Slev. 131
Posamezna številka 20 stotink
V Trsi«, v lorek 15. junija 1920
Posamezna številka 20 stotink
Patnik XIV
Izhaja vsak torek, četrtek in soboto ob 4 popoldne. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška AsiŠkcg.i štev. 20. I. nadstropje. — Dopisi m j se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij Ista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3.—, pol leta L 16._ in celo leto L 30.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. Mali oglasi po 20 slot. bese-ia, najmanj pa L 2. — Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratini oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As. 20
Seton Uatson o Sloveniji.
(juk) Ljubljana, 9. junLja 1920.
Odlični angleški publicist in zoaflastvienik dr. Seton \Vatson je, zvest svojemu psevdonimu : Scotus vLator« (Skot-pcpotnik) prišel zopet. kakor je to storil že epetovano pred vojno. v naše kra;e, v sedanjo svobedno Jugoslavijo, da se osebno in na 1'cu mesta informira o razmerah. Prošli teden je prišel dr. \Vat-son v Zagreb, kier > bil gest našega velikega jugoslovanskega kiparja Mestroviča. V Zagrebu so Watscnu priredili sijajen in prisrčen sprejem, saj je Walson dober znanec Hrvatov že iz predvojne dobe. V ponedeljek popoldne pa se je Watson pripeljal z a1. tonvoinlom v Ljubljano, da se po bližje iniormira o razmerah v Sloveniji. Tukaj je našel odlični, prijatelj Juge slov eno v topel in prijaven sprejem. Ljubljanski dnevniki so napisali gestu v pozdrav primerne članke. Tako piše ' Jugoslavija*: G. Seton W a Is on pcz.na zlasti srbohrvatski teritorij v bivši avstreogrski monarliji, ki ga je že pred svetovna vojno prepotoval ter se iudi sam naučil narodovega jezika.
V	svojih delih in spisih se je zavzemal pred vojno za rešitev srbohrvatskega vprašanja v ok\ Lru liabsburške monarhije. Izraz jugoslo-venski pomeri, g. Watse<nu v okviru razpadle menarhš-je toliko kot srbohrvatski.
Slovenski del našega nareda g. Watsona ni loli ko zanimal. Pravzaprav se ga >e dotaknil v pozitivnem smislu šele v njmerv e^šem času v bveji znani tedenski reviji > The New Europe in sicer z ozirom rta italijansko okupacijo slovenskega czemlja, ko imenuje naše rojake onkraj deniarkacije »cvet sfcrvenstega nareda , ki ga ni uničil trd': German tekom osmih s tele t* j ter ga ne bo v bodočnosti niti mehkužni ItaSrijan.
Med vojno je bil v zvezi z londonskem ges1 - verskim c&bcrom ter nasprotnik veliko-srbske pcHitfke.
K;s so vzroki, cia ni imel g. Seton Wa<tsc:n v Jugoslaviji predora tudi za vse slovensko ozemlje, o tem danes ni še tako lahko mogo-£e govoriti: preveč nam je še zestrta polpreteklost.
Pczdravl;?mo t klanskega gosta v be'i LHsbHani in upamo, da bo imel priliko četudi mu je knatjfto .cdmerjeni ć'^s, cgledati si naša slcn enika tla in red, ter bo spoznal, da je Ludi naš slovenski prcUeai problem enotne jugosl. drža.e, in da ne bemo t peli r/kake voljene lr-jv tik pred Ljubljano, lilije, ki nas ne mere zadovoljiti mli v korekturah tiste mirovne 'konference, ki ji je baš g. Selen Watsen povedal že toiako bridkih resnic.
V	tem imenu naš pozdrav!
s Sle venski Naredi je dal kratko karakteii-zzcijo osebe in delovanja Watsena v naeiop-nih besedah: Dr. Seton Watscn se je na-rodil v Londonu 1. 1879. študiral v Oxfordu, Beco-l',nu in Parrizu ter se po svojem obisku Dunaja L 1905. fpvsem posvetil zgodovini in prilikam v Avstro-Ogrski. 2ivel )< • jd Slovaki, v Pešti, med Romuni ter meu --rv&Li im Srbi. Kat je videl in sMšrJ, ga je navdajalo z gnusom čn srdom. In 1. 1907 je začel pisati o ogrskih zatiranih narodih s tciiiko znanstveno temelji-ter s tcSckiim žarom sočustvujoče duše, ia je pcskimila vsa kulturna Evcopa. Njegove ko^^e so govorile o groznih tkrivioah, nečuvenih po tvorbah, sramotnih kccupcijali in az'jatsk'ii oausoktcG&b, ki so spremljale stoletje vse dejanje in nehale madžarske in nemške pt'il'ke. L. 1908 je bil v Zagrebu, 1. 1909 v Dubrovniku in v Crni gori ter se začel učiti srbohr\^sčime. L. 1910. fe izšdo njegovo delo o J ugoslo venskem vprašan<ju<: in L 1912 delo o AbsuUziiTu na Hrva tskem . Pre^iboval fe in teme^fto preučil narodnostne, kulturne rn sccijaine razmere po B-osn% Hercegovini in Dć^lmaciji, živel je v Splitu in na Reki ter se sprijatelji z vodilnimi možmi hrvatsko-srbskimi, kakor že prej s prof. Masa<rykom. S knjigo o »Rasnem problemu ogrskih narodov- si je dr. Watacn pridobil oxfcrdski doktorat že 1. 1910, as svetimi članki je prvič opozoril Vet"ko Britanijo, da se mora v last-r.eai utaresu živeje zanimati za Jugoslovene in Belkan.
