Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ul. Martiri della Libertži (Ul. Commerciale) 5/1. Tel.28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Poštni č. r.: Trst, 11/6461 Po&tnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. lir 30.- narocnina: tromeseftna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo : tromesečna lir 600-pol-letna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr■ ŠT. 228 TRST, ČETRTEK 13. NOVEMBRA 1958, GORICA LET. VII. PO SPREMEMBAH V DEŽELNI VLADI NA SICILIJI Kaj se \ [odi v Ital. krščanski demoki •aciji? Fanfani v sporu s Sceibo in Sturzom - ogr°žena je demokracija Spori, ki so izbruhnili med Fanfani jem in raznimi zelo vplivnimi demokrščanskimi voditelji na Siciliji, utegnejo iinetii težke posledice ne le v notranjem političnem življenju Italije, temveč vzbujajo deloma vznemirjenost tudi v inozemstvu. Za kaj gre, smo v lislu na kratko že omeni.1!. Ko je sicilijanski deželni svet imel 23. oktobra izvoliti iz svoje srede avtonomno vlado in njenega predsednika, je Kan lan ijevo osrednje vodstvo v Kimu za to mesto določilo svojega kandidata, ki naj bi bil poslanec Barbaro Lo Giudice. Tedaj je kar naenkrat prišlo do upora: namesto Fanfanijevega moža je skupina demo-krščanskih deželnih politikov izbrala drugega demokristjana za predsednika sicilijanske vlade. Izvoljen je bil poslanec Silvio Milaz-zo, za katerega je glasovalo okoli 17 demokristjanov, pripadniki socialistov, komunistov, monarhistov in — fašistov. Od 90 članov deželnega sveta je podprlo Fanfanijevega kandidata samo 27 poslancev. To je najtežji udarec, ki ga je Fanfani doživel, odkar je prevzel politično nasledstvo po pokojnem De Gasperiju. V SPORU S »STARIMI« VODITELJI Da so se Sicilijanci sklepu rimskega vodstva pred vso javnostjo uprli, Fanfani seveda ni mogel inirno požreti. Milazzovim privržencem je poslal ultimat, njemu samemu je prepovedal, da sprejme izvolitev. Pa ni nič pomagalo. Milazzo se je dal raje izključiti iz Kršč. demokracije, kot da bi ubogal Fanfanija. Njegovemu zgledu je sledila skupina dirugih Sicilijancev in tako so v ponedeljek po 4-urni seji rimskega vodstva vrgli iz stranke še trojico poslancev. Na Siciliji je nastal kaj čuden položaj: avto- nomno vlado' vodijo demokristjani, na njene sklepe nima pa Fanfani nobenega vpliva. Najznačilnejše in najvažnejše dejstvo pri lem pa je, da so uporniki ravnali v očitnem sporazumu z raznimi uglednimi deniokrščan-skimi voditelji. V prvii vrsti jih je podpiral bivši načelnik vlade. Mario Scelba, ki se je zanje kar javno zavzel. Preden se je Milazzo s tovariši odločil za usoden korak, je imel v Rimu dolga posvetovanja z ustanoviteljem bivše Ital. ljudske stranke senatorjem don Sturzom in Scellbo. S politiko, ki jo vodi Fanfani, se, kot znano, ne strinjajo niti minister za pravosodje Gonella, zakladni minister mladi Andreotti in Giuseppe Pella. Vsakdo ima prejkone svoj vzrok za nasprotovanje, vsi so pa s Fanfani jem nezadovoljni. OD KOD NEZADOVOLJNOST? De Gasperijev naslednik je brez dvoma mož odličnih lastnosti: je odločen in hiter delavec, socialno usmerjen in predvsem organizator. V tem pogledu prav gotovo presega pokojnega De Gaspari j a, zakaj stranki je dal čvrsto in podrobno organizacijo, katera lahko tekmuje s komunistično. Očitajo mu pa, da izkorišča strankin ustroj v krepitev svoje oblasti in da spravi na vodilne položaje svoje ožje somišljenike. On dejansko odloča, kdo bo poslanec, kdo senator, kdo tajnik Kršč. demokracije v pokrajini ali večji občini. Pri tem, pravijo, se poslužuje diktat lirskih načinov ter sili v ospredje mlade, često zelo mlade ljudi brez prave politične izkušenosti in izobrazbe. Glavno mu ie, da so njegovi pristaši. Kako Fanfani pogostoma. menjuje ljudi na vodilnih položajih, vidimo z lastnimi očmi na Tržaškem in Goriškem. Starejši gledajo zlasti na Siciliji z nevoljo, kako jih izpodrivajo mlajši. Saj so ravno v lej deželi »starejši« liisti, ki so stranko ustanovili ter jo spravili do ugleda in vpliva v ljudstvu. K temu se prihaja, da je Sicilija ravno tako kol Sardinija nezadovoljna z rimskim centralizmom, Kimu očita i o, da je počasen in oblasten in ne pripušča ostalih pokrajin k ravno pravnemu soupravljanju države. Da jih Fanfani zapostavlja, so »veljaki« na Siciliji budi zlasti še zato, ker je Kršč. de- mokracija odnesla pri ravnokar končanih občinskih volitvah najlepše uspehe prav na jugu države. Isto je bilo tudi pri zadnjih parlamentarnih volitvah: na severu je stranka tedaj izgubila 8 ljudskih zastopnikov, na jugu pa pridobila 16. Za svoj napredek se ima torej zahvaliti v glavnem jugu. KATERA NEVARNOST GROZI? In v takem položaju si Fanfani dovoljuje odbijati od sebe zaslužne in sposobne sicilijanske veljake. Kako močno se je poglobil spor, se vidi že po tem, da so na Siciliji ustanovili odbor za obnovitev stare Ljudske stranke don Sturza. Italijanskim katoliča-noni preti lorej nevarnost, da se razkoljejo v dve ločeni politični organizaciji! Ali bo do tega prišlo, je seveda še veliko vprašanje. Sloga katoličanov je tako velika dobrina, da bodo odgovorni ljudje stokrat premislili, preden se odločijo za razkol. Cepitev katoliških vrst bi hodila namreč prav le njihovim nasprotnikom, v prvi vrsti komunistom, in nikomur drugemu! Tega se vsi katoličani dobro zavedajo in zato bodo naredili vse, preden do- lega pride. Le med Slovenci naših krajev so se našli zares brezvestni in kratkoumni ljudje, ki so brez sleherne potrebe izvršili razkol med tukajšnjimi katoličani. In lo so stonili pri narodni manjšini, katera je že sama po sebi šibka, težko ogrožena in povrhu že tako razcepljena v preveč strank. Nevarnost za italijansko demokracijo Mnogo bo1 j pametni kot naši katoličani so seveda italijanski, ki se ne igrajo tako lahkomiselno s svojimi narodnimi koristmi, čeprav so vladajoče ljudstvo v državi. Preden se razkoljejo v več strank, se bodo vestno premislili. Prej se bodo na vse načine potrudili, da vsa notranja nesoglasja z miroljubnimi sredstvi poravnajo. Tako ravna vsak zrel narod. I,e pri nas je drugače. Razkol med italijanskimi katoličani bi namreč resno ogrožal demokracijo v državi. Cepitev prebivalstva v preveč strank izpod-kopuje namreč, kot kaže izkustvo, povsod demokracijo. Kjer je preveč strank, so vlade nestalne, se neprestano menjujejo, tako je redno upravljanje države nemogoče ter se poslanci in parlamenti ljudstvu zagabijo. Posledica je, da zavlada s časom diktatura. Kam piide v takih razmerah država, nam najočitneje dokazuje Francija, kjer je moral vzeti v roke oblast general De Gaulle. Kulturno napredni narodi se ščitijo pred io nevarnostjo na tak način, iia si sami od sebi* ustvarijo lo 'ive ali kvečjemu tri stranke, ki sc mirno druga za drugo izmenjujejo na oblasti. Tako delajo Amerikanci, tako Ang leži in v povojnem času tudi Nemci. Italija je bila po zadnji vojni v posebnem položaju. V njej je bilo samo po sebi tudi vse preveč strank, toda da jo Ttalija imela kolikor toliko stalne vlade, je v glavnem zasluga Kršč. demokracije, ki je več let bila tako močna, da ie lahko sama vladala, pozneje pa imela vsaj vodilno besedo v državi. Če se sedaj še ona razcepi, bo nastal tak položaj, da ne bo mogel nihče več trajno in varno vladati. To bi moglo pomeniti konoci demokracije. Da se tega zapad boji, je več kot naravno. Zdi so pa, da do lega ne bo prišlo. Enotnost katoličanov se bo, kot se zdi, kljub vsemu obranila. To bo sicer stalo Fanfanija vodstvo v stranki in vladi, a zato bo Italija po vsej verjetnosti rešila svoje demokratične svoboščine. NOVICE Z DRZNI POTUJČEVALCI Na Koroškem je izšel nov odlok, ki dopolnjuje odredl>o deželnega glavarja Wede-niga proti slovenskemu pouku. Po ostrili protestih, ki s'o se dvignili tudi v inozemstvu, je Kilo pričakovali, da bodo nemški nacionalisti krivico vsaj deloma popravili. Kaj še! V razpisu je določeno, da bodo slovenski otroci, katerih starši vztrajajo pri dvojezičnem pouku, prejemali slovenski pouk šele po ne niš kem. V ta namen morajo ostati v šolskih prostorih. Toi je očitno oteževanje in zapostavljanje slovenščine. Oblastniki računajo s tem, da se bodo otroci utrudili ostati delj časa v šoli kot njihovi nemški tovariši ter šli raje domov, kar bi pomenilo »prostovoljni« konec slovenskega pouka. Še bolj značilna pa je druga točka v okrožnici. Šolarji, kal eri li roditelji so se izrekli proti dvojezičnemu pouku, je tu rečeno, bodo zanaprej obiskovali le čisto nemški pouk. Samo v primerih, kjer otroici nemščine ne razumejo, smejo učitelji oh začetku pouka up or abl ja I i sl oven šč i n o. Prvo vprašanje, ki si ga človek stavi, se glasi: Kakšni nemški učenci so to, ki ne razumejo nemščine? Izredno važno je, da avstrijska ohlastva uradno sama priznava jo, da mnogi šolarji ne morejo slediti nemškemu pouku. Če bi slovenščine ne pripustili, bi bil torej pouk naravnost nemogoč. Avstrijska sramota Materin jezik otrok se uporabl ja le za lo, da bi se šolarji čim prej vpeljali v nemščino in nato potujčevali. [sli nizkotni način, ki se ga poslužujejo italijanski raznarodoval« pri slovenskih otrocih v Beneški Sloveniji! Vzgoja v materinem jeziku učencev, osnovni zakon po vsem omikanem svetu, za naše ljudstvo ne velja. Mi smo pač manjvreden narod, ki mora utoniti v tuji kulturi! Na Koroškem so obenem ustavili vladno podporo slovenskemu listu Mlademu