski politiki. Malo je znan, razen v notranjih prepirih radikalne stranke. Poglejmo: ko je Yrigoyen dopolnil svojo prvo predsedniško dobo, ni mogel znova kandidirati zaradi ustavnih predpisov. Zato je bil kandidat radikalne stranke Alvear. Zmagal je na volitvah in pričel vladati. Proti ideji, da bo le lutka v rokah staroste Yrigoyena, se je Alvear izkazal za neodvisnega moža, ki je po svoje in z močno roko vodil državo. Podvzel je mnogo ukrepov proti mnenju Yrigoyena in njegovih, in si pridobil mnogo sovražnikov v stranki ter prijateljev izven nje. Ne bomo sodili njegovega predsedništva. Nepristranski zgodovinarji ga običajno pohvalijo. Toda radikali mu do danes niso odpustili „izdaje“. Zato se vedno znova poraja strah pred „alvearizacijo“ zaradi dejstva, da Alfonsin ne bo mogel znova kandidirati.
Temu dodajmo še, da je politična in idejna linija Angeloza precej drugačna od Alfonsinove. Dejansko lahko trdimo, da bi morebitna An-gelozova vlada bila podobna Alfonsinovi kot je bila Alvearjeva nasproti Yrigoyenovi. Je to pozitivno ali negativno? če gledamo polomije sedanje vlade, more biti to le pozitivno. Za radikale pa, ki so v Alfonsinu videli začetnika nove dobe, je ta ugotovitev boleča in ne morejo se dokončno sprijazniti z usodo. A ni druge poti. Vsaka druga smer bi neizbežno vodila v gotov poraz. Tako pa le ostaja upanje. Samo upanje. ..
("Nadaljevanje na 4. str.)
NAPAD NA SLOVENCE
V devinsko-nabrežinski občini je
padel koalicijski občinski odbor, ki ga je vodil župan Slovenske skupnosti Bojan Brezigar. Koalicijo so sestavljali Ssk, Krščanska demokracija in Socialistična stranka. Ta, zadnja, je krizo povzročila, ker je pred tedni zahtevala zamenjavo župana Brezigarja z Vittorinom Caldijem, socialistom seveda. Ker sta ostala partnerja zagovarjala stališče, da naj bo najprej odobren občinski proračun, saj so bili že pred rokom, ki so jih določile nadzorne oblasti. Zdaj socialisti niso hoteli potrditi sporazuma in tako je uprava morala odstopiti.
Sicer pa socialisti že dalj časa rovarijo proti slovenski manjšini. V deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine so predložili predlog, po katerem naj bi smeli izkoriščati glasove iz deželnega kotla ostankov le tiste stranke, ki nastopajo v vsaj treh okrožjih in ki so skupno prejela glasove za vsaj en teoretski deželni količnik. Ta bi znašal približno 13.700 glasov.
Letos poteče mandat dolgoletnemu deželnemu svetovalcu Slovenske skupnosti dr. Dragu Štoki.
Slovenska skupnost ni nikdar dosegla tega števila in zato bi ne imela več svojega svetovalca. Prav nič ni težko videti, kam pes taco moli. ..
NELJUBA POMOTA
Vse bralce našega lista prosimo za oproščenje, da se nam je v zadnji številki pripetila neljuba napaka. V poročilu o slovenskih osnovnih šolah je v odstavku, kjer govori voditelj osnovnih šol Franc Vitrih o pokojni učiteljici Anici Šemrov, izpadla beseda ni; tako je popolnoma spremenjen smisel stavka.
Pravilno se glasi:
„Ko ji je Bog poslal trpljenje, je vedela, da jo tega trpljenja reši samo smrt, je voljno sprejela božjo voljo in ni’ prenehala z delom za slovensko šolsko mladino.“
Uredništvo
X SLOVENCI V ARGENTINI
3^^ NOVICE IZ SLOVENIJE
SEŽANA — V Bežtazovci jami na Ostrem vrhu je skupina arheologov našla dele človeške lobanje, ogromno živalsko čeljust in ornamentirane lončene posode. Vanjo jih je popeljal Viktor Saksida, starosta sežanskih jamarjev, ki je pregledal veliko večino kra-ških jam. Najdbe so uvrstili v bronasto dobo.
NOVO MEISTO — Novo zdravilo proti različnim herpesom je tovarna zdravil Krka nehala preizkušati na nekaterih univerzitetnih klinikah. Imenuje se virolex (aciklovir) in ga bodo še naprej preizkuali in preučevali učinke,
LJUBLJANA — Za gradnjo termoelektrarne Ugljevik II v Bosni in Hercegovine 'bo Slovenija prispevala tretjino naložbenega denarja. V zameno 'bo od nje vsako leto dobivala po milijardo kilovatnih ur elektrike. Sopodpisnika si bosta delila poslovno tveganje, v katerem je še posebej všteto varstvo o-kolja.
PORTOROŽ — Portoroško športno pristanišče je večkrat že dobilo pohvalne izjave med ljubitelji navtike. Tokrat se je pohvalno izrazila o njem strokovna revija iz Zahodne Nemčije, ki tudi popiše vse prednosti in ugodnosti te lepe marine.