Ko se fe vnela vojna, je razširil dr. Wat:,cn s\oj interes na. Ruse, Maleruse, Poljake in prav posebno znova na Srbe in Jugoslovene vobče. Pi:.vi je tekrat ogromna o Srbih in S r-t i ter lahko rečemo, da ni j uresio venski etvari koristil nihče več ko dr. Waison. Njegovo delo j-3 biLo uprav titansko, in t. di njegovu zasluga je, da :-ta padli Askitova in Gre-jova \lada, ki sla b'ii hladni napram Srbom in J Cjg c slaven c m sploh. Ustanovil je pcsebr.o *;ias."lD Nova Evropa T da |e v rjeni zastopal svclrodo z največjo energ j i interese Jugosio-venev. O ga.iizlra! je večjo družbo r.aj:nteli-gentnejšVi časnikarjev, ki so delovali brez od-di'La v rjegovem smiiiu ter je osnoval več pcipcrr. h društev za srbske vc;ake in n-Jih icibl-telji. Z besedo in dejanjem se je zavzemal dr. \Vctson pred vojno, med vojno in tudi po vejni za svebedo, meč in ugled naše države, :n le naša krivda je, če smo med jugosloven-skimi plemeni še danes malo znani ter smo bili pred \cjno skora-j popolnoma neznan na-redič tam — nekje »za turškim gričems.
Da nas pozna svet danes vsaj kot del jugo-slovenske države, je velika zasluga dr. Wat-fioma!
-^Slovenec povdar.ja: Dr. Seton Wat^cn (Sccius \ iator) je posetil tudi Ljubljano, da se pobliže seznani z razmerami v Sloveniji. Scotus Via ter je na gksu kot velik pisatelj in zagovornik Jugoslovanov. Z veliko vnemo fe is temeljitimi znanstvenimi deli že pred vojno .neusmiljeno bščal p3^i>bno n krivično postopanje avstro-ogrski h državnikov proti Jugoslovanom. f^ejfovo deio - Die siidslaviache Krage ki ge L 1913. izšlo v nemški izdaji, ie vzbudilo tudi pri avstrijski in ogrski viadi veliko prozornost in strah. Watsonova zasluga je, da je svet spoznal »viteški red Madjarov«
In popravil svc.je prvotno imnen.'c o niitdjarski | polem raztclnvač4 vladni svetnik dr. Skaher-poiitiki proti ogrskim Slovanom. Mac^ari so • ne in ki so napravile na navzoče zelo gicbck se kazald v svetu kot narod, ki fe na najpra-• vtis. Govornik je izvajal približno tako-le: vičnejSi način rešil narodnostno vprašanje, i v.p.rihaiam iz zapada, ix dežele, ki rios.i ve-znali so priikriti svoje nasilno postopanje proti	odgovornosti za sedanji položaj. Ne
morem se pridružili besjedain predgovermka. ki ie citiral pregovor: »Wiight or wrcng it is my country c (Pravioa ali krivica, moja domovina je.) Govornik ne sojgaša z oiicijelno angleško politiko in se culi dolžnega, da to povdarja. Oa je tudi prodi londonskemu paktu in je proti temu protestiral. Vsakdo v Evropi motra danes primati, da Evropa trpi ped neumnim zastarelim sistemom tehre diplomacije. Glcbcko simpatizira, je izjaril \Vatson, s slovenskim narodom, zlasti pa cd trenutka, ko je dekadentni in inkempetentni pesnik zasedel Reko in c drezal zvezo med Veliko Britanijo in Jugoslavijo ... Upa, da; se ta zveza čimpreje vzpostavi. Slovenci so •'.-kazali, da danes n-.io več majhen narod, da so narod, ki noče umreti, ki je trden, vztrajen in žilav in ki se drži enih besed, ki jih je rekel Fčeger Celicim: »Ne vdamo se!« Tu<£ nieo več majhen narotJ, ker so združeni nerazdmžljivo in za vekomaj s Hrvati In Srfja, ki so se sedem let v veliki svetovni vojni borili za svojo svobodo. Vesel tega, pozdravlja SJovence, združene v svobodni držarvi in kliče: »Jugoslavija bodi močna', cveti, bedi združena in vrlo napreduj!«-
Globok vtis, ki ga je napravil ta odkritosrčni govor, so navzoči mnogoštevilna zastopniki političnih ki kulturnih cirjgaimzacii in mnoge brojna družba izrazili -s. t opisni piisrčnim apiavzotm. <ki pe spreniljscl Wat«ona, ko je okoli polneči odir^iai.