rodu, ki je pomagal pri dvojezičnem pouku, češ da je sedaj nepotreben. Nesramnost avstrijskih nacionalistov, kot vidimo, ne pozna meja. Med vojno so plenili in ropali s Hitlerjem po slovenskih krajih in vsem Balkanu, sedaj pa nekaznovano tlačijo in mrcvarijo našo nedolžno de-co! T)n bodo s tem skvarili odnose s' sosedno Jugoslavijo, jih ma 1 o briga. Kaj so zanje podpisanjo pogodbe, kaj poštenje, kaj spoštovanje sosedov. In laki ljudje si drznejo še braniti pravice Južnih Tirolcev! Sram jih je lahko. HRUŠČEV GROZI Nemčija že enajst let po vojni ni sklenila, kot vemo, mirovne pogodbe. Od avgu-i sta leta 1945, ko se je Stalin sestal z zapad-njaki v berlinskem predmestju Potsdamu, velja zanjo še vedno premirje, po katerem drže velesile vsaka kos Berlina zasedenega. Ta »začasni« položaj je postal, kot vidimo, nekako trajen. Te dni pa 'se je naenkrat oglasil Hruščev ter zagrozil, da bo Rusija potsdamsko pogodbo odpovedala ter povlekla iz veleme- SVETA sta svoje čete, a zahtevala, da store isto Amerika, Velika Britanija in Francija. Stvar se glasi preprosto, toda bi lahko imela zelo resne posledice. Berlin leži namreč zemljepisno na sovjetskem področju, se pravi, da je obdan od ruskih čet. Če bi se te umaknile, bi na njihovo mesto stopila vojska Vzhodne Nemčije in milijoni Berlinčanov bi padli pod oblast komunizma. Temu se pa odločno upirajo ne le Adenauer, marveč tudi vse zahodne velesile. Če bi Hruščev enostransko odpovedal potsdamsko pogodbo, bi jo zapad prav gotovo branil tudi z vojaško silo. Pretnja Nikite Hruščeva je močno zao-srila že tako napete razmere v Evropi in svetu. ŠE ZMEROM NEEDINI V Ženevi se nadaljujejo pogajanja o uki-njenju atomskih poskusov. Zadnjič smo poročali, da se zastopniki Sovjetske Rusije in zapada ne morejo sporazumeti niti o vsebini dnevnega reda, o katerem naj bi se pogajali. Sejaj se je temu priključila še nova slaba ve-t. Združeni narodi so bili soglasno sklenili, naj se vsaj med pogajanji v Švici ustavijo razstreljevanja jedrskih bomb. Boljševi-ki so na to pristali, so besedo prelomili ter začeli na področju Severnega tečaja delali nove jedrske poskuse. Kaj je mogoče proti temu storili? Po našem bi bil lek le v naslednjem: nekdo bi moral prisiliti Hruščeva in njegovo družino, obenem seveda tudi Eisenhovverja in njegove najljubše svojce, da sede v neposredni bližini kraja, kier se opravljajo razstrelitve, tako da bi bili vsi izpostavljeni levkemiji ali krvnemu raku. Če l)i kdo lo dosegel, bi bil kmalu konec atomskim poskusom in vse človeštvo bi se olajšano oddahnilo. ZOPET NIČ Prejšnji pel ek so na rtiču Camaveral sprožili Amerikanci tretji raketni izstrelek proti luni. Prvi poizkus s Pionirjem 1. se je ponesrečil v avgustu. Drugi je odpovedal predi enim mesecem. Sedaj se je izjalovil tretji poskus. Zadnji izstrelek je tehtal 52 ton in imel vdelane najpopolnejše znanstvene priprave za raziskovanje lune. Sestavljen je bil iz treh laket, ki bi se morale zapovrstjo druga za drugo sprožili. Prvi dve sta se, tretja pa se ni. Na preračunani višini se je vse skupaj razpočilo. Umetna zvezda bi sc bila morala zavrteti okoli lune v ponedeljek popoldne, namesto lesa sc je razletela nekje nad Afriko. Ne more pa bili dvoma, da se bo Ameriki poskus prej ali slej posrečil. KRVAVEČA RANA Skrb, ki najbolj muči De Ganila, je Alžirija, kjer traja že \ leta upor mohamedanskih domačinov. Če generalu ne uspe pomirili dežele, lahko rečemo, da je kol politik in državnik propadel. Mož se sicer trudi, da bi Arabce in Berbere pomiril, in je v tem pogledu že marsikaj stori'. Razpustil in prepovedal je talko imenovane odbore za javni blagor, s katerih pomočjo se je bilo francosko vojaštvo polasti- lo vse oblasti y Alžiriji; iz koncentracijskih taborišč in zaporov je izpustil že na tisoče Arabcev, loda borbe sc na žalost kljub vsemu nadaljujejo. Številke naj povejo, kaj to pomeni. V letošnjem letu je francoska vlada potrošila samo za vojaške operacije 2.000 milijard lir, za orožje še drugih 150, invalidnine in ostale odškodnine so> pa preračunane na še 575 milijard. Življenje je zgubilo 7.200 francoskih vojakov, uporniških borcev pa okrog 70.000. Vsa dotlej, dokler se De Gaulle ne začne naravnost pogajati z voditelji upornikov, se ho prelivanje krvi nadaljevalo in Francija ne bo našla miru. ZA SLOVENSKO ŠOLSTVO Med razpravo o proračunu za šolstvo v poslanski zbornici so komunisti iz Trsta, Gorice in Vidma predložili resolucijo, v kateri zahtevajo, naj se takoj uredi pravni in gmotni položaj slovenskih šolskih zavodov ter njihovega učnega osebja v Italiji. I osi a ne« Vidali, ki je resolucijo predložil, je časnikarjem izjavil, da komunisti nasprotujejo osmi!ku za slovensko šolstvo, kot gaje izdelal bivši minister Rossi. Komunisti zahtevajo, naj o vpisu v šole povsem svobodno odločajo starši. Za obiskovanje slovenskih šol ni treba delati posebnih prošenj, kot določa Rossijev načrt, lemvee naj bodo tudi v tem pogledu slovenski starši povsem enakopravni z italijanskimi. Slovensko šolstvo je treba I a ko urediti, da ne ho v ničemer zaostajalo za italijanskim. NOVI BENEŠKI PATRIARH Z imenovanjem I a n e za XXIII. se je izpraznilo mesto patriarha v Benetkah. To dostojanstvo je papež podelil škofu v Veroni 58-iletnemu Ivanu Urbaniju ter mu javil novico sam po telefonu. Želimo, da hi se novi patriarh, čigar pristojnost sega v naše kraje, zanimal tudi za ce-rk venopol it ične razmere med Slovenci, zlasti v videmski nadškofiji. Tu je namreč, kar se tiče dušnega pastirstva v jeziku vernikov, položaj, kot vsi vemo, naravnost sramot en. SO ŽE ZAČELI Nekateri starejši visokošolci so tudi letos začeli uganjati v Italiji nedostojne burke nad »bruci«, sc pravi mladimi di jaki, ki se prvič vpišejo na univerzo. Ti se morajo odkupiti. Od nekega fanta v Vidmu so zahtevali 30 zavojev cigaret. Ker je prosil, naj mu znižajo odkupnino, so ga slekli, ostrigli po vsem telesu do golega, pretepli in počenjali z njim še druge nesramnosti. Njegov oče je naznanil pobaline ohlastvn. Prav bi bilo, du bi take »vseučiliščnike« pometali z univerz. Lani so slična divjaštva uganjali tudi v Trstu. Upajmo, da jih letos ne bodo! VIŠJA DRUŽBA Prejšnji teden je policija razgnala v nekem nočnem zabavišču v Ritmi družbo samih grofov, princev in filmskih igralk. Obhajali so rojstni dan mlade grofice Olge di Robilant, se opili, plesali divjaške plese in se pri tem slačili. Nekaj teh imenitnih gospodov in dam so gnali na/ policijo in jih vzeli na zapisnik. Čez uro se je večina našla spet v drugem nočnem zabavišču in nadaljevala sivoje razuzdanosti do belega jutra. Zares boljša, višja in vzgledna rimska družba! »Resnica je nekaj svetega” Tu je Janez XXIIT. naredil dolg premor in Janez XXIII. jc pretekli četrtek sprejel v Vatikanu okoli 500 časnikarjev. Ko je z a zrl toliko trumo, je dejal, da sc mu zde kot vojska in da je tisk nekaj mogočnega. »Pri svojem, poslu lahko rečete: nekaj moje osebnosti ostane na papirju. To je lepo zadoščenje, toda vaše delo je združeno s težkimi odgovornostmi«. »Resnica,« je dejal poglavar Cerkve, »je nehaj svetega, čemur se ne smemo nikoli izneverili. Človek se lahko pregreši zoper njo v dobri veri, to jc res; zalo- pa mora biti o-prezen in se vsaj trudili, da je vselej odkritosrčen...« . Zadnje noči, je rekel papež, nisem mogel spati, čeprav mi je bilo potrebno, da bi obnovil svoje moči od naporov zadnjih dni; in zato -sem prebral mnogo časopisov, ne zato, da bi zadostil svojemu samoljubju, marveč ker povzroča človeku zadoščenje, ko vidi, kako se svel zanima za papeštvo, in da bi zvedel, kaj pišejo o konklavu. Po SVOtll ŠVEDSKA — V Stockholmu so zaprli moža, ki je kradel vrata! V njegovi kleti so našli nič manj ko 117 različnih duri. Mož pravi, da je kradel le tista vrata, ki so bila odprta, ter hotel tako bližnjike opozoriti, naj jih v bodoče zapirajo! RUSIJA — Za znanstvene odprave na Južnem tečaju so Rusi izdelali tako imenovano »snežno« motorno vozilo. Sestavljeno je iz delovne sobe z' laboratorijem, iz dnevne sobe, spalnice za 8 oseb ter iz kuhinje. Ima lastno električno centralo in tehta skupno 34 ton. JUŽNA KOREJA Vlada je izdala filmskim družbam navodilo, naj poljubljanje v filmih skrajšajo. Poljub je doslej trajal 30 sekund odslej pa bo samo deset. NOVA ZELANDIJA — Za najstarejšega avtomobilista na svetu velja 98-letni Walter Reid iz Nove Zelandije, ki je pred kratkim ponovno z odliko izdelal šoferski izpit. Avto vozi od leta 1903 in ni doslej zagrešil nabe-ne prometne nesreče. FRANCIJA — V mesecu juniju so na čast De Gaulla v Franciji krstili dva tisoč novorojenčkov na ime Charles (Karel). AMERIKA — V Združenih državah ima televizijsko pripravo 42 milijonov družin, kopalnico pa samo 41 milijonov. —o— V restavracijah v Pittsburgu so nalepljeni lepaki: »V primeru atomskega napada ostanite mirni, pokličite najprej natakarja in poravnajte račun ter nato pojdite v zaklonišče!