LJUBLJANA — Opus musicum,
zbirka mo teto v Jakoba Petelina Gallusa, bo do nove obletnice glasbenikove smrti izšla v zbirki Monumentia ars musicae Sloveniae. V celoti je to trinajst zvezkov s 347 moteti, kasneje bodo pa še druga Gallusova dela ponatisnili. Na predstavitvi so govorili dr. Danilo Pokom, dr. Edo Škulj, Marko Studen, Mitja Golbec in Lojze Lebič. S to izdajo hočejo pripraviti teren za nov mednarodni simpozij o Gallusu, ki jev svetu prodrl tudi na oddaljene kraje, kot so na primer Filipini in kjer je bil pred kratkim tudi simpozij o našem glasbeniku.
MARIBOR — Montažo kotla in celotne strojne opreme za termoelektrarno Abu Dhabiju je prevzela ■ Hidromonta-ža, ki ima v tej deželi že petletno tradicijo. Elektrarna 'bo imela moč 255 megavatov.
MARIBOR — Igralni avtomati (fliperji) bodo dobili domovinsko pravico, saj jih bo Elektrokovina izdelovala v kooperaciji s špansko tvrdko Cirsa. Na leto naj bi jih izdelali kakih 500-800. Od tega bi bilo kakih 35% domačega materiala (kasneje tudi več), ostalo bi prispeval partner.
NO'VO' MEISTO — Namesto R-4 bo IMV začela prihodnje leto izdelovati Renault 5: približno 60.000 na leto.
LJUBLJANA — Januarska inflacija je znašala 3,2% pri cenah v prodaji 4
na drobno. V zadnjih dvanajstih mesecih so cene narasle za 171%.
KRANJ — Honorarje za delo v gledališčih so določili na seji skupnosti slovenskih dramskih gledališč. Avtor dramskega teksta bo dobil od 2,7 milijona do 3,5 milijona din, režiser za eno režijo bruto 1,6 do 3,1 milijona, kostumograf in scenograf od 1,2 do 1,55 milijona in igralec od 1,19 do 1,55 milijona din (en dolar — 1.376 din).
LJUBLJANA — 90-letnico Zveze čebelarskih društev Slovenije so proslavili s proslavo, na kateri je predsednik Andrej Petelin izrazil, da se čebelarji Čutijo zapostavljene, ker njih dejavnost ni vključena v srednje in dolgoročne kmetijske razvojne načrte. Zvezo sestavlja 213 društev-družin s skoraj 8.600' članov; v njih posesti je 136.009 panjev. Povprečno pridelajo po 15 kg medu iz vsakega panja. Lani so s kakovostnim medom in čebeljimi izdelki iztržili 2,2 milijona dolarjev.
LJUBLJANA — Slovenska industrija je po podatkih statističnega zavoda naredila v letošnjem januarju za 5,5% manj kot istega meseca lanskega leta. In to kljub pričakovanju, da bodo rezultati zaradi mile zime boljši.
LJUBLJANA — Povprečni osebni dohodek je v lanskem letu znašal 271.063 din, kar je za 101% več kot predlani. Relno so plače padle za 4,6%.
LJUBLJANA — Državna založba Slovenije je napovedala kakih šestdeset. knjig. Med njimi sta druga knjiga Zbranih del Edvarda Kardelja in tretja in četrta Borisa Kidriča. Sprašujejo pa se, za koga naj bi bile te knjige, saj je vsega skupaj prednaročnikov le — osem...
¡LJUBLJANA — Pokojnine so zvišali — uskladili — prav toliko kolikor je znašala povišica lanskih plač: 121,3%. V mesecu marcu so dobili upokojenci izplačano razliko, ki se je nabrala v preteklem letu. Letošnjega januarja je bila najnižja pokojninska osnova 200.145 din, najvišja pa 948.720. Poleg tega dobivajo tudi dva dodatka za pomoč in postrežbo upokojenci, ki ju potrebujejo.
LJUBLJANA — Tu je v začetku marca umrl Fran Milčinski-Ježek, eden največjih slovenskih humoristov. Sin pok. pisatelja Milčinskega je deloval od leta 1936 na ljubljanskem radiu, kjer je za otroke priredil vrsto iger, pa tudi pisal humoreske za starejše, v katerih je bičal kake napake, zato je žel med ljudmi veliko odobravanja in pohvale.
IŠMARJE-SAP — župnik Marko Levstik je bil v začetku aprila na krut in še nepojasnjen način ponoči ubit. Po letu 1956 je to prvi umor duhovnika na 'Slovenskem.
Osebne novice
Krst: V soboto, 23. aprila, je bil krščen v farni cerkvi Ntra. Sra. del Car-men (Villa Bosch) Nikolaj Škulj, sin Marka in Marte roj. Jenko; botra sta bila ga. Marija Jenko por. Laudani in Marijan Petkovšek, krstil je dr. Jure Rode. čestitamo!
Smrt: Umrl je v Mar del Plati Maks Rančnik, star 71 let, lastnik hotela Ti-
rol.	Naj v miru počiva!
HELENA JEMEC — mladostna devetdesetletnica
Rudnik pri Ljubljani. Leto 1898. 17. aprila. Spomlad. Pri Dremljevih v lepi kmečki hiši je polno veselja. Kaj bi ga ne bilo, rodila se je hčerka, ki je bila pozneje krščena kot Helena.
V božjih načrtih je bilo, da bo to novo bitje praznovalo svoj devetdeseti rojstni dan v daljni Argentini.