Tuidi današngi dan ?e v prvr vrsti pes večen nazrim kcmferencam v informacijske svrhe. Danes zvečer >se vrne dr. Wats!0in. zopet v Zagreb.
nemadjarskim narodnostim in se sklicevali vedno in povsod na jezikevni zakon na Ogrskem, ki je bil pa samo na papiriu kot pesek v oči vsemu svetu. Scotus Viator jih je razkrinkal .
Slovencev Scotus Viator ni poznal in zato nas je podcenjeval kakor ves ostali svet, ki sodi narode in njihovo kulturo samo po njihovi številni moči. Še danes ?e v svetu vse premalo znan.o, kako razmeroma veliko vlogo je igral naš narci pri osvebojenju narodov izpod avstro-egrskega jarma. Kljub vsesplošni demokratizaciji naziran.ji o malih narodih še danes zastopniki entente presojajo kulturno stopnjo naa-odev samo po državnih, vidsuii napravah in ustanovah, po družabnih formalizmih narodove aristckaacve, ne pa po kulturni višini, na kateri šteje šlrcki l.jiidsk: slcja na-r.cda. Slovenci nismo imeli svojih univerz, ne dovolj svejrh sredr-jih šol, ne javnih naprav in ustarov vellikega š4j3a, ker nam jih država-mačeha ni privoščila. Iz lastne m&či pa so se šireke plrsti naroda kijuib temu dvignile na visoko atepinjio kulture, za katero nas lohko zavidata italijanski m nemški kmet. V marsikaterem pogledu £e biia organ-lzva-cija našega naroda — brez državne pciucži, da, v beebi z •ckžavo — vzgledna! Sile, ki spe v našem malem plemenu, so bile tuidi bistremu očesu dr. Setona Witacna nepoznane oa zato pri svetih državno -političnih kon^t-raci j ah Slovencev ni upo&tcval in ,je naš nate d izključeval iz vsrke nove jv.gcslo\anske d/ža\-ne tvorbe. Priključitev Kreolske slove^nsk h delov Krroške In Štajerske k ij^gcsu o v ens ki držav-I, ozirema k triaiistični jugcslcvaTaki tvorbi se mu .je pred vc^no zdela s stališča Dunaj-a in Neincev ne-mo^eča. ZgiCidovina je vtjed svetovne vej ne šla drugo pot.
Po kcivčai^i svetovni vc.fnl in mer d a že med vc.jao je imel Scotus Viirjtcr brez dvema prl-loŽTiost natančneje seznanili se s pcložsjcm našega nahoda in njegov veliki ćdeal'zem ga je privabil sedaj ket vnetega prijatelja Jugoslovanov v naše središče, da more pravilno presoditi vse, kar je slišal in bral o Slovencih.
Pozdravljamo velikega britanskega publicista v naši slovenski centrali ;n mu želimo, da preživi ined nami n a j prijetnejše dneve! \:del bo veše^je našega nareda, da se je osvobodil spen, ki so vezale njegov nacijonalni; i.n kul-tL_ni pclet, vedel bo pa tudi, kako grenka in bridka je za naš n&trod čaša gerjupa, ki mu jo nu»di <m;ircvna konferenca v Parizu.
Soci.jalnodemrJiralično glasilo ; Naprej pravi p:cpc!ncma odkritosrčno: Svetovno znani angleški publicist Scotus Viator — Seton Watson — pri;pe tekom današnjega dne (pondeljek) v Ijubljanc. Pozdravljamo ga prisrčno. Vendar imuno cb tej priliki grenke občutke. Sp:c:n;rjamo se namreč, kako je Scotus Viat-cr svoje čas no preglasil Slovence za nekako geograf ko zapreko, katera da ;e najboljše, da izgine. Pozneje ,;ie o nas trdovratno molčal. Po državnem preobratu je velik del našega ljudstva okupirdla Italija — proti načelu o samoodločbi narodov. Gcspod Wi!scn je prišel na dan s svo;jo lirjljo, ki je našla v Scotu Via-krrju velikega in močnega zagovornika. No, ta linija je cstala na papirju, Italijani sede dsmes ne le na Reki, tteanveč tudi v Logatcu. Tedaj smo mislili, da se kdo v svetu zgane, mislili smo tudi na Scotus V laj terja. Toda on je miclčal!
Te misli nas prevzemajo tale trcnotelc, ko prlliaia veliki mož med nas. In vendar mu kličemo: Dobrodošel! Daj nam roko, čeprav je v srcu našem žalost.