« ŠPANIJA Neki kmet iz Si vi I le je pri okopavanju njive zadel ob trd predmet. Ko si ga je pobliže ogledal, je ugotovil, da gre ze lepo izdelani vi*č, z nekaj desetinami kg zlatnikov in raznih draguljev. Strokovnjaki sodijo, da gre za zaklad nekega kralja iz 6. stoletja pred Kristusom. KUBA — Na otoku Kubi v Srednji Ameriki je ondotni diktator Fulgencio Battista prepovedal ženskam nositi vrečaste obleke po zadnji modi. To je storil zavoljo tega, ker so o-blačila zelo primerna skrivališča za prenašanje orožja diktatorjevim političnim nasprotnikom. I nato rekel: »Trudili so se, da bi odkrili tajnosti konklava, pa nisem našel dveih vrst, 'ki bi bili v soglasju z resnico«. Med časnikarji je izbruhnil splošen smeh. »Čeprav so bili napori časnikarjev precejšnji,« je pristavil papež, smehljaje se »bi bil molk zanje boljši uspeli«. Te besede je papež izustil z veliko- skrom-n osi j o ter pri tem vedno govoril »jaz sem«, »jaz mislim« in ne »mi smo«, »mii mislimo«, kot so po srednjeveški navadi doslej govorili papeži o sebi. »Vaš brat sem !« Prišel sem, da vas vidim, je dejal papež, in vljudno jc od vas, da me poslušate. Pri teli besedah so časnikarji izbruhnili v burno ploskanje. V teli dneh, je reke] Janez XXIII., sem bral v sv. pismu, kako so bratje prodali svojega brata Jožefa v Egipt. Ko so se spet našli, je Jožef jokajoč rekel: »Jaz sem, vaš brat Jožef!« Tudi jaz va-m rečem tako, je dejal poglavar Cerkve časnikarjem, da sem vaš brat! Res, pred Bogomi sem, vaš prvi brat! Sedaj, jc zaključil, vam liočem podeliti majhen blagoslov, če ga sprejmete, je dodal, misleč na nekatoličane, ki so bili pri sprejemu prisotni. Tedaj so se vsi časnikarji spustili na kolena in papež jih je blagoslovil. Najvažnejši nauk, ki ga je papež podelil, je seveda, da se morajo časnikarji v svojem delu držali brezpogojno resnice. Kako lepo hi bilo, 'ko bi se vsaj katoličani držali papeževih navodil, ne pa da zakrknjeno- leta vztrajajo v laži in obrekovanju ter nočejo za nobeno ceno popraviti krivice, ki so jo storili bližnjiku. Kakšno krščansko moralo lahko laki ljudje uče naše ljudstvo? V lo-rek, 4. novembra 1958, dve minuti pred eno uro popoldne je kardinal Canali položil zlato tiaro na glavo novoizvoljenega Janeza XXIII. ler izrekel obredne besede: »Sprejmi liaro, okrašeno s tremi kronami, in vedi, da si oče knezov in kraljev, vladar zemeljskega kroga iti namestnik Rešenika Jezusa Kristusa«. K slovesnosti se je na trgu sv. Petra zbralo nad 200.000 ljudi, v baziliki pa- 60.000 vabljenih. Na posebnem odru so stali trije papeževi bratje: Alfred, Ksaverij in Jožef, sestra Assumta in 30 vnukov ter bratrancev. Povečini vsi trde kmečke hribovske poslave. Cerkveni obred in -papeška maša sta v blišču stoletnih izročil trajala dolgih pet ur. Po svetu jc ves ta čas na milijone ljudi gledalo prvikrat po televiziji papeževo- kronanje. Napredek tehnike je združil nekako tudi telesno ves katoliški svet v eno občestvo. Pastir vseh! Janez XXIII. je v svojem programatičnem govoru mod slovesno mašo dejal: »So ljudje, ki pričakujejo, da mora biti papež državnik, diplomat, znanstvenik, organizator občestve-nega življenja, torej človek, ki naj ima odprl pogled za vse oblike modernega napredka«. »Čestili bratje in ljubljeni sinovi, vsi ti ni- SPOMINI MARŠALA MONTGOMERYJA Angleški vojskovodja maršal Montgomery, ki se je leta 194-3 proslavil v bitkah proti nemškim i-n italijanskim četam v Severni Afriki, je pred kratkim izdal knjigo spominov, s katero je izzval val protestov v italijanski javnosti. V njej namreč trdi, da Italijani niso posebni vojaki, kar da jc leta 194-3 odločilno vplivalo na potek bitke pri El Alameinu, kjer jc Monlgomery zadal najhujši udarec italijanski in nemški vojski. Italijani so se čutili užaljene in zalo je njihov veleposlanik v Londonu proti izjavam starega maršala protestiral. Zunanje -ministrstvo je odgovorilo, da vlada obžaluje, če je osebno mnenje maršala Montgomeryja vznemirilo italijansko javnost. DR. ALOJZ KUHAR Dne 28. oktobra je v New Yorku iznenada umrl dr. Alojzij Kuhar, bivši urednik dnevnika Slovenec v Ljubljani ter tolmač zunanje politike na radiu. Pokojnik se je rodil pred 65 leti v revni kmečki družini na Koroškem in je bil brat umrlega pisatelja Prežihovega Voranca. Bil je sicer duhovnik, a se je vse življenje ukvarjal s časnikarstvom. Med drugo svetovno vojno je živel v Londonu ter bil nekaj časa tudi jugoslovanski poslanik pri poljski vladi v izgnanstvu. Po vojni se ni vrnil v Jugoslavijo in je zadnja leta prebil v Združenih državah. STEKLENA CERKEV Milanski nadškof Montini je v predmestju Milana blagoslovil novo cerkev, ki jc prava posebnost. Zgrajena je povečini iz raznih vrst stekla. Svetišče je ukazala zgraditi neka bogata milanska družina. so na pravi poti... nam leži predvsem na srcu dolžnost postati pastir vse črede«. Ob koncu je prosil papež vse, naj molijo, da bi vladal v duhu k-rotkosti in ponižnosti. Po končani maši so papeški obredarji uredili sprevod, kakršnih je le malo videti na svetu. Starodavne oprave Švicarjev in papeške plemiške straže -so so mešale med škrlatne barve kardinalov in škofov, srebrne trombe so bučale izpod' veličastne kupole. Čete na trgu so dvignile orožje v pozdrav papežu, ki se je v belem oblačilu prikazal na balkonu iznad glavnega vboda v stolnico. Drugi del obreda, kronanje samo, je trajalo le pol ure. Obdan od kardinalov in vatikanskih dostojanstvenikov, ki so nosili baldahin in cerkveni prapor, se je papež usedel na prestol. Po vsem trgu odmeva vzklikanje, morje belih robčkov maha v pozdrav. Po kratkih molitvah pristopi najmlajši kardinal s liaro. Ta je ista, s katero je bil kronan sveti Pij X. Papež sam je kardinalu pomagal, da je tiaro pravilno položil na glavo. Zvonovi po rimskih cerkvah in po vsem svetu so v istem, trenu-lku zazvonili. Milijoni ljudi, tudi pred sprejemniki v kavarnah in v javnih prostorih, so tedaj sprejeli blagoslov novega Petrovega naslednika. Kronanje papeža Janeza XXIII. Vifujllii tlčeku u bpomm (J Ttzubhvfju DR. FRANZIL NOVI TRŽAŠKI ŽUPAN Z glasovi demokristjanov, republikancev, socialnih demokratov in Karla Tolloja, nosilca liste Trst — Tržačanom! je bil za novega tržaškega župana v sredo izvoljen demokristjan dr. Mario Firanzil. Pri glasovanjih za odbora iška mesta se je jasno izkazalo, da niso vsi demokristjani oddali glasu kandidatom, ki jih je predlagala njihova stranka. Občinski odbor ima ]2 stalnih članov in 3 namestnike. Že pri prvem glasovanju je bilo z veliko večino glasov izvoljenih 7 odbornikov, za izvolitev ostalih pa je bilo potrebnih več glasovanj. Medtem se je zgodilo, da je svet proti sklepu večinske stranke izvolil za odbornika demokristjana dr. Verzo, ki je pa v skladu z navodili stranke mandat odklonil. Tedaj so miisovci, komunisti, socialisti, dir. Dekleva in g. Borgliese (Fronta za neodvisnost) v znak protesta zapustili sejo, čes da demokristjani ne spoštujejo sklepov občinskega sveta. V dvorani so poleg demokristjanov, socialdemokratov in republikancev ostali še liberalca, g. Tolloy in dr. Agnelet-to, ki so z večino glasov izvolil pet odbornikov in 3 namestnike. SV. IVAN Smo manjvredni državljani? Prejšnji leden je bil postavljen v poslopje slovenskih šol pri Sv. Ivanu nov hišnik. Dosedanji je bil baje premeščen v neko drugo šolsko poslopje. Ne prejšnji in ne sedanji hišnik ne moreta zadovoljili zahtev slovenskih šol, ki terjajo slovenskega hišnika. Pr.i Sv. Ivanu so kar Slini slovenske šole s preko 400 učenci in diiaki osnovne in srednjih šol. Vsak dan prihajajo številni starsi in druge stranke, ki nagovorijo uslužbence v slovenščini. Hišnik pa ne obvlada slovenskega jezika in zato se že pri prvem stiku z osebjem ustvari v človeku neprijeten čut zapostavljanja. V sloven sko šolo spada osebje slovenskega materinega jezika, ki lio znalo tako z dijaki kol s strankami občevati v slovenščini. Vprašamo se, kako da ni mogla občina namestiti pri Sv. Ivanu za hišnika človeka, ki občuje v družini in izven nje v slovenskem jeziku. Današnjega stanja pa ne moremo sprejeti, ker nas žali in ker nismo manjvredni državljani. REPENTABOR Smrt v tujini Po vsej občini se je v začetku prejšnjega ledna razširila žalostna vest, da je v daljni Avstraliji umrla 23-letna Zofka Furlan iz Velikega Repna. Pokojnica se je izselila v Avstralijo v septembru 1956. leta in se tam omožila. Vzroki njene prezgodnje smrti niso' še znani. Bila je pridno in narodno znvedno dekle, zato je njena smrt vzbudila splošno žalost naših občanov. Zdi se, da bodo njeno truplo prepeljali v rodno vas, kjer jo bodo položili k večnemu počitku. RICMANJE Kaj je z otroškim vrtcem? Približno dvajset družin iz naše vasi je v začetku letošnjega šolskega leta pričakovalo, da se v Riemanjih odpre otroški vrtec. Toda sedaj smo že sredi novembra, a pouka še ni. Zadeva je toliko boli čudna, ker je občina v preurejenem šolskem poslopju pripravila in opremila prostore v trdnem prepričanju, da bodo oblastva, kol so obljubila, redno otvorila vrtec. Zakaj niso doslej izpolnila obljube? Nujno je potrebno, da oblastva našim staršem vsaj pojasnijo, zakaj se vrtec ni mogel še odpreti. ŠE O SAMOUPRAVNI DEŽELI Kol smo zadnjič poročali, je tudi vlada izdelala svoj zakonski osnutek za novo samoupravno deželo Furlanijo-,Iulijsko krajino, kisli poročajo, da iie predvideva nove pokrajine Pordenone, ostalim trem pa ne priznava nobene posebne zakonodajne avtonomije. Deželni svet bi potemtakem imel neomejeno oblast, kar naj bi bilo tudi po mnenju tržaških demokristjanov zelo škodljivo. Svet bi po računih prof. Diega De Castra moral imeti skupno 52 poslancev, od katerih bi jih 25 bilo iz videmske pokrajine, 15 s Tržaškega ozemlja, 6 iz goriške ter 7 iz pordenonske pokrajine. Če se poslednja ne ustanovi, bodo Furlani imeli 31 poslancev, se