Vsa mlada leta je preživela v rojstni hiši, do poroke z Francetom Jemcem, ko sta si začela graditi svoj dom in družino ne daleč od tam na Ljubljanskem barju. Mož je
LJUBLJANA — V Cankarjevem domu je bil v začetku marca prikaz dela in življenja italijanskega filmskega avtorja Pasolinija. Imeli so fotgrafsko razstavo, predvajali filme, večer njegove poezije in dve okrogli mizi.
UMRLI SO OD 4. do 9. marca 1988:
LJUBLJANA — Ivan Černe; Dan-čka Seunig roj. Bole; Vladivoj Boc; Marija Frece; Ivanka Mučič roj. Vidmar, 68; Janez Benedik; Jože Marucelj, 82; Frane Milčinski-Ježek; Terezija Kalan hoji Rrešeren; Marija Rozman; Frančiška Žerjav, 84; Ana Praček Krasna; Anton Pirc; Anton Tancek, 85; Franja Benedičič; Jože Gmajnar; Leopold Bester; Franc Stare; Ljudmila Dolšek roj. 'Weiss; Ciril Novak (Mrav-letov) 82; Leopold Kurent; Stojan Plesničar, 77; Janez Lavriča; inž. Tomaž Rupel; Rozalija Gabrovec, 73; Franc Huhar.
RAZNI KRAJI — Ivanka Goričnik, Šmartno ob Paki; Jurij Loštrk, Celje; Marija Zmitek roj. Borštnik, Postojna; Franc Zabukovec, 91, Cerknica; Zora Baloh roj. Ambrožič, Jesenice; Dane Primožič, Žiri; Marija Šavli, Tolmun; Marija Drobnič, Ribnica; Ivanka Košir roj. Artač, Notranje Gorice; Anton Ogrizek, Celje; Mirko Ocepek, Mengeš; Alojz Naglič, Lekovec; Jože Udovič, Koper; Vera Križan, Vel. Ločnih; Srečko Strgar, Sostro; Marta Gosar, Lovrečiča pri Umagu; Milka Novak, Mali Otok; Milan Žgur, Postojna; rev. Ludvik Varga, Murska Sobota; Verica Križman, Škocjan; Jožef Grča, Sežana; Jolanda Blažič; Sl. Bitrica; Mija Jan roj. Hriberšek, Griže; Janez Slapar, Dob; Maksimilijan Prah, Podčetrtek; Dragica Mahov,ljič, Črnomelj; Vera Pegan, Postojna; Ljubo Humek, Rakar pri Krškem; Ermin Perdik, Trbovlje; Terezija Orosel roj. Jošt por. Cokav, 68, Žalec; Jože Kranjec, Sevnica, Mira Weinberger-Vlahovič, 68, Beograd; Karel Lani, Šmarje-Sap; Franci Novak ml., Radeče.
delal v tobačni tovarni, ona pa se je poleg obveznosti z družino in majhnim posestvom ukvarjala s prodajo in dobavo mleka po Ljubljani. Usoda Jemčeve Helene je bila enaka ali vsaj podobna mnogih slovenskih mater: neznana begunska pot
čez Vetrinje, taborišča in končno prihod v Argentino. Iz nič je bilo zopet treba ustvariti nov dom. To pot v Slovenski vasi v Lanusu. To je počasi tudi dosegla z delom, globoko vero in trdnim prepričanjem v Njegovo varstvo.
Zelo je bila vesela, ko se je gradila slovenska cerkev Marije Kraljice v Slovenski vasi. Od takrat je zvesta obiskovalka te božje hiše.
Leta so tekla naprej. Žalostni zaradi odhoda hčerke Jože z možem že iz taborišča v Kanado, se je pridružil še odhod sina Franceta z družino v isto državo. Nato še mnogo prenagla smrt moža Franceta. Ob njeni strani sta ostala sin Stane in hčerka Marica z družinama. Danes šteje njen rod sedemnajst vnukov in sedemnajst pravnukov, ki ji delajo veselje.
Bližala se je devetdesetletnica. Tudi Jemčeva mama jo je težko pričakovala. Le nekaj na dnu srca jo je grenilo, misel kako bi bilo lepo imeti vse svoje otroke okoli sebe. Prav taka želja je tlela v Sinu Francetu in hčerki Joži v Kanadi. Želje so se zedinile in izpolnile.
Na krasno sončno nedeljo je bila zahvalna sv. maša, ki jo je daroval Ladislav Lenček CM» pri kateri je z lepimi besedami omenil ta dogodek.
Ko ,so bile duše okrepčane, so tudi telesa prišla na svoj račun s slavnostnim kosilom. Janez Petek CM je imel prisrčne besede ob tej priliki. Veselje je bilo v vseh, največje pa v srcu drage „stare mame“, da je >ob tem visokem jubileju poleg številne družine imela vse svoje štiri otroke poleg sebe; to je bila res posebna milost. Vsi jo občudujemo za ohranitev izredne bistrosti pri teh letih in ji iz srca čestitamo z željo, da bi jo Bog in Marija ohranila še mnogo let!