Svoje bivanje v Ljablijsni je angleški publicist, sledeč namenu svejega pc;tovan.ja, posvetil skoro izključno pridobivanju informacij. Obis-kal je naimercda-jnejše pciit'ke vseli ;irank, kooferir&l z raznimi novinarji vseh tendenc In z zastopnici vseučilišča in kulturnih organizacij ter z zastopniki Izseljencev in beguncev Iz zasedenega ozemlja.
Aranžma zunanjih prireditev na čast gesta je prevzelo društvo iu^oJovensiih r.ovC'na-rjev, ki n^u .je priredilo v pcnedeljck zvečer v srebrni dvorani hitela r-U^i-cn« intimni di-ner, katerega so se udeležili poleg časnikarjev pred-sednik deželne \lade za Slovenijo dr. Brejc, zastopniki univerze, med temi rektei-dr. Plem-elj, imenom mesta podžupan dr. Tril-ler, nadalje zastopniki glavnih kulturnih organizacij. kaker Slovenske Matice, Glasbene Malice, Sckelov In Orlov, Jugcslc.venske Matice, društva slovenskih književnikov in pisateljev, društva slovenskih umetnikov itd. Na razr.e ncpILnice, med temi deželn.e^*a predsednika, se je dr. S. Wats;"2i zahvalil pov-dr^*>ajoč, da bed^ njegove simpatije tudi v
„Doftro srce" cesarja Frana Josipa.
Najprej se moramo zavarovali z vso odločnostjo pred morebitnim očitanjem, da mečemo kamenje na grob mrtvih, češ, da to ni lepo, da ni človeško. Da je bil polcojni Fran Josip le človek in nič drugega, nego človek, ki živi le sebi in ozkemu krogu svojcev, bi se radi vklonili pred veličasljo smrti in bi se pokorili — tudi če bi bil še toliko grešil v svojem življenju — tistemu pravilu: De mortuis nil nisi bene — o mrtvecih govori le debro! Ali — Fran Josip ni ibil zasebnik z zgolj zasebnim življenjem. Bil je vladar, ki je bila od njegovih duševnih svejstev odvisna tiseda milijonov ljudi, sreča in nesreča številnih narodov. Ljudje, ki jih je previdnost posrtavila na viške človeške družbe, na taka visoka mesta, spojena z velikimi nalogami ir^ sorazmerno s tem tudi odgovornostmi: taki ljudje so zgodovinske pojave; njihova dela so zgodovinske pomembnosti in odgovorni so zanja pred sodnim stolom — zgodovine!
Če hočemo torej izpregovoriti tu ne ravno laskavo besedo o pokojnem cesarju Franu Josipu, ne mečemo kamenja na grob človeka, ampak beležimo le zgodovinska dejstva iz delovanja vladarja, ki se more vsikdar klicati pred kompetentnega sodnika — pred sodni stol zgodovine. Da govorimo o bivših vladarjih zgodovinsko resnico, je to naša pravica in tudi dolžnost: v svarilo in pouk.
Nedavno je dunajska »Arbeiter-Zeitung prinesla članek, v katerem je na podlagi konkretnih navedb dokazovala, da je tisto s dobro srce«, ki so je toliko proslavljali najeti in plačani hlapci svojega peresa — zgolj prazna bajka. Slavitelji so govorili o > dobrem srcu* Frana Josipa tudi do deLavstva; o njegovi »očetovski skrbi : za blaginjo širokih slojev, vseh preziranih, tlačenih in zapostavljenih. V resnici pa je — je naglašal ta list — pošiljal svoje topove in bodala proti vsakemu gibanju deLavstva, da bi se povzdignilo iz nižav potlačenosti in zapostavljanja; je proti vsakemu dihu po svobodi in pravici zaukazal največjo strogost.
O tem -dobrem srou pokojnega vladarja bi mogli zapeti posebno in žalostno pesem tudi tržaški Slovenci, posebno pa oni iz okolice! Preden pa napišemo nekaj zgodovinske resnice izza časa vladanja Frana Josipa z ozirom na nas primorske Slovence, naj priznamo odkrito, da so bili časi, ko smo tudi mi verovali v to dobro srce«. Nič čudnega. Učili so nas tako v šoli, govorili so nam s propovednic o debrotnosti in vzvišeni pravičnosi, vcepljalo nam je to vero vsa javna vzgoja. Verovali smo, dokler nas niso streznila dejstva, ki jih mora beležiti zgodovina!! Dokler nam niso odprla oči dejstva, podajajoča očividen dokaz o ne-deslaganju vsake dobrotnosti in pravičnosti za nas!