pravi,- da bodo y svetu neomejeni gospodarji. Ravno da se to prepreči, predlagajo nekatere tržaške stranke, naj se posameznim pokrajinam prizna še posebna široka zakonodajna avtonomija. DELOVANJE KMEČKE ZVEZE Tajništvo K mačko zvezo nam je poslalo v objavo daljši dopis, iz 'katerega zaradi pomanjkanja prostora povzemamo le bistvene točke. (Ured.) V nedeljo 9. t. m. se je pod predsedstvom g. Jožeta Škrka sestal odbor Kmečke zveze, ki je proučil dosedanje delovanje ter sprejel več važnih sklepov. V zadnjih mesecih je zveza dostavila pristojnim uradom večje število prošenj za pokojnino kmetom in poslala generalnemu komisariatu, prefekturi ter Zbornici za trgovino, industrijo in kmetijstvo več vlog, v katerih je zahtevala, naj se v vse komisije, ki se bavijo s kmetijskimi vprašanji, vključijo tudi zastopniki Kmečke zveze. Zveza je priredila prvo tekmovanje koscev s Tržaškega ter pomagala reševati mnoga vprašanja v zvezi s srenjami. Odbor je med drugim sklenil, da bo občni zbor zveze v drugi polovici januarja in da bo še prej navezal stike s posameznimi člani po vaseh. Sprejel je nadalje ostavko dosedanjega tajnika g. Mirka Kosniinc in je na njegovo mesto imenoval ing. Josipa Pečenka. Sklenil je končno prirediti poučni izlet v Koprščino in Bujščino, o čemer bodo člani pravočasno obveščeni. CEPLJENJE PROTI POLIOMIF.I.lTISU Devinsko-nabrežinsko županstvo sporoča, da sc bo cepljenje proti otroški ohromelosti ali polio-mielitisu izvršilo po našle .Lijem vrstnem redu: Nabrežina — ambulanta: 13. in 14. novembra od 11. do 12. ure; Devin — ambulanta: 14. novembra od 14. do 15. ure; Mavhinje — ambulanta: 14. .nov. ob 15. uri; Medja vas — osnovna šola: 14. novembra ob 15.30; šempolaj — ambulanta: 15. novembra ob 14. uri; Cerovlje — osnovna šola: 15. novembra ob 15. uri; Slivno — osnovna šola: 15. novembra ob 14.30; Sesljan — osnovna šola: 18. in 19. novembra ob 14.15. Kot znano, je cepljenje brezplačno In ni obvezno. Cepijo pa se lahko vsi otroci od 6 mesecev do 3 let starosti. Demokratična in liberalna Italija je razpadala, nezakonitost se je širila kot kuga, gospodar v državi je postajal čedalje bolj Mussolini. Posledice za naš narod so bile strašne. Pod fašizmom so Slovenci in Hrvati naših krajev doživeli najtemnejšo dobo svoje zgodovine. Kar se je pripetilo v Srbski čitalnici, je bilo res pomladansko cvetje v primerjavi s tem, kar nas je še čakalo. 14. Dr. E. BESEDNJAK Doba vse večje nezakonitosti in nasilnosti, ki je prihajala, ni ogražala samo našega ljudstva in njegovih kulturnih ter gospodarskih ustanov, marveč tudi nas osebno. Prav dobro se spominjam, kako neprijetno in tvegano je bilo delo nas urednikov ir) stavcev v tiskarni Edinosti. Podnevi je še šlo, kajti vdirati ob belem dnevu v naše delovne prostore tudi za fašiste ni bilo popolnoma varno. Splošni hrup je prignal skupaj sosede, po telefonu je bilo naposled mogoče priklicati policijo, naokoli je bilo preveč prič. Razmere so pa bile na žalost take, da smo glavno delo morali opravljati ravno ponoči. Gradivo za dnevnik je prihajalo od raznih dopisnih uradov večkrat šele proti polnoči. Potrebno je bilo na hitrem prevajati in prirejati in list dati v stroj. Domov sem se vračal navadno šele okoli 3. ure in pol zjutraj. V poznih nenadzorovanih nočeh je bilo seveda črnosrajčnikom mnogo laže vlomiti v tiskarno. ZA JEKLENIMI ZAPAHI Ker smo morali s to nevarnostjo stalno računati, smo se, razume se, temu primerno pripravili. Uredništvo in upravništvo sta bili v poslopju, kjer je danes tiskarna Graphis, v ulici Sv. Frančiška št. 20. Okna in vrata v pritličju so bila omre- žena z železjem, posebno pažnjo smo pa obračali na glavni vhod v uredniške in tiskarske prostore v prvem nadstropju. Tu so bila vrata izdelana iz ene same debele železne plošče in imela močne zapahe iz jekla. Kako pametno je bilo, da smo imeli zavarovan vhod, so nam dokazali dogodki. V) letu 1921, ko sem urejeval Edinost, se je namreč večkrati primerilo, da so fašisti ponoči prihrumeli po stopnicah v prvo nad-i stropje ter skušali vdreti. Ko so našli vratq zaklenjena, so privlekli na dan železne drogove ter se začeli zaganjati v ključavnico. Od udarcev je odmevala veža in vsa hiša, prebivalci in sosedje so se prebujali iz spanja in odpirali vrata. Osebja v tiskarni se je polastil nemir, bolj živčni so trepetali, pogumni in čokati ravnatelj Babuder je pa hladnokrvno mislil le na to, da stopi takoj k telefonu in pokliče kvesturo. Položaj je postajal torej kočljiv tudi za fašiste. Zato so nekaj časa naskakovali vhod, a ko ga niso mogli zlomiti, so se odstranili neopravljenih poslov. Na znak poglavarja svoje tolpe so zbežali v črno noč. (Nadaljevanje na 5. strani) GORIŠKI OBČINSKI SVET V sredo prejšnjega tedna je imel sejo go-riški mestni svet. Župan je nameraval takoj otvoriti razpravo o pravilniku proste cone, a ga je prekinil komunistični svetovalec Bat-tello, ki je zahteval, naj svet razpravlja najprej o krizi v livarni SAFOG. V sredo je namreč delavstvo podjetja stavkalo dve uri in zborovalo na trgu C. Battisti, kjer so mu govorili predstavniki sindikalnih organizacij UIL in CIGL. ................... Stavka je nastala zaradi bojazni, da bi bilo odpuščeno 180 nameščencev. Komunisti trdijo, da minister za državne udeležbe ni dal še zadostnega jamstva, da bodo delavci, ki morajo zaradi preusmeritve proizvodnje biti začasno odpuščeni, po določenem času spel sprejeti na delo. Ker je delavstvo pričakovalo, da se bo na seji razpravi!jalo o Sa-fogu, se je je udeležilo v obilnem številu. A župan ni hotel pristati na zahtevo svetovalca Battella, češ da razprava o Safogu ni na dnevnem redu. Izjavil je, da bo upravni odbor, če bo potrebno, sklical izredno sejo, na kateri bo svet razpravljal o krizi v goriški livarni. Nato je pozval odbornika dr. Poterzia, naj nadaljuje razpravo o pravilniku proste cone; tedaj so tovarniški delavci mrmraje zapustili dvorano. * Dr. Poterzio je nato obrazložil, kako je sestavljen odbor Trgovinske zbornice, ki upravlja prosto cono, ter pojasnil posamezna poslavja novega pravilnika. Med razpravo je dr. Sfiligoj pravilno zahteval, naj se v odbor za prosto cono in v posvetovalno komisijo vključijo tudi predstavniki sovodenjske občine, kajti de' te občine spada v območje proste cone. Dr. Poterzio je v zmoti, ko trdi, da velja ptfosta cona le za goriško mesto. Župan je končno izjavil, naj posamezne politične skupine vložijo dodatne predloge k pravilniku, preden ga bo upravni odbor preučil in predložil v odobritev občinskemu svetu. OBMEJNI PROMET V oktobru se je dotok jugoslovanskih državljanov v Gorico v primeri s septembrom znatno povečal: bil pa ie se vedno nekoliko manjši kot v poletnih mesecih. Z rednimi prepustnicami je na vseh goriških prehodih prekoračilo mejo 50.033 jbgoslovanskih državi jainov, v Jugoslavijo pa je odšlo le 15.515 oseb. Novo poslopje pri Rdeči hiši, v katerem bodo nameščeni italijanski obmejni policijski in carinarski uradi, je v glavnem že dograjeno. Slovesna otvoritev bo najbrž 20. decembra. Govorijo, da bodo na bližnjem sestanku italijansko-jugoslovanske komi°ije uvedli marsikako novo ugodnost, ki bo obmejni osebni promet še poživila. Tako naj bi se število mesečnih prehodov povečalo od 4 na 6, dovoljen naj bi 'bil tudi vstop na enem prehodu in izstop na drugem, kar bi bilo še najbolj razveseljivo. Po novih predpisih naj bi bilo italijanskim državljanom dovoljeno potovati z redno prepustnico na Bled, v Ljubljano in Pulj. jugoslovanskim pa v Gra-dež in Benetke. Vse kaže, da bo m§d južno postajo in bivšo svetogorsko postajo v Gorici, ki je danes (j v Jugoslaviji, v kratkem obnovljena zveza preko Šempetra. Do tega sklepa bo morda prišlo že na sedanjem zborovanju predstavnikov italijanske in jugoslovanske železniške uprave. Tu naj še omenimo, da bodo od prehoda pri Rdeči hiši do Tržaške ceste zgradili novo pot. Ta se bo priključila cesti za Trst blizu gostilne Nanut na Tržaški cesti. Gradnjo poti je prevzela uprava/ državnih cest (ANAS). IZ ŠTANDREŽA V sredo preteklega tedna je umrla 48-let-na Štefka Rutar, ki je bila dolgo let bolničarka .v goriški umobolnici. Pred kratkim je podlegla ohromitvi, ki se ji je nazadnje pridružila ?e pljučnica. Pokopali smo jo v petek popoldne. Pogreba se je udeležilo lepo število njenih sodelavcev in sodelavk in obilo vaščanov. Požrtvovalni in vestni delavki naj sveti večna luč! Staršem in sorodnikom izrekamo globoko sožalje. IZ PEVME V Novem listu smo pred kratkim ožigosali avtobusno podjetje ATA zaradi prehudega krčenja voženj na progi št. 8, ki vozi iz Gorice do Oslavja. Ob tej priliki smo naprosili mestno upravo, naj napravi v stvari red. Zato danes izražamo veliko zadovoljstvo Pevmčanov in Oslavcev, da je avtobusno podjetje uvedlo še eno popoldansko vožnjo ob delavnikih. Avtobus vozi ob 19. uri 7 glavne goriške železniške postaje v Pevmo in Oslav-je, od koder se vrača v Gorico ob 19.30. VESELO OZNANILO Slovence ie močno razveselilo oznanilo profesorja verouka na slovenskem učiteljišču g. Pavlina pri slovenski nedeljski sv. maši v cerkvi Sv. Istnacija n» Travniku, da bo popoldne ob 3. uri slovenski blasoslov. Zato uporno, da bo obnovljena tudi starodavna slovenska maša ob 6. uri zjutraj. IZ RONK Na nedeljskih občinskih volitvah v Ron-kah je lista združenih komunistov in socialistov dobila 2847, lista Krščanske demokracije pa 2643 glasov in s tem prvič po voini zarubila upravo občine. Med izvoljenimi svetovalci na levičarski listi ie tudi Doberdo-bec, ki sedaj živi v Ronkah, Andrej Gergo-Iet. SLOV. TRŽ. GLEDALIŠČE V GORICI SNG iz Tr«ta je v nedeljo dopoldne ob 16. in zvečer ob 20. uri z odličnim uspehom odigralo Jan de Hartosovo življenjsko komedijo v sedmih postajah z naslovom Sopotnika. Ob prvem prizoru smo se zbali, da kome-diia ne bo kaj prida. Zato smo bili še toliko bolj zadoivoljni, ko smo videli, da po svoji idejni sili od druge postaje dalje trajno raste in da jo je treba uvrstiti med duhovite ter zahtevne dramatske umetnine. Z njim sta se v svoji umetniški rasti dvigala tudi oba priznana ipralea Štefka Drolčeva in Joško Lukeš, da jima moramo iz vsega srca čestitati.. Le žal. dfl na«i izobraženci po ogromni večini dramatičnih predstav sploh skoro nikdar ne obiskujejo. Zanje je prava sramota, da jih je tako poplitvila manjvredna filmska kultura in še bolj pogosto zgolj trgovska nekultura. 