BSBBBBBSBBBrisiB ■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■«■■	■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■«■■ bbbbbbbbbbbbbbbbb ■■■■■■■■■■■■■■■■■■anaaaBoaiir «■■■■■■■ ■■■■»■■■■■■■■■■■ loiiiiainiiia ■■■■■■ na»«* Mar «a ■■■«■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■>■■■ «i
Slovenski vzponi na Dhaulagiri
4. decembra 1987 sta Iztok Tomazin in Marjan Kregar stala na vrhu Dhaulagirija. Tako so slovenski alpinisti slednjič mogli naznaniti svoj dokončni vzpon na nepalski osemti-sočak, ki jih je dolgo vabil in odbijal. Skoraj vedno je bil gonilni motor za temi poskusi Stane Belak, odlični plezalec, ki je pred leti v intervjuju „Planinskemu vestniku“ povedal, da je bila prva alpinistična knjiga, ki jo je kot šestnajstletni fantič prečital, prav „Dhaulagiri“, ki sta jo napisala Dinko Bertoncelj in Vojko Arko in ki jo je izdala Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu (1956). Takrat seveda mladi fant ni slutil, da mu bo v zrelih letih postala ta gora strastno zaželeni, čeprav še danes ne povsem doseženi cilj. Belak je bil vodja zadnje odprave in je nameraval pristopiti na vrh dan za Tomazinom in Kregarjem, a mu je vremenska sprememba že četrtič onemogočila zadnje metre. Po velikem dosežku v južni steni Dhaulagirija, kjer je odnehal Messner in uspel Belak s tovariši 1. 1981 — angleški plezalec Brian Hall je v reviji angleškega alpskega kluba nazval tisto plezarijo za neverjetno in za najpomembnejši dosežek v zadnjih letih v Himalaji —■ so Belak, Kregar, Tomazin in Štrempfelj
potegnili prvenstveno jugoslovansko smer v vzhodni steni Dhaule. Isto smer sta Belak in Kregar ponovila spomladi leta 1986 v naglem alpskem stilu, a spet nista imela sreče in sta ostala brez vrha.
Ob letošnjem slovenskem uspehu, ki ga smatramo za zimski vzpon, čeprav po koledarju tiste dni zime še ni bilo, smo smatrali za primerno objaviti zaključno šolsko nalogo, ki sta jo sestavila Bogdan in Andrej Bertoncelj, učenca zadnjega leta ba-riloškega slovenskega srednješolskega tečaja 1985-1986 in ki govori o smeri čez „hruško“, kjer je prvi Slovenec, član argentinske odprave leta 1954, poskusil vzpon na omenjeno himalajsko goro. Ta plezalec je bil Dinko Bertoncelj, poznani slovenski andinist in oče Bogdana in Andreja. Fanta sta po očetu podedovala, ljubezen do gora in skupno z njim opravila številne lepe in težavne ture v bariloški pokrajini (glej gorniški pregled v peti izdaji zbirke „Gore“, „Cerro Shaihueque“, izdaja Slovenske kulturne akcije). Članek bo starejše čitatelje spomnil na dneve tistega doživljenega leta 1954, ko smo vsak dan nestrpno pričakovali novic s Himalaje (in takrat so bile zveze dosti slabše kot pa so danes),, mlajšim pa bodo morda
vzpodbuda, da se začnejo zanimati za planinstvo, andske gore in osem-tisočake.A
V. Arko
Bogdan in Andrej Bertoncelj:
DHAULAGIRI:
Smer čez “hruško”
Za uvod bi navedli nekaj datumov iz gorniške zgodovine Himalaje.
Malo točnejše vesti o teh velikih gorah je prinesel na zahod neki Anglež, ki so ga poslali kot poslanika v Tibet in je moral potovati skozi himalajsko pogorje.
•Čas je tekel in leta 1883 je začel Anglež Graham s prvimi odpravami. Leta 1902 je Conway obiskal Karakorum in 1. 1907 se je Longstaff povzpel na vrh Trisula (7135 m), kar je pomenilo rekordno višino za tista leta.
Svetovna vojna 1914-1918 je povzročila, da je Evropa za nekaj let Himalajo pozabila. Vse do takrat so se vršila le bolj raziskavanja gorskih predelov, saj planinci niso razpolagali z zadostnimi sredstvi za plezanje v velikih višinah. A po vojni so se pojavili alpinisti z večjimi zahtevami, možnosti so se tudi izboljšale in pričenja se gorniška zgodovina osemtisočakov.
Med prvo in drugo svetovno vojno so poznani poskusi Angležev na E-verestu (8848 m), najvišji gori sve-
ta, in zagrizeni boj Nemcev za vrh Nanga Parbat (8125 m). Vsa prizadevanja so bila zastonj in zlasti Nemci so svoje podvige plačevali s ■številnimi žrtvami.
Spet je druga svetovna vojna pomenila odmor v himalajskih pleza-rijah, a 1'eta 1950 sta Maurice Herzog in Louis Lachenal dospela na vrh Anapurne (8087 m) in prva gora, višja kot 800 metrov, je bila preplezana. Tri leta pozneje ^ta Hillary in Tensing dosegla „streho sveta“, Mount Everest.