Na podlagi najzanesljivejših informacij smo prišli do absolutne gotovosti, da je bilo vse krivice, ki so jih Slovenci v Primorju pretrpeli bodoče ra strani Jugcslovenov. SLovence in I v narodnem, političnem, kulturnem pogledu, :k>venske razmere je dosedaj premalo poznal pripisati po največjem delu volji in zakrknje-.1 se hoče sedaj infermirati in slovenskemu, nemu srcu pokojnega vladarja. Ni nas mogel, vprašanju obrniti v bodoče svojo pozornost.: pa nas ni mogel, nas Jugoslovene. Groznica
Včeraj zvečer je novinarsko društvo prlre drlo g^etu na čast kratek a izbran koncert Glasbene Matice- in zatem veliki kemers, obeje v veliki dvorani hotela Union. Na vokalnem koncertu je nastopil veliki, kakih 200 pevcev in pevk breječi, izvrstno disciplinirani pevski zber Gieisbene Matice- pod sugestivnim vodstvom mojstra Hubada in izvajal poleg par umetniških pesmi večinoma na.%dne pesmi, odlične najbrž; markantne zastopnice našega tako vrlo razvitega narodnega petja iz 'slovenskih, srbskih in hrvatskih pokrajin.
Pri kemersu so izrekli napitrice predsednik Glasbene Matice dr. Ravnihar in imenom mesta megistratni ravnatelj dr. Za»mik ter zastopnik Sckckke zveze«, ki so, kakor mnogobrojno pričujoče icibčinstvo, prijazno in simpatično poizdravljali nesebičnega prijatelja Ju-goslovemiv. Dr. Watson se je na napitnice
ga je stresla celo tedaj, ko ga je naše ljudstvo slavilo, ker mu je vsklikalo svoj »živio , in nc kak »lioch! Lieber deutscher Fiirst als sla-viseher Kaiser-. (Rajši nemški knez kakor slovenski cesar), je izjavil nekoč ob slovesni priliki. Lassct mich in Ruh mit eueren »živio-— pustite me namiru s svojim oživio* — je odbrusil jezno, ko ga je na proslavi petstoletnice priključitve naših krajev k državi Habs-buržanov naše ljudstvo — častilo!
Popolnoma pa so se našemu ljudstvu odprle oči ob priliki tragične smrti njegove soproge, cesarice Elizabete. Naše ljudstvo je tedaj še kipelo v vdanosti in veri v f dobro srce« vladarja. In vsled gornjega čina Lučhenijevega so ta čuvstva prekipela v naših okoliških rojakih, da so zagrešali kažnjive čine. Vsakdo bi mislil, da bo ta vladar uvaže val nagvbe, ki so zavedli ljudstvo, <da so zašli v navzkrižje s
menili ravno s stališča vladarjevega. — Tru-moma so vlačili naše ljudi v ječe. ker je »dobro srce« Frana Josipa poslalo strog ukaz: »Auf das strengste bestrafen! < Uveljavi naj se skrajna strogost proti obtožencem! To smo doznali iz absolutno zanesljivega vira. In v Trstu je našlo ^dobro srce- pokornih izvrševalcev. Znani državni pravdni k Frans, žalostnega spomina, je kar divjal in naravnost huj-skal ulico proti obtožencem in Slovencem sploh; in sodišče je prisodilo prvim skupno kakih dvesto let ječe!! In to za tisti eruptivni pojav — dinastičnega čuvstvovanja. Ogorčenje med našim ljudstvom je bilo neopisno. Ali prišlo je tudi spoznanje: cd tedaj ni bilo več po tržaških ulicah slovenskih zastav in tistih hrupnih tisoč- in tisočglavih množic pred na-mestništvom in po tržaških ulicah na večer 17. avgusta! In okolica ni več plavala v morju luči. Niti lučice ni bilo več. Od tedaj so oficijelni krogi tiho, tiho praznovali cesarjev rojstni dan. rDobro srce« je temeljito izčrpalo tisti — kakor se je zdelo — neizčrpni fond lojalnosti med našim ljudstvom!
Tako je bilo torej »dobro srce. Frana Josipa napram nam Jugoslovenom! Zabeležili smo zgodovinsko resnico v pouk in svarilo našemu narodu: naj ne veruje nikomur, naj ne zaupa nikomur, naj si ustvarja in zagotavlja svoje življenje iz sebe, iz svoje lastne vrednosti, iz svoje zdrave duševne sestave ...!
Ali ker že hočemo pisati le zgodovinsko resnico, priznajmo, da so bili tudi časi, ko se je »debro srce« milostno spominjalo svojih milih narodov^: tedaj namreč, ko jih je s svojimi manifesti gonilo — v klavnico radi svojih in svoje »staroalavne hiše: koristi! V sedanji svetovni vo^nr jih je posJalo zadnjikrat! Z vršilo se je s temeljitim obračunom med narodi iti staroslavno — »hišo« z zakrknjenim srcem!
i »Narodnem khibiu. Srbski »radikalski klub .r je »im Bunde der Dritte«. V hrvatskem ma-rodnem klubu:: se nahajajo katoliki iz vseh pokrajin: Hrvatske, Bosflc, Dalmacije itd. Z druge strani so zastopani v -klubu srbskih radikalcevc Srbi iz ravno istih pokrajin. Slovenci pa so si zgradili svojo plemensko državo Slovenijo. In tako delujejo v Jugoslaviji pravzaprav tri sile mesto ene. Te tri sile se imenujejo SHS in vsaka zase prcdslavl'a svoj poseben patrijotizem. V državi SHS obstoja srbski patrijotizem, hrvatski, slovenski pa-trijc^zem, la pravega jugoeljovenskega patriotizma še ni! Je tudi nemogoč pravzaprav, dokler obsLojajo delni patrijotizmi, ki sem jih ravnokar omenil.