1/irgiiu Ščeku 1/ spomin (Nadaljevanje s 4. strani) POSLEDICE NEPREVIDNOSTI Uredniško delo, v katero me je pripeljal Virgil Šček, je bilo potemtakem zanimivo in razburljivo, a ne zelo prijetno. Kolika razlika med mirnim in varnim okoljem v Ljubljani in položajem v Trstu! A se ni dalo pomagati. Na mestih, ki smo jih prevzeli, je bilo treba vztrajati. Zvečer, ko si šel v tiskarno na delo, nisi nikoli vedel, kako se bo noč končala. Za vodilne ljudi v čisto političnih in ostalih naših organizacijah ni bilo tako hudo. Ti so zvečer šli spat domov in imeli zavest, da jih vsaj na; stanovanju, v krogu družine, ne bo do jutra nihče nadlegoval. Stalni nevarnosti so bili izpostavljeni samo uredniki in stavci. K sreči smo bili tedaj mladi in čili in si vsega skupaj nismo gnali preveč k srcu. Boj s fašisti nas je nekako celo mikal in je dajal našemu delu pomen in smisel. Pri tem smo pa bili često tudi lahkomiselni in površni ter se nismo zavedali nevarnosti, v kateri smo se nahajali. Saj je zadostovalo, da je kdo od nas po neprevidnosti pustil nezaklenjena vrata, pa se je lahko zrušila na tiskarno nesreča. !n taki neopreznosti je treba tudi pripisati, da so 8 februarja vdrli v tiskarno Edinosti fašisti. NOČNI NAPAD To se je zgodilo ob 2. uri in pol zjutrai « noči od 8. na 9. februar. Nekdo je bi! pustil odprte duri in tako je 25 fašistov planilo brez ovire v naše prostore. Oboroženi so bili s samokresi in bodali, z železnimi drogovi in kamnoseškimi kladivi, s seboj so imeli tudi krampe. Bili so od 20 do 3D let stari fantalini, med njimi tudi en vojak — ardit.— iz nepoznanega polka. Videlo se je, da nastopajo po dobro premišljenem načrtu. Najprej so planili s sa^ mokresi v rokah v uredniške sobe. Znano je bilo namreč, da so imeli na piki zlasti časnikarje, o katerih so bili po pravici prepričani, da so odgovorni za pisanje Edinosti. Stavci so bili le tehnično osebje, ki je moralo tiskati, kar jim je bilo naročeno, in zato črnosrajčniki nanje niso bili tako srditi: Tisti večer je pa naključje hotelo, da v uradih ni bilo nobenega urednika. S tovariši sem odšel na neko prireditev. V uredniški sobi je bil slučajno le sedanji ravnatelj tiskarne Graphis, g. Štavar, tedaj mlad, lep in okusno napravljen fant, o katerem so fašisti menili, da je urednik. Nastavili so mu samokres s pozivom »Le mani in alto!« »Gor z rokami!« in ga začeli pretepati. Ko sem drugo iutro prišel v urad, je imel ubogi fant zateklo lice. Prejel jih je, sem si očital, namesto mene! UNIČEVANJE STROJEV Iz uredništva so fašisti vdrli v prostore uprave. Ker so bila vrata zaklenjena, so jih vlomili. Tu so vse razmetali, da bi našli denar, a ga niso našli. Zato so pa ukradli in odnesli s seboj popolnoma nov pisalni stroj. Od tod so zločinci planili v tiskarske prostore. Delavcem so nastavili revolverje ter zapretili, da bodo streljali, če se kdo premakne. (Nadaljevanje) ffieneSita tflovemifa - Hftiifilhltn doli n a SODNA PREISKAVA PROTI FIORINDU ČENČIČU 0 pretresljivem dogodku v Mažerolah, ko je v mračnem jutru mladi mož Fiorindo Čen* čič z nožem umoril svojo ženo Irmo, smo svoj čas v Novem listu obširno poročali. Že tedaj smo poudarili, da gre za družinsko ža-loigro, zaradi katere so trije otroci zgubili mater in očeta. Ta je nekaj dni po nepremišljenem dejanju kot ranjena zver begal po gozdu. Končno se je v spremstvu domačega duhovnika sam javil orožnikom v Čedadu. Ta pretresljiva družinska nesreča je le del velike žaloigre, ki jo naša deželica preživlja zaradi usodnega izseljevanja. Saj je polovica naših družin v Beneški Sloveniji oropana zdravega in mirnega družinskega življenja. Kakšno življenje pa je to, če mora polovica mož živeti po tisoč kilometrov oddaljena od družin in delati po tisoč in več metrov pod zemljo, da si prisluži vsakdanji kruh? Izseljevanje neizprosno rahlja za- j konske odnose v naših družinah in ubija nji- ■ hovo življenje. Če bi tisoči in tisoči naših izseljencev imeli doma primeren zaslužek, bi bile naše družine v ogromni večini srečne in zdrave, saj je naš človek po prirodi tudi globoko veren in iskreno pobožen. Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen na nesrečnega Čenčiča in njegovo sicer nezvesto ženo. Glav-! ni krivec njune družinske in naše narodne nesreče nravstvenega in verskega nropadanjaj naših ljudi je pošastno izseljevanje. V prvi | vrsti je država poklicana, da ustvari tudi v naši zapuščeni deželi take gospodarske pogoje, da si bodo naši ljudje mogli zaslužiti' vsakdanji kruh na domači zemlji. Saj je znano, da je naš človek zelo navezan na družino in dom, ki se od niiju le ted-»j loči, ko ni več dru%ahama (j Um i a Založba Mondadori je izdala v prevodu knjigo novel angleškega katoliškega pisatelja konvertita Grahama Greena pod naslovom Al di lžt del ponte, to je: Onkraj mosta. Knjiga vsebuje 22 novel, naslov pa je povzet po prvi med njimi, po kateri je bil posnet tudi film, katerega smo lahko pred kratkim videli v Trstu. Te novele nudijo lep časovni Picgled nad razvojem Greenovega pripovedništva. Najstarejše novele v zbirki so namreč iz let 1929 in 1930, nekatere pa tudi iz zadnjega časa. V njih močno prihajajo do izraza značilnosti Greenovega Pisanja: da namreč bralca takoj in skoro grobo postavi v sredo dogajanja, močna psihološka poglobitev oseb in obravnavanje moralnih problemov, ob katerih je zunanje dogajanje njihovih pustolovščin polno duhovno simbolnega pomena. Knjiga obsega 330 strani. KULTURNE VESTi • Založba Matice Srpske v Novem Sadu namerava izdajati v svoji knjižnici Prva zbirka tudi pesniške zbirke slovenskih in makedonskih pesnikov ter pesnikov narodnih manjšin. Poleg pesmi v izvirniku bodo natisnjeni srbohrvaški prevodi. Prevode bi radi napravili znane po vsej državi; s tem dobrim namenom je pa v nasprotju dejstvo, da bodo tiskali knjige le v 300 izvodih. V izvirniku dosežejo dela slovenskih pesnikov tudi desetkrat večjo naklado — in včasih tudi več izdaj. • Mariborska revija Nova obzorja izhaja letos kot dvomesečnik. V zadnji številki sodelujejo z eseji in kritikami I.uce Menaše, Božidar Borko, Bratko Kreft (ki se edini med slovenskimi književniki pod svoje sestavke podpisuje kot doktor, da jim da menda večjo veljavo), Janko Kos in Jože Javoršek (Brejc). S prozo sodelujejo Tit Vidmar, Janez Gradišnik in Matevž Hace, s pesmimi pa France Forstnerič, Viktor Konjar, Veno Taufer, Janez Ovsec in Gustav Strniša. Objavljen je tudi odlomek iz B. Brechta. Revija je precej zanimiva. • V Ljubljani se je izkazalo, kar je bilo pričakovati: da okrajni ljudski odbor ne bo zmogel vzdrževati Slovenskega narodnega gledališča, ki je prešlo z republiškega proračuna na okrajnega. Tako se je zadnji čas pojavila »finančna« gledališka kriza. Gotovo jo bodo rešili tako, kot se spodobi za osrednje slovensko gledališče, toda z ozirom na usodo, ki je doletela gledališča v Kranju, Ptuju in Kopru, so v ljubljanskih gledaliških krogih vendarle nekoliko vznemirjeni. Slikar pri slikanju Krasa pomagal uveljaviti in reprezentirati v našem mestu slovensko kulturo tudi na področju umetnosti in nikoli ni .niti malo skrival svoje dosledne slovenske zavesti. Odkritost tudi v tem pogledu mu je narekovala njegova intenzivna umetniška narava, ki ne trpi neiskrenosti in dvoj.ne igre. Kot umetnika in človeka ga spoštujejo vsi, ki ga poznajo osebno in po njegovih delih. Vsi ga pa poznamo tudi kot mladostnega umetnika, polnega energij in podjetnosti, s čisto mladeniškim veseljem do vedno novih eksperimentov v umetnosti. Zato je njegova šestdesetletnica končno vse nekoliko presenetila, gotovo pa ne bo nadela uzde njegovi mladeniški umetniški naravi. Za .njegov jubilej mu voščimo, da bi še dolgo užival in ustvarjal lepoto. Spomin z groba Po pravici bi bil moral to misel napisati že pred tednom dni. Zgodi se pa pogosto, da o nečem delj časa premišljuješ, potem ti šele začne kljuvati v srcu in nazadnje dozori. Izraziti hočem bolest, ki jo je morda preneka-teri obiskovalec goriškega pokopališča občutil, ko je ob dnevu rajnih obiskal grobove na mirenski cesti. Na mizi v vazi leži pred mano še zelen bodičast list in šepeta o pozabljenih grobeli. List s trnjevimi bodicami je utrgan z vejice na grmu, ki divje raste med dvema spomenikoma v skrajnem kotu goriškega pokopališča. Na surovo obdelanih nagrobnikih, kot so jih klesali preprosti kamenarji pred pol stoletjem, se