Istega leta se je začela gorniška zgodovina enega najlepših vrhov v himalajskem pogorju. Švicarska ekspedicija je poskušala preplezati goro, ki se imenuje „Dhaulagiri“ (Bela gora) in ki meri 8172 metrov. Namenili so se čez severno steno hriba po smeri, ki je zdaj znana kot smer čez „hruško“, zaradi mogočnega skalnatega hrbta, ki je na pogled od daleč hruški podoben. Švicarji niso dosegli vrha in za njimi so se podali Argentinci leta 1954, a z vrhom tudi niso imeli sreče. Brezuspešne so bile pozneje še, druge odprave: leta 1955 nemško-švicarska, 1. 1956 druga argentinska in 1. 1958 švicarska. Pač pa so slednjič dospeli na vrh Dhaulagirija Švicarji leta 1960 pod vodstvom Eiselina, pa ne preko „hruške“, temveč po severovzhodnem grebenu. Skoraj vse kasnejše odprave so ubrale to smer in Dhaulagiri je bil dostikrat preplezan.
TONETU KRAJNIKU V SPOMIN!
Z neverjetno naglico se je razširila novica med slovensko skupnostjo o tvoji nenadni smrti. Nihče ni tega pričakoval, kajti izhajaš iz močnega rodu, tako tvoji starši kot strici in tete so se pri devetdesetih letih še čvrsto sukali pri vsakdanjem delu na svojih gruntih. In če kdaj veljajo v tvojem slučaju svetopisemske besede ... ne veste ne ure ne dneva...
Pokojni Tone se je pred devetin-petdesetimi leti rodil kot šesti otrok velikoštevilne Krajnikove (Planino-ve) družine na Suhi pri Škofji Loki. Svoja mladostna leta je preživljal v svojem domačem kraju, kjer je tudi končal ljudsko šolo in nato nadaljeval skupno s svojim pokojnim bratom Francetom srednješolske študije v škofovih zavodih na Št. Vidu pri Ljubljani. Toda usoda je hotela, da jih je končal na begunski gimnaziji v Spittalu v Avstriji. Med svojimi sošolci je bil zelo priljubljen zaradi svoje živahne narave pa tudi zato, ker je večjim pomagal, da so laže izdelovali, Že od svojih mladih let je sodeloval pri katoliških študentskih organizacijah. Bil je zelo vesten v študiju kot v organizacijah in pri vsakem delu. Bil je navdušen in zaveden Slovenec.
Vse te pozitivne lastnosti je obdržal pozneje v življenju, tudi v tujini. Takoj po preselitvi čez ocean je bil navdušen in zvest član slovenske organizirane skupnosti. Rad se je udeleževal vseh slovenskih prireditev in to ljubezen do vsega slovenskega vcepljal tudi svojim otrokom.
Kmalu po preselitvi v Argentino si je našel svojo življenjsko družico in se poročil z Marijo Poglajen; njun srečni zakon je Bog nagradil !s štirimi otroki. Prvi koraki v tujini so bili tudi njemu kot vsem zelo težki, toda s svojo vestnostjo in veselo naravo je z lahkoto prenašal vse začetne težave. V vseh službah se je odlikoval po svoji vestnosti, saj smo ga na delu vedno videli eno uro pred začetkom.
Z vsakim zavednim Slovencem, ki se preseli s tega sveta, umre tudi del Slovenije v Argentini, toda za nami prihaja nov rod, rod, ki razu-i me našo preteklost in ki je pripravljen nadaljevati z vsemi tradicijami, ki so potrebne za. srečno življenje. Tone je svoje otroke vzgojil tako!
Dragi Tone, naj ti bo lahka zemlja, ki te je pred štiridesetimi leti širokogrudno sprejela in ti nudila vse možnosti za materialni in duhovni napredek; tudi ta zemlja je našla primerno mesto v tvojem dobrem srcu.
Tvoji užaloščeni družini pa naše iskreno sožalje, naj ji bo Beg dobri tolažnik.
Ohranili te bomo v lepem spominu!
iBB«BHiiBi*aiiMiaaaiBaiiiiaiiiaiia«iiaiaaBaaaiiaam
Pač pa so morali preko „hruške“ odnehati 1. 1976 Italijani, 1. 1979 Poljaki, 1. 1980 Amerikanke (ženske odprave) in leta 1981 Argentinci. Slednjič so 1. 1982 uspeli Japonci in prišli preko „hruške“ na vrh.
Preidemo zdaj na prvo argentinsko ekspedicijo, ki jo je organiziral Francisco Ibanez in v kateri so sodelovali sledeči gorniki: Fernando Grajales, Roberto Bu-squets, Alfredo Magnani, Jorge Inarra Iraegui, Felipe Godoy, Dinko Bertoncelj, Antonio Beramendi, Hugo Benavidez, Miguel Gil in Gerardo Watzl. Oprava je odpotovala februarja 1. 1954 iz Buenos Airesa v New Delhi in potem z vlakom naprej v Nautanwa, kjer so se srečali s šerpami. S tovornjaki so se odpeljali do Bhairave in od tam z letalom do Pokhare v Nepalu. Od tukaj je bilo treba hoditi še tri tedne do vznožja Dhaulagirija. Naporna pot je vodila skozi globoke soteske, visoke prelaze in čez hudourne reke v divjo dolino Mayangdi Khola.
15.	marca se je začel pohod do vasi Beni, do koder so prenesli ves tovor na osličkih in ponijih. Ker zaradi težavne poti ni bilo mogoče nadaljevati s konji, so v Beniju naj'eli nosače. Hodili so po ostankih švicarske steze, ki jim je olajšala dostop do Spodnjega ledenika Mayangdi.