Uradno sprejelo in propagirano imenovanje SI IS pa pomeni uradno uzakonitev omenjenih treh separatističnih patrijotizmov. Ne vem, kako bi dokazal, da Jugoslaviji niso potrebni trije palrijotizmi, temveč samo eden in edini: jugoS'loven,vki patrijotizem. To se pravzaprav ne da dokazati tistemu, ki tega ne čuti. Tak patrijotizem gotovo obstoji, tli; vprašanje je samo, za-kaj ga tvorci Jugoslavije rvso Icrmuki-rali, temveč so storili to z delnimi, separatističnimi patriotizmi.
Ćim pa so sepanatjstičjii patriotizmi uradno priznani leot zakoniti, je dovofjeno tudi njihovo propagiranje (Širjenje) in razvijanje. V svojem razvoju pa morašjo prej ali slej udariti te državne ideje ena ob drugo in takikie primere smo že imeli, n. pr., ko je šlo za to, komu se ima dodeliti Prekmurje: Hrvatom ali Slovencem? Gotovo je tudi, da postane prej aii slej pereče vprašanje: čigava je Bonna, srbska ali hrvatska; in tudi drugih takšnih vprašanj nc manka (n. pr. Dalmacija, SretnJ.
(Dalje prih.)
zahvalil v angleškem govoru, čej£ar misli ie kazenskim zakonom — nagibe, ki so bili ole-
0 Jugoslaviji.
Ko smo dobili definicije posameznih delov SHSt tedaj nam postane jasno, zakaj smo označili zgoraj, to formulo kot nepopolno in brez stvarne podlage. Brez stvarne podlage je radi tega, ker se jugoslovensko ljudstvo ne deli na te tri dele, temveč popolnoma drugače, Delitev SHS je čisto umetna in nenaravna. Kot takšna pa mora biti ipso faeto tudi nepopolna. Navadno se trdi, da je to ime nesrečno, ker izključuje za vse večne čase Bol-garje iz .jugoslovenske zaednice. Ko bi bilo le to, ne bi bila nesreča prav velika. Ko pa pomislimo, da ta formula izključuje pravzaprav tudi vse katolike rn mohamedance, ki živijo izven Hrvatske, tedaj nam postaja zares zagonetno, zakaj so se morali tvorci Jugoslavije zgrabiti ravno za to nesrečno formulo. Bosanski preprosti katolik ni ne Srb ne Hrvat in ko sliši formulo SHS, jo mora po vseh pravilih logike tolmačiti, da on ni tu udeležen, da ni to nič njegovega. Ko pa sliši isto formulo preprosti Kranjec, za katerega ima beseda Slovenec splošen pomen, mora naravnost pomisliti, da niso Srbi in Hrvatje Slovenci kakor on, kajti zakaj bi jih drugače še posebno omenjali!?
Omenjeni dve pomanjkljivosti formule SHS zadostujete po mojem mnenju, da bi se moralo to ime popolnoma zavreči. Edino ime, ki obsega vse Jugoslovene, naj se imenujejo že kakorkoli hočejo {Srbi, Hrvati, Turki, Katoliki, Dalmatinci itd.) je Jugoslavija. Ta beseda krepi ono splošno vez med posameznimi deli jugoslovenskega naroda, ki jo SHS naravnost uničuje, namreč edinstvo in skupnost jezika, ki je v globini poštene duše preprostega Ju-goslovena — slovenski jezik. Zraven tega je ime Jugoslavija zelo pomembno že samo po sebi, ker vsebuje že kot takšno pojem ob-česlovenske vzajemnosti; kajti če se kaka država imenuje Jugoslavija, tedaj se tt pove samo, da morajo biti drugod še druge Sla-vfje	—
Ko se razpravlja o tem vprašan jut, se slišijo navadno ugovori, da ime ne igra nobene uloge, glavno je uedinjenje itd. Takšni ljudje so po mojem, mnenju ali strašansko površni ali pa zvito prikriti sovražniki Jugoslavije, in večjega spoštovanja so vredni tisti, ki trdijo, da ni Jugoslavija nič in le SHS da je ne-ki^j: stvarnega. Ti so vsaj odkriti nasprotniki prave jugoslovenske misli. Da ni vseeno, kakšno ime bo dobila jugoslovenska država, bo-demo videli takoj, ko se prepričamo, da je formula SHS naravnost škodljiva državnemu edinstvu in je radi tega velika politična, da celo zgodovinska zmota.