bereta dve imeni: Fran Erjavec + 1887 — Dr. Karol Lavrič + 1876 Grobova ležita drug ob drugem, kakor da pripovedujeta dve zgodbi goriških Slovencev. Z Lavričevega groba govori doba slovenskega političnega preporoda taborov, z Erjavčevega sveti luč prvega kulturnega prebujevanja v Gorici. Drug ob drugem ležita v večnem pokoju . . . Na vernih duš dan sem se ustavil pri teh dveh grobeh. Od burje in dežja načeta nagrobnika se skoraj nagibata, in razprani napis se komaj razbere. Tu sta naša velika moža! Na grobeh ne lučke ne cvetja 1 Pač, neznana roka, Bog ve katera, je iz krščanskega usmiljenja vrgla na zapuščeni gomili vsakemu porumenelo krizantemo. Tam sta ležala cvetova kot dvoje neznanih srčnih kapelj. Samo zato, ker se nihče drugi ni spomnil, od vseh kar nas je, da je Lavrič kot politik in govornik priboril goriškim Slovencem marsikako pravico in da je Erjavec kot prirodopisec in pisatelj zbudil v Gorici slovensko kulturno zavest. Vsak po eno uvelo krizantemo sta zaslužila po osemdesetih letih .. . Ne! Narava je med oba grobova vsadila trnjev grm. Popravila je, kar smo živi pozabili. Grm poganja in zeleni kot simbol življenja obeh — in nas. Utrgal sem z groba trnjev list za spomin na Lavriča in Erjavca; še za spomin na vse naše velike, da jih vsaj ob prazniku vseh pravičnih ne zatajimo in pozabimo. ZafUslci pad cUa 7. novembra: Svet že dolgo ni doživel v deželah onstran »železne zavese« bolj tragikomične predstave, kot je bila tista, ki jo je dalo okrog 30 pisateljev moskovske podružnice Zveze sovjetskih pisateljev, ko so se ondan zbrali, da bi obsodili svojega tovariša Pasternaka, pisca »zloglasnega« Doktorja Živaga. Nobeden izmed navzočih pisateljev verjetno ni bral tega Pastemakovega romana, a so ga vendar s svetim zgražanjem odklonili ter obsodili nesrečnega tovariša kar na izgubo sovjetskega državljanstva in na izgnanstvo. Na srečo je obdržal celo Hruščev v tem primeru nekoliko več razsodnosti in se ni hotel še sam osmešiti, kar mu tudi ni bilo treba, ker oblastniki najdejo vedno dovolj drugih, ki radi prevzamejo namesto njih to vlogo. No, če so tovariši obsodili Pasternaka zaradi strahopetnosti in ker se boje za svoje plače in pokojnine (oh, morda je tudi Zveza sovjetskih pisateljev dolga leta posvečala glavno dejavnost prav dosegi pokojnin in socialnega zavarovanja za svoje člane), potem bi to še nekako razumeli in dalo bi se tudi opravičiti. Pokojnina je namreč vendar lepa reč in ni posebno prijetno imeti za kolego in prijatelja človeka, ki vas lahko pripravi obnjo. In strah je končno zelo človeška lastnost. Toda če so to storili iz prepričanja, da je Pasternak storil zločin, ker si je upal misliti s svojo glavo in nekaj tistega tudi napisati, potem se mora človek zgroziti. 8. novembra: če bo kdo srečal Borisa Pahorja, naj ga vendar pobara, kaj je z njegovim romanom Tudi onkraj pekla so ljudje. Menda so že minila štiri leta, odkar ga je izročil založbi in topolinčok, ki si ga je kupil za honorar in nagrado Državne založbe, bo menda že vsak hip spustil zadnji tresljaj od starosti in srbski tisk je prinesel že recenzije o romanu in ga zelo pohvalil, toda roman še vedno ni izšel (če ni morda bil v hipu razprodan, ker baje Pahor v njem uči Slovence ljubiti, in ni utegnil noben izvod zaiti v Trst. V knjigarnah pa pravijo, da prihajajo naročat roman največ ženske in neko dekle, ki je slišalo o teh Pahorjevih pedagoških namenih z romanom, je celo iz Argentine pisalo, naj ji ga takoj pošljejo, pa ji niso mogli ustreči). Dejstvo je, da romana od nikoder ni, medtem ko vse čaka, da bi končno v slovenskem jeziku bralo sočno ljubezensko zgodbo, s čimer bi se morda današnja slovenska književnost rešila kompleksa, ki ji brani o tem pisati. Ali pa je spet zmagal kompleks in so rokopis zaprli v oklepno blagajno v skrili celici kleti založbe? Kaj bi šele storili, če bi bil Pahor napisal kakšnega slovenskega Doktorja Živago! 10. novembra: Kdor-ponižuje sc sam, podlaga je tujčevi peti ... ali kako se že glasijo tisti slavni verzi, ki so spravljali nekdaj v vroče kipenje domoljubnega navdušenja naše slavne prednike? V tej obliki bi lahko še vedno veljali za slovenske umetnike, posebno še za pisatelje. Kaj danes povprečen bralec ve o slovenskih pisateljih? Zelo malo. Odnos med bralcem in pisateljem je postal hladen in čisto formalen. Zdelo se je, da bodo tisti »kulturni« večeri v Križankah, kjer so se začeli pisatelji osebno predstavljati ljubljanskemu občinstvu, prebili led, a vsa stvar je končno izpodletela, verjetno zaradi pomanjkanja poguma pri uresničenju te pobude. Pisateljska osebnost je postala zabrisana, nedoločena, ker ji nikaka polemika, nikako jasno zavzemanje stališč do idej in dogodkov ne daje več jasnih obrisov. Pisatelj je postal »visoka« ali vsaj »odmaknjena« osebnost, nekak višji funkcionar, nekak okras družbe, ne pa njen raziskovalec ali celo katalizator. Dejstvo pa je, da menda pri nobenem evropskem narodu javnost tako malo zve o življenju in delu, o mišljenju in načrtih svojih pisateljev kot pri Slovencih. Dnevna kronika jih sploh ne pozna. Slovenski pisatelj mora nekaj poneveriti ali umreti, da ga doleti čast, da slovenski časniki pišejo o njem. če kak star in zaslužen pisatelj na smrt zboli, ni vredno omembe. Toda morda so se pisatelji sami spravili v položaj, v katerem je postala javnost do njih brezbrižna, ker preveč pasivno, iz umetniško urejenega zapečka spremljalo slovensko življenje? Zelo rad bi slišal kdaj zaupen razgovor med dvema slovenskima pisateljema pri litru vina. GOSPODARSTVO POVRTNINA IN UMETNA GNOJILA Glavno gnojilo za povrtnino je dober hlevski gnoj. Ta namreč zemljo rahlja, da ima ; zrak dostop do korenin in ji vnaša obilo rastlinske snovi, da se zemeljske drobnoživ-ke (bakterije) lahko množijo ter da raztap-ljajo gnojila v obleke, ki jih nežne koreninice lahko vsrkajo. Hlevski gnoj vsebuje končno mnogo gnojilne sile. Približno enako vrednost ima tudi dober kompost ali me- | šanec. Poleg hlevskega gnoja ali komposta lahko uporabljamo tudi umetna gnojila, ki so pa le dopolnilo hlevskemu. Samo z umetnimi gnojili ni mogoče dolgo vrtnariti, ker postane zemlja kmalu pusta. Z umetnimi gnojili pa lahko vnesemo v zemljo vse snovi, ki jih vrtnina potrebuje za razvoj. Glavne snovi so: dušik (azoto), fo-sforova kislina (acido fosforieo), kalij (po-lassa) in apno (ealeio). Vsaka snov ima poseben učinek na vrtnino, in sicer: Dušik: dohiti ga mora vsa povrtnina, a vpliva predvsem na razvoj zelenih delov, to je listov. Zato je dušik primerno gnojilo za zelenjad, od katere uživamo predvsem liste (solata, radič, špinača, zelje itd). V manjši meri koristi — a je nujno potreben — tudi za zelenjad, od kaitere uživamo cvetne glavice, kot so cvetača, broklji itd. Nujno potreben je tudi za korensko povrtnino, kot so korenček, vrtna pesa itd. Fosfor: je nujno potreben, a ni tako važen kot dušik. Fosfor utrdi tkivo, vpliva na razvoj korenin in pospešuje cvetenje. Kalij: pospešuje razvoj škroba in sladkorja. Zato je nujno potreben za krompir, korenček, vrtno peso, jagode, kumarice, buče, paradižnike itd. Apno: ima v zemlji več nalog: zmanjšuje njeno kislobo in pospešuje razpadanje rastlinskih snovi v laže vsrkljive oblike. Od vseli rudnin najdemo v pepelu povrtnin največ apna. Apno je zlasti potrebno za šparglje ali beluši, za grah in fižol, zelje, zeleno itd. Kdor kupuje umetna gnojila za vrt, naj na to pomisli in se ne sme zadovoljiti s prvim umetnim gnojilom, ki mu pride pod prste. ŠOTA ZBOLJŠUJE ZEMLJO Šota nastane iz rastlin, predvsem trav, ki rastejo v močvirjih. V sto in tisočletjih sc »tvorijo tudi več metrov debele plasti šote. Mnogo šole pridobivamo zlasti v severno-za-padnih predelih Nemčije, nekoliko tudi na Ljubljanskem barju. V Nemčiji je šota zelo važen izvozni predmet. Šoto uporabljajo za kurivo, v zadnjem času pa predvsem za zboljšanje zemlje. Kot hlevski gnoj tudi šota prinaša v zemljo mnogo rastlinske snovi, ki med drugim zemljo zrahlja in prezrači. Zato jo danes uporabljamo v kmetijstvu, posebej še v vrtnarstvu in cvetličarstvu. Šola služi predvsem za rahljanje težkih ilovnatih in tudi peščenih zemelj, ki sc precej zboljšajo, če jim primešamo na dva dela zemlje en del šote. Ta ne se gnije tako hitro kol hlevski gnoj, a njen učinek traja več let. V vrtnarstvu in v cvetličarstvu uporabljajo čedalje več šote, in sicer v razmerju: 2 dela zemlje in 1 del šote. Taka mešanica je koristna predvsem za lončnice. HORMONSKO CEPIVO POVIŠA PROIZVODNJO MESA Na razstavi živine .v Smithsfieldu (Anglija) so pojasnili, kako je treba uporabljati hormonsko cepivo, da morejo goveda in jag-neta zvišati svojo težo. Najprej so poskuse izvršili pri piščancih: pod kožo piščanca vcepijo nekaj ženskega hormona, kar povzroča, da prestane spolno delovanje; piščanec pridobi lastnosti kopuna, teža raste in meso so zboljša. Učinek hormona na piščance in na govedo ter jagneta se razlikuje po tem, da meso piščanca postane bolj mastno, medtem ko se pri govedu in jagnetili pomnoži pusto meso. V mnogih angleških vzrejališčih živine se je cepljenje hormonov že popolnoma udomačilo. ALI LAHKO VPLIVAMO NA SPOL PIŠČANCEV? Neki tehnik v Nevv Jerseyju je dal patentirati iznajdbo, po kateri je mogoče že v jajcu vplivati na bodoči spol piščancev. Jarčice dobimo, če za kakšno sekundo potopimo oplojena jajca v raztopino