11.	aprila so postavili matično taborišče v zgornjem delu omenjenega ledenika tik pod severno steno (Nad. na 4. str.)
MALI OGLASI
ZDRAVNIKI
Bogomila Rebozov, psihologinja — tesnoba, nespečnost, potrtost, splošni živčni in duševni problemi. ■— Moreno 458, I. 7, La Lucila, T. E. 799-8828 (po 19. uri).
ZA DOM
POHIŠTVO: za jedilnice, spalnice, dnevne sobe, moderno in angleški stil. Martin Kovačič — T. E. 765-1682.
PREGELJ in sinovi: izdelava kuhinjskega pohištva; Montevideo 35 - Tablada - T. E. 652-8157.
REDECORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge — Bolivar 224, Ramo s Mejia, T. E. 654-0352.
Garden Poola — konstrukcije bazenov -
filtri - avtomatično zalivanje - Andrej Marolt, Martinez de Hoz 211, iSan Miguel, T. E. 664-4374.
SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov. Andrej Marolt, Ave-llaneda 216, San Miguel. T. E. 664-1656.
ADVOKATI
dr. Vital Asie — odvetnik; ponedeljek, sreda, petek od 17. do 19., Don Bosco 168 — San Is idr o; T. E. 743-6986.
dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tueo-mân 1455, 9. nadstr. E - Tel. 46-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20.
TRGOVINA
Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - t 1 kvadro severno od postaje Liniers).
Alpe Hogiir — Stane Mehle — vse za vaš dom - L. Vennet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T- E. 248-4021.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127.
Kreditna zadruga SLOGA — Bmč. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E-658-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 14. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Eme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129 Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure. (g. Stanko Oberžan).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA RAMOS MEJIA. V pritličju poslopja Sloge, Moreno 129. Od ponedeljka do petka od 16.—19. ure. T. E. 658-6574 — 654-6438.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 -Uraduje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (g. Nande češarek).
Illllllllllll ■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■»I
(Nad. s 3. str.)
Dhaulagirija. Manjša skupina je odšla v višine in našla prostore za taborišča II, III in IV. Ta taborišča so pozneje založili z vsem potrebnim za nadaljnje osvajanje stene.
Vreme je ponavadi zjutraj lepo kazalo, vendar se je popoldan skoraj vsak dan zoblačilo in začelo je snežiti, tako da je bilo potrebno vsak dan na novo utirati pot v svežem snegu.
Ko so bila vsa štiri taborišča postavljena in preskrbljena, so se Iba-nez, Watzl, Pasang in Sarki povzpeli do vznožja „hruške“, kjer so med sedmim in devetim majem na višini 6400 metrov postavili taborišče V.
Po nekaj dneh so se Watzl, Bertoncelj in šerpi Sitar in Pemba nastanili v taborišču V. Hoteli so raziskati nadaljnjo smer ob hruški do prostora, kjer naj bi se postavilo taborišče VI. Ko sta se Watzl in Dinko povzpela do 7.000 metrov, sta ugotovila, da bo nujno potrebno razstreljevati skalo, če hočejo napraviti primerno polico za taborišče v tej višini. Spustila sta se torej nazaj v taborišče IV, od koder sta obvestila vodjo odprave naj pride gori Godoy, strokovnjak za razstreliva.
21.	maja sta Godoy in Bertoncelj dosegla izbrani prostor, kjer sta v treh dneh razstrelila nekaj stene in tako napravila prostor za taborišče.
Ko sta bila postavljena dva šoto-
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
(Nad z 2. str.)
SLOVENIJA V 5VETU
ESL0VENIA LIBRE
HITER POLET
Na drugi strani se med peronisti tudi dogajajo premiki. Najbolj zanimiv je ta, da je sindikalna skupina „15“ javno izrazila svojo zaslombo Caifierovi kandidaturi. Upoštevajmo le, da je ta skupina postavila pred poldrugim letom na delavsko ministrstvo sindikalista Aldereteja, in živela več mesecev vročo ljubezen z radikali. Dejansko je tedaj v radikalih znova vzplamtelo upanje oživetja prej omenjenega „tretjega zgodovinskega gibanja“. Kako Ca-fiero potrebuje glasov v notranjem boju kaže prav dejstvo, da je sprejel to zaslombo. Svoj čas jih je o-stro napadal...
Varnostni organi so te dni odkrili močno desničarsko teroristično celico. Deset članov so aretirali, zaplenili velike količine orožja in eksplozivov, celo dva helikopterja, itd. Govorilo se je o „državnem udaru“. Sam šef zvezne policije, komisar Pir-ker (ključna oseba v obnovi zvezne policije), je moral zatrditi, da ta celica sploh ni bila zmožna izvesti kakega državnega udara. A v družbi, kjer se vse trese in vlada ni zmožna zagotoviti zaslombe svojemu delovanju, vsaka muha izgleda slon.
Končno se ozrimo v „učilno zidano“. Poteka drugi teden šolskega delovanja. A usoda pouka ni jasna. Komaj so učitelji pričeli delati, ko je delavsko ministrstvo vzpostavilo „prisilno spravo“, je vlada pozabila na problem in se začela znova posvečati volilnim zadevam na škodo vsakdanjih problemov. Tako je vedno večja nevarnost, da ne pride do sporazuma in se 11. maja stavka učiteljstva nadaljuje. To bi bilo z vseh vidikov porazno. V sedanjem položaju so pa porazi kaj nevarni. Zlasti za radikale.