Pri definiciji pojmov Srb, Hrvat, Slovenec sem mimogrede namignil tudi na prizadevanje jugoslovenskega razumništva, da bi se pomen teh besed čim bolj izpačil in oddaljil od svojega pravega zmisla. V tem prizadevanju pa se zrcalijo tri zelo zoprne in za jugoslovensko stvar pogubne stvari, ki se imenujejo srbska, hrvatska in slovenska (kranjska) državna ideja. Ne samo to, temveč gre celo za nekak smešen in nadut troimeni imperijalizem. Vse kar sc je zgodilo v Jugoslaviji cd uedinjenja sem in kar se še godi, nam jasno izpriČurje o takšnem nelogičnem an protijugoslovenskem navdah-njenju sedanjih voditeljev posameznih strank v Jugoslaviji.
Dokazi so takorekoč na <ftani. Oglejmo si le pomen SHS s tega stališča, in ne bo mogoče, ida ne bi videli, da ustvarjajo ti velik? jugoslovenski *patrijotje* pravzaprav Srbijo, Hrvatsko in Slovenijo in ne Jugoslavije. V kolikor se tiče ta stvar Srbov, je tendenca jasna ko beli dan. Dejstvo, da ni bila osnovana v Belgradu srbijanska pokrajinska vlada, je v tem pogledu zelo zgovorno in prepričevalno znamenje. Še bolj prepričevalna pa je odprava pokrajinske vlade v Črnigori in priključenje Vojvodine neposredno k Srbiji brez pokrajinske vlade. Ko bi se zgodilo isto z Bosno in z enim kosom Dalmacije, bi bila Srbija zaokrožena in gotova ...
Na sličen način so se grupirali tudi »Hr-vatie- in ^Slovenci* x>.rvi v t ako imenovanem
Kriza v Italiji. - Giolltti že na prasn.
Nedavno ismo rekiii in danes pcpivljamo: nobena &tvar, noben znak v sedanji krizi ne označa pciožaja v Italiji t? k o izrazito, ta'ro drastično, kakor ga oznsača dejstvo, d.a se vrača na oblast mož, ki je biil ta l-e^.a vojne deležen tolikega sovraštva, kakor ga je bil Gio-Litti. Seveda «so bili vzreki tega sovraštva na raziičnoh straneh razli-čni. Enim je Ml preveč samovoljen i:n avtokrat, dbugim. preliberalen (s strani .kulturnega nazirai>ja), nacionalistom premalo nacijonalen v smislu šovens-kih ciljev itd. Ali, eno je bilo skupno vsem: mrzili č>o ga vsi. In sedaj ®e vendar vračat Sicer ni še sestavil kabi-neta, oziroma, sestava ni še oficijelno objavljena. Danes jutri pa dozr.itno — če ne pride kako pc^bno presenečenje vmes — da je izvršeno tudi to. Pa ne le to, da je odnehal cd.por, temveč se priznava — četudi c<b 'gotovih klavzulah in pridržkih — da je Gčnlitti še edina rezerva, edini mož, lri'bi utegnil še reši Italijo s sedano njeno pclHično, socijalno in gespedarsko uredbo. Će nc vspe c.n, bo veliki politični in državni prevrat neizogiben.
Listi objavljajo f^di Gaolittijev program. Vprašanje je le, koliko je ta program re* Gioiitijev in koliko mu ga podtikajo. Glavne tečke bi bile: s pogajanji z Jugcalovcni ni treba hiteti. Italija ostane za soda j na črti londonskega pakta. Jugosloveni naj se oglasijo s svojimi zahtevami. Glede reškega vprašanja treba iskati izhoda s tem, da se D An-nun-zijeve čete nadomeste z regularnimi. Ugled italijanske države ne dopušča, da bi Italija nastopala kct prosilka za mir, vendar pa bo pripravljena za dobrohotno presoje nje eventuednih predlogov od strani Jugoslovenov, da se doseže mir, ki bo picrvoljen tudi za njih, obenem pa, da dobi Itoiija kompenzacije za teritorijalne žrtve, ki bi jčh cventuelno doprinesla. Pred vsem pa treba — meni G'otrtti —• lotiti se linancifelnega vprašanja. Kajti državni zaklad se bliža — če ne pride edpomeč o pravem času — bankrotu. Jstotako se treba lotiti agrarnega vprašanja, potem šolskega, reforme vo&lnega reda za administrativne volitve, položaja .južne Italije in otokov.