estrogena, to je ženskega hormona; če hočemo imeti petelinčke, položimo jajčka v raztopino androgena, to je moškega hormona. Jajca nato vložimo v valilnik. Mnogi izvršeni poskusi dokazujejo, da so v 98% primerov dosegli popolni uspeh. GIBBERELIČNA KISLINA POSPEŠUJE RASTLINSKO RAST Leta 1902 so Japonci odkrili glivico gib-berella fujikuroi, 'ki povzroča na rižu hudo bolezen: riževa stebla postanejo nesorazmerno visoka. Japonci so dalje proučevali glivično delovanje in končno izločili dve spojini, kateri so imenovali Gibberellin A in Gibberellin B. Delovanje glivice so proučevali tudi Amerikanci in Angleži, ki so izdelali neko sorodno spojino — z enakim učinkom V ij=— c)porini pregled V SKUPNEM DELU IN VOIJI JE MOČ! Slovenska mladina na Tržaškem se je po večletnem presledku zbrala v začetku tega meseca na edinstvenem športnem tekmovanju in s tem dokazala, da ima v sebi še mnogo življenjskih moči. Pripravljalni odbor, ki je priredil Prvi slovenski športni dan, si je zadal težko nalogo, da uredi dosedanje neorganizirano športno delovanje na Tržaškem. Po prvem nastopu lahko rečemo, da je odbor srečno prebrodil začetne težave, saj tudi največji optimisti niso od slovenske mladine pričakovali tolikšnega odziva in navdušenja. Prvi slovenski športni dan je nadalje zgovorno pokazal, kako je bilo nujno potrebno, da se .naša športna mladina združi in začne končno skupno delovati. Tudi udeležba občinstva je prekosila vsako pričakovanje. Na vsaki tekmi so namreč mnogi gledalci bodrili svoje igralce, zaradi česar je postajal nastop čedalje bolj zanimiv. Slovenska športna prireditev je obenem nakazala pot. ki jo je treba ubrati, če hočemo, da v kratkem dosežemo zadovoljive uspehe. Že danes pa sc nam zdi umestno pripomniti, da bi bilo treba dati bodočemu delu nove vsebine, kajti le tako bi tekmovanja mogla pritegniti čedalje večji krog športnikov ter se obenem postopno zboljšati. Vse športnike in zlasti člane Pripravljalnega odbora čaka torej veliko delo, ki ga bo mogoče uspeš- iu ki je sedaj znana kol gibberelJična kisi in a. Ta kislina ne povzroča samo, da rastline hitreje rastejo in dosežejo tudi trikratno visokost, marveč pospešuje tudi kalitev, razcvet in dozorite v semena. Pri tobaku se zaradi le kisline pomnoži število listov, pri bombažu pa dolžina in jakost vlaken. Z njo so vzgojili velikanske vrtnice, krizanteme, geranije in druge cvetlice. Niso pa še ugotovili, koliko gibbcrellične kisline je v posameznih primerih potrebno in se zalo bojijo, da bi zaradi prevelike količine nastale kakšne nevšečnosti. Medtem so ugotovili še 7 skupin rastlin, ki vsebujejo neko snov, ki je podobna gibberellični kislini. MEHANIZACIJA KMETIJSTVA V RUSIJI L. 1026 so kmetje v Rusiji predstavljali !!6% vsega prebivalstva, do danes pa je ta odstotek padel na 56. To pomeni, da se kljub mogočni industrializaciji več kot polovica prebivalstva še vedno preživlja z dohodki iz kmet ijstva. V Rusiji je danes 85.700 kolhozov in 5.134 sovhozov ali državnih veleposestev. Število prvih pada, ker se manjši kolhozi1 združujejo v večje cnole. Do nedavna je bilo kolhozom in sovbozom na razpolago 9.000 stroj-no-traktorski h poslaj, ki pa se polagoma razpuščajo, ker prehajajo traktorji in drugi stroji v last kmetskih kolektivov. V Sovjetski zvezi je danes okrog 1 milijon traktorjev, število drugih kmetijskih strojev pa je približno enako. Traktorji so večinoma goseničarji, in sicer naslednjih velikosti: 35 konjskih sil (KS), 54, 80 in 140 KS. Ostali kmetijski stroji (sejalke, žetke-mlatilke, ko?ilke. gnojilke itd.) opravljajo najrazličnejša kmečka dela. Ker je Rusija v glavnem ravnina, je mogoče uporabljati velike slroje. Kosilke na primer kosijo tudi 14.6 m širok pas. Za koruzo imajo stroj, ki seje in obenem Irosi gnoj na 8.4 m širokem pasu. V Rusiji je le 8 tovarn, ki izdelujejo traktorje, a so zalo Velike. Zelo važna pa so pre-izkuševali.šča za kmetijske slroje in mehanizacijo kmetijskega dela sploh: teh preizkuševalce je 22. no opraviti le z združenimi močmi in, če bodo športniki med seboj imeli trajne stike. Za to pa jc potrebna predvsem dobra in trdna volja! dt. ŠPORT PO SVETU Nogomet — V nedeljo sta se državni reprezentanci Italije in Francije razšli v Parizu z neodločenim izidom 2:2. Italijansko moštvo je bilo precej vigrano, od posameznih igralcev pa sta se odlikovala zlasti Nicole in Bean. Gole so zabili: Nicole (2) za Italijo, Fontaine in Vincent za Francijo. Italija je nastopila v naslednji postavi: Buffon; Cor-radi, Sarti; Bcrgamaschi, Cervato, Segato; Bean, Boniperti, Nicole, Galli, Pascutti. V soboto pa je italijansko mladinsko moštvo tesno porazilo (2:1) Bolgarijo. Hokej na kotalkah — Pred dnevi se jc v Barceloni zaključilo tekmovanje, veljavno za Latinski pokal. Zmagali so domačini. Na ostala mesta so se uvrstile Portugalska, Italija, Francija itd. Košarka — V Italiji se redno odigravajo ostre tekme za državno prvenstvo. V nedeljo je državni prvak Simmenthal visoko porazil Tržačane. Favoriti za častni naslov so letos naslednje ekipe: Sim-menthal iz Milana (Pieri, Tillotson, Pagani, Sarda-gna, Riminucci, Bertini, Cescutti); Oransoda Virtus iz Bologne (Johnson, Calebotta, Alesini, Canna, Porcelli, Luccv); Ignis Vares (Toth, Romanutti, Bor-ghi, Zorzi). Od ostalih moštev se odlikujejo Moto-morini Bologna (Andrijašcvič, Dc Carli), Fonte Le-vissima Cantii (Bernardis, Cappelletti, Vlastelica, Motto) in Stclla Azzurra Roma (Kristančič, Rocchi). ^ 3UUU!! ' TOLE 3E PA, UŽ.ITER! 0303, 0303, POMAGA3TA Ml VENDAR, j. PROSIM! . NO, UA3 3E? UA36E DEREŠ? VIDETI <=»V ZDRAV! .NENADOMA PA 3IM 3E ZMAN3 -UALO TAL POD ,x- l h Ja nogami , ,m AH A, TU E.TA? BEŽIVA.!' "PREDIN SE REŠI PADALA, SVA 1AMUO ŽE DALEČ. ■REJENA SVA'. ZA NAMA NE BO SUOČIL, ■REJENA SVA'. ZA. NAMA NE BO SUOČIL, V KAT VAMA ZAVREM, 1UMPA! @y@j’j„@s®as trdon3A,zvI' TOREPEC! POMAGAJTA ’ 0303!.. S"*’'------ ^ GA SLIŠIŠ?! DA SE NI PONESREČIL!... POGLE3VA VSAS, PONESREČIL?!SME4NO: IN TO S PADAIOMMAH, NO,PA POGLEJVA! UPAM.DA MU NE PADEVA PO NEUMNOSTI V UREMP13E . 2n ( nn.io- DRVELI SO VEDNO NIŽE IN NIŽE PO SNEŽENI STRMINI... TO 3E LAUOTNIR... NA POMOČ ULICE..MORAVA MU POMAGATI) ^ POMAGATI ?! MALO PRE7 NAMA 3E ŽE MOTEL RAZBITI BUTICO ZDA3 GA BO«, PA PESTOVAL, ČE... Tal V DACHAUSKIH BLOKIH K. Z. 40 Nekaj let takega življenja je pomenilo1 toliko množino trpljenja, da si ga je naša domišljija potem, ko smo lo življenje že dobro poznali, komaj predstavljala. Že en sam dan je napolnil človeka z grenkobo in ponižanjem, da je komaj čakal, da bi lahko legel na umazani pograd in vsaj za nekaj ur pozabil na svojo bedno eksistenco. Ti ljudje pa so prenašali tako življenje mesec za mesecem, leto za letom' in nekateri so bili v taborišču že blizu deset let. Kazen tega so pravili, da je bilo prej življenje v dachauskem taborišču še mnogo, mnogo hujše, tako da ga sploh primerjati ni bilo mogoče s sedanjim. Ljudi so pri delu pobijali za prazen nič in disciplina jc bila železna. Glavni namen internacije je, bil prav v tem, da '80 jetnika, ki je bil politični nasprotnik nacistične vladavine, čimiprej strli na duhu in telesu. ICdor je duhovno kapituliral, preden je bil telesno strt, je imel nekaj možnosti, da ostane živ, ker so ga včasih SS-ovci, ki so za vzdrževanje discipline in za vohunstvo potrebovali pomagače med samimi interniranci, napravili za svojega hlapca in zaupnika. Niso mu vrnili človeškega dostojanstva in svobode, a dali so mu s tem, da so mu zaupali del oblasti nad so- jetniki, zlasti nad sojetniki drugih narodnosti, utvaro večjega dostojanstva in važnosti, hkrati pa vzbudili v njem nekak paradoksen plemenski ponos, s katerim se je opajal, ko je kot pastir vihtel palico nad stoglavo čredo tujih jetnikov, na katere je moral paziti. In ker si jc lahko ohranil to< iluzijo oblasti in dostojanstva samo z zvesto službo in z okrutnostjo, je pač bil okruten in surov, tudi če po naravi morda ni bil tak. Surovega in brezčutnega ga je naredilo trpljenje v taborišču, ali bolje rečeno, nagonska želja, da se čimbolj odtegne trpljenju. Vse to sem pozneje bolje razumel in gledal lake ljudi z nizko številko, dolgimi lasmi in zlikanimi hlačami bolj s sočutjem kot 7, jezo. Prve čare pa sem se jim z drugimi vred čudil, kako so mogli hiti tako odurni z nami, saj so bili vendar tu tli sami interniranci in hi morali čutiti s svojimi sotrpini, česar pa ni bilo opaziti, vsaj ne pri prvem štubaku, ki je vladal nad nami. Zdi se mi, da mu je bilo ime lleini. Včasih sem ga poln radovednosti na skrivaj opazoval, ker me je zanim«l v svoji čudni vlogi. Ko so ga prihajali obiskovat tovariši štubaki in kapoti z drugih blokov, se je zdel prijazen in normalen, enako tudi, če ga je kdo od nas kaj mirno vprašal v nemščini. Nad tistimi pa, ki niso znali nemško, se je znašal s pravo naslado in se čutil, kol se je zdelo, vsaj za nekaj razvojnih stopenj pred njimi kot človeškimi bitji. TEDENSKI KOLEDARČEK 16. novembra, nedelja: Albert 17. novembra, ponedeljek: Gregor 18. novembra, torek: Hilda 19. novembra, sreda: Elizabeta 20. novembra, četrtek: Feliks, Srečko 21. novembra, petek: Darinka, Dar. M. B. 22. novembra, sobota: Cecilija VALUTA TUJ DENAR Dne. 12. novembra si ameriški dolar avstrijski Šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt štcrling nemško marko pesos švicarski frank zlato napoleon dobil oz. dal za: 622—626 lir 