NOV SLOVENSKI TELEFONSKI IMENIK
je v pripravi. Prijave za osebni del (brezplačne) ali trgovski del je že mogoča oddati v centralni pisarni SLOGE ali podružnicah.
V SLOGI JE MOČ!
PORAVNAJTE NAROČNINO SVOBODNE SLOVENIJE!
NE ČAKAJTE OPOMINOV, KI POVZROČAJO STROSKE VAM, UPRAVI PA NEPOTREBNO DELO.
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 Tel. 651-1760 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od
9,30	do 11,30 (gdč. Julka Moder).
Cena največ štirih vrstic A 5.- za enkratno objavo, za ves mesec — 4 številke — A 15.-.
ra, se je poslovil Godoy od Dinka in Pasanga, ki sta ostala v višinah, in odšel nazaj do taborišča I.
Cel teden je pretekel, da so se zbrali v taborišču VI Ibanez, Mag-nani, Watzl, Bertoncelj in pet šerp (Pasang Dawa Lama, Ang Nyima, Pemba Phu Tarke, Gyalzen in Pasang Phu Tarke). Tridesetega maja je vsa skupina naskočila zadnji odsek, pod katerim je obtičala švicarska ekspedicija. S precejšnjim naporom so dosegli zahodni greben gore in tam že pozno v noč postavili taborišče VII (7600 m). Po slabo prečuti noči se je odločil Dinko za umik zaradi močnih ozeblin na nogah. S seboj je vzel šerpe Phu Tar-keja, Pemba in Gyalzena, ki so tudi utr.peli zamrzline.
Zadnji naskok so napravili prvega junija Watzl, Magnani, Pasang in Ang Nyima. Približno na osem tisoč metrov so bivakirali in ponoči je zasnežilo. Težke snežne prilike in skrajna izčrpanost so jih prisilili na umik.
6 tem je bila ekspedicija zaključena. Žal pa je mraz zapustil hude posledice in povzročil smrt Francisca Ibaneza, šefa odprave, ki je umrl v bolnišnici v Kathmanduju zaradi gangrene.
L. 1956 je poskusila nova argentinska ekspedicija pod vodstvom E-miliana Huerte. Dosegla je zahodni greben in višino sedmega taborišča prve argentinske odprave.
Koroška
V	petek, 22. aprila je po krajši bolezni umrl v Celovcu salezijanec Janez Rovan (76 let), velik prijatelj argentinskih Slovlencev, zvest naročnik in bralec Svobodne Slovenije. Pokopan je bil v nedeljo, 24. a-prila v Cerknici na Notranjskem. Med nami živečemu bratu Antonu in sorodnikom izražamo naše sožalje.
Goriška in Primorska
Dne 15. aprila je nepričakovano umrl Miro Gradnik, ugleden javni delavec na Goriškem in eden izmed vodilnih članov slovenske skupnosti na Goriškem. Naj v miru počiva.
V	Društvu slovenskih izobražencev, ki vsako leto pripravi srečanje „Draga“, je prof. Tomaž Simčič imel predavanje o „Gosarjevem krščan-sko-socialnem nauku“. Predstavil je osebnost, ki je bila v središču slovenskega idejnega ustvarjanja, pa je
OBVCSTILO
NEDELJA, 1. maja:
Obletnica doma v Carapachayu. SREDA, 4. maja:
Sestanek Zveze slovenskih mater in žena ob 17. uri. Predava dr. Jure Rode: „Odrešenikova Mati — danes!“
SOBOTA, 7. maja:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. .
NEDELJA, 8. maja:
Romanje v Lujan.
SOBOTA, 14. maja:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
Začetek tečaja za odrasle v okviru Slov. srednješolskega tečaja ob 17.40 v Slovenski hiši.
NEDELJA, 15. maja:
28. obletnica ustanovitve Slov. doma v San Martinu s celodnevnim programom.
SOBOTA, 21. maja:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. * •
V PRITLIČJU SLOGE,
Moreno 129, Ramos Mejia, je za vse člane SLOGE odprta poslovna pisarna od 15.—19. ure.
•	Splošne informacij« • Posredovalnica dela O Prevodi dokumentov
•	Slovenske knjige O Narodne in verske pesmi • Kasete • Reliefi
•	Pravna posvetovalnica — vodi dr. Jože .Dobovšek (vsak petek od 18.—19. urte).
'■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■aMaaaaBmaHSBMaaKaHHMaHamas«
Šele leta 1981 so se Argentinci znova vrnili. Medtem so poskušale druge odprave, a nihče ni prišel višje kot na greben in do taborišča VI Ibanezove ekspedicije. Tudi tretja argentinska adprava pod vodstvom Maria Serrana je prišla prav do tja in se tam odločila za umik. Na žalost je tudi tokrat gora zahtevala svojo žrtev in Mario Serrano je za vedno ostal na Dhaulagiriju.
Po devetindvajsetih letih brezuspešnih poskusov se je sreča slednjič nasmehnil Japoncem leta 1982. Naskok na vrh od 7600 metrov naprej so organizirali v treh navezah, ki si nastopale druga za drugo. Prva naveza je postavila taborišče v predelu, kjer je skupina Watzl-Mag-nani, Pasang-Ang Nyima 1. 6. 1954 bivakirala. Tako je omogočila drugi navezi, da je od tu naskočila vrh in ga dosegla 18. oktobra 1982. Navezo so sestavljali: Yamad, Komatsu in Saito. Tretja naveza je sklenila vrniti se, ker se je eden njenih članov zelo slabo počutil.
Po uspešnem vzponu na Everest je polkovnik Hunt, šef angleške odprave, poslal telegram Švicarjem, ki so naskakovali goro pred njim: „Polovico slave pripada vam...“ Mislimo, da bi prav iste besede veljale argentinski ekspediciji, ki je pred Japonci dosegla najvišjo točko v smeri čez „hruško“ in ki je čakala skoraj trideset let, da so jo Japonci prekosili.
po vojni iz političnih razlogov bila prisiljena k molku.
Sindikat slovenskih šol v Gorici stavka, bojkotira ocenjevanje, dokler se ne bodo pričela pogajanja za obnovo delovne pogodbe.
Aleksij Pregare, pesnik in napovedovalec radia Trst A, je predstavil svojo najnovejšo pesniško zbirko Jedra. Posebnost zbirke je v prevodih pesmi v italijanščino, nemščino, srbohrvaščino, madžarščino, francoščino in angleščino. Poleg v Trstu je zbirka bila predstavljena v Ljubljani, Gorici in v Parizu.
ZBA
„The polka News“, časopis, ki izhaja dvakrat mesečno v Michiganu, je začel prinašati obširne članke o Avsenikih, članke prispeva znani radijski napovedovalec Bob Nor-gard. Bob ima že skozi več let svoj radijski program, na katerem pogosto predvaja plošče Avsenikov. Svetovno znani Avseniki so že več let njegov najbolj priljubljen ansambel.
Slovenski dom za ostarele v Clevelandu sprejema 150 stanovalcev. Sedaj odbor preučuje možnost gradnje prostorov, ki bi služil starejšim ljudem, ki sicer ne potrebujejo intenzivne nege, obenem pa ne morejo več živeti sami v privatnih hišah.
Clevelandski „Fantje na vasi“ so bili gostje v New Yorku pri fari sv. Cirila. Konceiit se je vršil v treh delih. V prvem in tretjem so nastopili fantje. V drugem, namesto odmora, je pa Alpski sekstet podal nekaj Avsenikovih pesmi.
Prvi del je bil celotno posvečen slovenski pesmi. Tretji je pa vseboval tudi nekaj ameriških in slovanskih pesmi.
Fantje na vasi pod vodstvom Janeza Sršena so precej na višji u-metniški glasbeni ravni, kot bi mogli po zborovem imenu pričakovati.
Slovenski kulturni delavec dr. Karel Bonutti, profesor ekonomije na Cleveland State University, je lansko leto potoval po Poljskem in Sloveniji na povabilo Ljubljanske u-niverze in Jagiellonske univerze v Krakovu, s ‘katerima je zadnje čase vzpostavila uradne akademske stike univerza, na kateri poučuje.
Fundador: MILOŠ STARE REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual No. 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 198& Za^ Argentino A 100; pri pošiljanju po pošti A 120; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol.
TALLERES GBAFJCOS “VILKO” SHL., ESTA DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES ■
T. E. 302-7215
: ODBOR SLOVENSKEGA : DOMA V CARAPACHAYU
se zahvaljuje vsem dobrotnikom, posebno pa vsem obiskovalcem, ki so pripomogli, da je tombola lepo uspela.
Toča j za odrasle
■
S Z namenom, da bomo odrasli laže ! pomagali doraščajoči mladini pri j učenju na srednješolskem tečaju, : se je ustanovil tečaj za odrasle, ki ! se bo pričel dne 14. maja 1988 ob 17.40 uri v Slovenski hiši. j Vabi profesorski zbor in odbor
s+.nrspvt
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU
nudi službo
oskrbnika - oskrbnice
pod zelo ugodnimi pogoji in dvosobnim stanovanjem.
Informacije:
Marija R. Keržič, tel. 751-7494 in
Stanislav Zupančič, tel. 755-2678
S
V nedeljo, dne 1. maja, v Carapachayu
praznovanje
28. OBLETNICE USTANOVITVE DOMA
Spored:	i
10.30: dviganje zastav
11.00: sveta maša za žive in mrtve člane doma 12.30: skupno kosilo
16.30: kulturni program in veseloigra „V Ljubljano jo dajmo“
■
Po igri prosta zabava.
Rojaki prisrčno vabljeni!
Igra “Slovenski instrumentalni orkester’’
s
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU bo v nedeljo, 15. maja praznoval
28. obletnico ustanovitve
s celodnevnim slavjem:
11.00	Dviganje zastav
11.30	Sveta maša
12.30	Skupno domače kosilo
16.00	Kulturni program
17.00	Družabni del in prosta zabava
Prisrčno vabljeni vsi rojaki
Pevski zbor “GALLUS”
v proslavo
40-LETNICE OBSTOJA in MARIJINEGA LETA
KONCERT
najlepših Marijinih pesmi. Sobota, 28. maja zvečer
V SLOVENSKI HIŠI