23,75—24,25 lir 75—80 lir 135—138 lir 1720—1760 lir 148—149 lir 15—16 lir 144—146 lir 707—709 lir 4700—4850 lir RADiO TRST A Nedelja, 16. novembra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika sedmih dni v Trstu; 15.45 Zbor s Proseka in Kontovela; 17.00 Jules Verne: »Carski sel«, za radio priredil Rado Lenček, fgrajo člani RO; 18.45 Bizet: »Arlesienne«, Koncertna suita št. 1; 21.00 Narava poje v pesmi: (28.) »Počasi ribič v mrak vesla«; 21.30 Operna glasba: 22.10 Poje Jelka Cvete-žar ob spremljavi orkestra Franco Russo; 22.30 Koncert harfistke Graziette Trost. Ponedeljek, 17. novembra, ob: 18.00 Radijska univerza: Franco Briatico: fndustrijska revolucija 19. stoletja: (14.) »Zgodovinski oris napredka industrializacije Italije«; 18.10 Brahms: Koncert št. 2 v B-duru, op. 83; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 20.30 Rossini: »Seviljski brivec«, komična opera v 2 dej. V prvem odmoru (približno ob 22.05) »Opera, avtor in njegova doba«. Torek, 18. novembra, ob: 18.00 Z začarane police: Janez Bitenc: »Rdeča kapica«; 18.10 Simfonični koncert, ki ga vodi Samo Hubad; 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike; 20.30 Glasba Vincenta You-mansa; 21.00 Obletnica tedna: »150-letnica rojstva dr. Janeza Bleiweissa«; 21.20 Koncert operne glasbe; 22.00 Umetnost in življenje: »Počastitev stoletnice nastanka Wagnerjeve opere: »Tristan in Izol- da« v Benetkah; 22.15 Koncert tenorista Mitje Gregorača. Sreda, 19. novembra, ob: 11.30 Zena in dom, obzornik za ženski svet; 18.00 Radijska univerza: G. Colonnetti: Pomenki o avtomatizaciji: (2.) »Tipičen primer avtomatizacije; 18.10 Iz VVagnerjevih oper; 19.00 Zdravstvena oddaja; 21.00 L. Pirandcllo: »Šest oseb išče avtorja« - komedija v treh dejanjih. Igrajo člani RO, nato Vokalni kvartet »Večernica«. četrtek, 20. novembra, ob: 18.00 Z začarane police: Zora Bole: »Zgodba o čarobnem konju«; 18.10 Debussy: La mer; 19.00 Šola in vzgoja: prof. Ivan Theuerschuh: »Dijaki tožijo«; 20.30 Glasba iz filmov in revij; 21.00 C. Chilton: »Potovanje na mesec«, radijska zgodba v .nadaljevanjih: 3. slika — Igrajo člani RO; 22.00 Iz sodobne književnosti: Car-lo Cassola: »Fausto in Anna«; 22.15 Zbor Slovenske Filharmonije. Petek, 21. novembra, ob: 11.30 2livljenja in usode: »Anastazij Mikoyan«; 18.00 Radijska univerza: Ivan Artač: Življenje starih Egipčanov: (1.) »Dežela ob Nilu«; 18.10 Beethovnove ouverture; 18.45 Koncert sopranistke Anite Mezetove; 19.00 širimo obzorje: Tehnika ustvarja nov svet: (13.) »Letala«; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Znanost in tehnika: »Skrivnost ledenih dob«; 22.30 Mozart: Koncert št. 3 v G-duru za violino in ork. K. 216. Sobota, 22. novembra, ob: 11.30 Predavanje: »Električni ljudje«; 15.00 Jugoslovanska rapsodija; 16.00 Novela tedna: Oscar Wilde: »Slavček in vrtnica«; 17.30 Velika dela slavnih mojstrov; 18.00 Oddaja za najmlajše: Božena Nemcova: »Babica«, 3. slika. Igrajo člani RO; 19.00 Sestanek s poslušalkami; 21.00 A. Rudolf: »Jaguar preži«, radijska igra v enem dejanju. Igrajo člani RO; 22.00 Rahmaninov: Koncert št. 3 v D-molu, op. 30. ŽENSKI KOTIČEK GOBE Fina gobova juha — Osnaži in operi četrt kg gob (jurčkov, smrčkov, šampijonov itd.). Skuhaj jih v vodi ali juhi. Vrejo naj od 15 do 20 minut. Ko so skuhane, jih pretlači skozi sito, ali jih drobno sesekljaj. Ce si jih kuhala v juhi, daš gobov pire nazaj in zavri; če si jih pa kuhala v vodi, jih prepraži s sesekljano čebulo v masti in jih potem dodaj vodi. V obeh primerih primešaj juhi žlico razžvrkljane moke, a pazi, da sc ne narede svaljki. Končno dodaj 12 rumenjaka in malo kisle smetane. Postreži z ocvrtimi Zemljinimi kockami ali z opraženimi žem-ljinimi rezinami. Krompirjeva juha z gobami — Pripravimo krompirjevo juho s prežganjem. Vanjo denemo dve pesti poparjenih, zrezanih svežih ali suhih gob in kuhamo vse skupaj še 20 minut. Juho lahko okisamo z limono ali kisom. DROBNI NASVETI ■ Strjen med ne smemo hitro segrevati, ker izgubi okus, vonj in zdravilne lastnosti. Posodo, kjer imamo ined, postavimo v mlačno vodo, ki jo postopoma segrevamo. Tako se bo med polagoma stopil. ■ Neprijeten duh po čebuli odpravimo z rok s kuhinjsko soljo. Vlažne roke natremo s soljo in jih operemo z mlačno vodo. ■ Poniklano posodo umivamo z milom v topli vodi in jo nato obrišemo z mehko krpo. Napravimo mešanico špirita in v prah zmlete krede in s tem odrgnemo posodo, ki jo, ko je čista, obrišemo z volneno krpo. Posoda bo tako pridobila prvotni sijaj. Enako ravnamo s poniklanim priborom. PRIPRAVLJALNI ODBOR obvešča vse zmagovalce in drugoplasirane na tekmovanju »Prvega slovenskega športnega dne v Trstu«, da bo razdelitev nagrad in diplom v soboto, 15. novembra, ob 20.30 v prostorih društva Sl. Škum peric pri Sv. Ivanu KROŽEK MLADIH IZOBRAŽENCEV - TRST vabi na sestanek, ki bo v petek, 14. novembra, ob 20.30 v Trstu, ul. Comnierciale 5/1. Na sporedu je predavanje dr. E. Besednjaka: PRAVIČNI TEMELJI DRUŽBENEGA GOSPODARSTVA SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU V soboto, 22. nov., ob 20.30 v Prosvetni dvorani v Gorici, Korzo Verdi 1 krstna predstava v nedeljo, 23. nov., ob 16. uri ponovitev GIGI Igra v dveh dejanjih Dramatiz. Anita Loos po noveli pisateljice. Colette DRUŠTVO SLOVENSKIH UMETNIKOV V ponedeljek, 17. novembra, ob 20.30 bo prof. Merku predaval o sodobni glasbi s predvajanjem reproducirane glasbe na ploščah. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477 Že tiste prve dni na sprejemnem bloku še je pokazalo, kako velike važnosti je znanje nemščine za liste, ki si hočejo olajšali življenje v taborišču. Ker so razumeli povelja, so se lahko pravočasno ravnali po njih in se tako izognili štubakovemu sramotenju. Laliko so štubaku kaj pojasnili ali si izprosili od njega kakšno malenkost, na primer boljši prostor na pogradu ali odejo, medtem ko je dobil tisti, ki se je pojavil pred njim s kakšno prošnjo, pa je ni znal izrazili po nemško, samo brco ali eno po zobeh, hkrati z ljubeznivim povabilom »Verschinde, Schwein!« (Izhini, svinja!). Toda najhujše, kar nas je mučilo tiste prve dni v Dachauu, niso bile nili štubakove surovosti niti mraz in glad, ampak —1 drenj. Omenil sem že, da nas je bilo natrpanih v stubi okrog 450, vsaj za tri četrtine ali štiri petine preveč. Bilo je, kakor da bi nas bil nekak Guliver natlačil v igračkasto barako in se zdaj igra z njo na kolenih, obračajoč jo sem in tja, ne da bi se brigal za obupno zmešnjavo, katero s tem povzroča v njej. Čez dan nas je zeblo na dvorišču in smo drgetaje od mraza komaj čakali, da bi se laliko vrnili v barako. Nekaleri so čakali kar na pragu v vediii nevarnosti, da bodo nehote pod pritiskam drugih odprli vrata in da bo padla po njih štubako va gorjača. Toda ko smo prišli zvečer noter, smo imeli občutek, da sc bomo zadušili. Gornji del širokih steklenih šip, ki so nadomeščali gornji tlel stranskih sten, je bil sicer vedno odprl, toda mraz in prepih, ki sla vdirala noter, nista mogla pregnati slabega zraka. Kdor je hotel priti z ene strani sobe na drugo, je porabil za to nekaj n inut, in najti kakega znanca v tej gneči je liilo leže, kot če bi ga iskal v polnem gledališču, ker tam so ljudje vsaj mirni na svojih sedežih, medtem ko je tu množica obrazov neprestano valovila in s1'1 vrtinčila na me-tu. O si kak hip z-igledal kak znani obraz, je v naslednjem hipu že utonil v množici. Ce smo postali preglasni, je zarjovel štubak. ali pa so zakvakali njegovi po- močniki — pometači. Najbolj predrzen je bil mlad fant, ki morda še ni imel osemnajst let in s katerim je slubak [trav prijazno in dobrohotno ravnal. Bil je Ukrajinec in drugi Ukrajinci so bili z njim v prijateljskih odnošajih, kol se je zdelo; on pa se je obnašal do njih sicer tovariško, a nekam zviška in pokroviteljsko. Toda kadar jih ni videl, so se norčevali iz njega in če je bilo verjeti govorici njihovih rok in njihovemu zaničljivemu režanju, je igral pri šluba-ku bolj žensko kol moško vlogo. Vendar je dosledno držal s svojimi rojaki in je vedno poskrbel, da so oni opoldne dobili toliko zaželeni »Zuschlag«, to je dodatek k rednemu obroku, če je kaj ostalo v kotlu. Rad pa je kričal in zapovedoval. Svoje ležišče je imel na pogradu nad štubakovim v sobici, ki je bila oddeljena v kolu sobe nasproti vboda. Večerni apel ali poziv je bil okrog pol šestili in kar v sobi. To je bilo dobro, ker nam ni bilo treba stali na mrazu zunaj kot pri jutranjem pozivu, in prav zato je morda večerni apel trajal m,nogo manj časa. Najprej so nas prešteli kaki trije štubakovi pomočniki, zlas.i njegov pisar, ki je bil menda Poljak, nato pa je se sam obšel naše nadrenjane vrste in štel tako, da je lopnil vsakega petega po glavi. Po apelu smo se še drenjali nekaj časa po sobi, nekateri so se lotili paketov, drugi so se pogovarjali in ugibali, kdaj bo lega dachauskega življenja, ki smo ga komaj začeli, konec, Iretji pa so že na nogah stoječ dremali, ulrujeni od dolgega dneva samega šun-dra in nemira. Okrog osmih je kateri odi štubakovih pomočnikov odklenil vrata v spalno sobo, nakar srno se v naglici slekli, zavezali stvari v culo, skrili kak boljši kos oblačila, na primer kak pulover, ali rokavice, za srajco, spravili culo na omaro in se po obisku stranišča odpravili spat, s čimer se je začelo osem najhujših ur dachauskega dneva, vsaj v lisi ih prvih dneh, (Dalje)