Kolikcir se točke tega proigra ma tičejo notranjih stvari Italije, moremc že verovati, ea; je to GiolMtijev program. Točke, ki se nanašajo na reševanje jadranskega problema, se nam pa zde bel j kot delfski orakelj, meres jih tolmačili tako ali tako. Zadovoljstvo morejo crpiti iz njega nacionalisti in šoven?, češ, da se bo Giolitti držal lendonskega pakta in da bi poleg tega zahteval tudi Reko. Isto-ta'ko pa nr-remo sklepati, da hoče Gsclitti služiti misli prijateljskega sporazuma z Jugo-
sloveni. Seveda je vmes
pcoavljcmo —•
vprašanje: je-!: to resnični program Giol-ltija. En moment pa treba posebno naglas!{i, k: sc nam zdi važen: glisom tega prcigrama se hoče Giolitti držati črte premirja in londonskega pakta, ni pa nobene besede, ki H govorila izrecno, da hoče ta paktt udi izvesti in kako?! Na jasnem bomo šele potem, ko poda Giolitti svoje progmatične izjave v parlamentu! Tudi o seotavi novega kabineta — kakor jo cb-favljajo listi — in po tem glede njega bodočih smeri, ne kaže govoriti danes, ko nam lahko vsak hip prinese imena novih mož. Eno pa se zdi gotovo: da bo to nacijonalr.o-liberalno-kl e r ik aLn o - r e f ar m is tičn o-s ooi j al ist i č na ko al ici j a c;b najstrožji: opoziciji ofcijelmh sccijalistov.
Dogodki o Albaniji.
Čudna pota GtaJijaaske gjc&tj&e na Balkanu.
_ Staroavstrijsko geslo »Divide et i m pera«
našlo posnemovalce v Rimu.
(RLM, 12. Iz Albanije prihajajo vedno vznemirljive vesti. Ufiti javljajo, da so 11. t. m. cb 2 albanske čete napadle Valono, kjer so se zbrale vse čete, s katerimi razpolaga Italij* v Albaniji. Pred naskokom so Albanci obstreljevali mestrs s topovi , kt so ;>ih 6. t. nt. vzeii italijanskim odidelkem. Naako-k so po»i-pjn&le strojnice, ki so darovali .Albancem Francozi cb priliki nrhove^a urnika iz Koric-o
nm il
V mtu, dtoe 1». frfgl* JVŠ9.
in S k adra. Nap adalci so se približa!* mestu na 800 metrov, to je cfco civilne bolnišnice, okoli katere se je vnel hud bo}, ki ;e trajal nad 2 uri. Položaj italijanskih čet, ki so bran'le mesto je bil že postal zelo kritičan, ker so streljali tudi cd zadaj nanje valcnski Albanci in šele po besnem protinaskoku »aipkiov«, ki so ga podpirale strcrn'ce in topovi z ladij v pristanišču. so se napadalci umeknili, pusti\ši na bojišču ckcli 200 mrtvih in eao baterijo težkih topov. Po dokončanem hc.;.u so biLi vsi salonski Albanci aretirani i-n fcdpelpni s pcr-nikom Madrenostra« na otok Saseno. Ves muslimanski del mesta je bil izpraznjen; vse c:viFno prebivalstvo je cdšlo. Iliri Osmana efer.dije, bivšega vaionskega prefekta, ki je sedaj prveijnik albanskih uporniških čet, in Kckc-r^ja Kiazina, poveljnika r^e^ovega vrhovnega štaba, ste bili zažgani. Osman Effendi «e je baje maščeval s tem, da je dal pcstcoljati i tatijaeske vojake, ki so jiii Albanci ujeli v Lahori. Nadaljri albanski napadi so biii baje odbiti. Ticipovil ladi* *S. Marco« in Quarto-so pcpoinoma razrušili Kanina in streljajo sedaj na vrhove,, da preprečijo približanje ojačenj.
Agencija v Štefan i« je tudi objavila o albanskih dogodkih poročilo, v katerem pravi, da je vsled prihoda močnih ojačenj kri lični položaj ie prenehal.
Č2£-&p&sje izraža enoglasno mnenje, da }c kriva a&QEsk& dogcidkov Jugoslavija. V kolikor že <3aani ita&jaaiski lčsti ne zrajo pripovedovati o najrazličnejši načrtih jugoslovea-sko-albanske zveze proii Italiji, f!m gredic pri t eni delu prav radii na xcko gotovi čmcge-rski krogi. Iti se vesele, Če le morejo izkazati kako Itnii{i s tem, da rova ri jo preti svoji domovini Jvg-csčavi*;-;, ketere edini greh je ta, cfa noče njahove^ia Nikite za svojega kralja. Tako je dobila tudi > Agenzia NazLorjale« iz leh čraogorrkili lac^v podnebna pojasnila o načinu, kako Jugoslavija podpira albasisko gtfvuife. Po teli vesteh, je odšlo že pred' 20 dnevi iz Sarajevega i<n BeJ^nada veliko število častix3vx>v, rodom iz Sta~e Srbije, ki pcpol-.•raiia obvladajo albanski je z. k, v Skopi« e, odkoder so bili poslani z moštvom v albanskih unitcrrmiHi v Al-baasi/O. Na poli v Albanijo — pravi agenerja — so	ti oddelki /napa-
deuii cd* Ćro^flfcev, a so vendar pr-išl? v Albanijo. Zakai niso ti t:.ko dobro podučeni črnogorski krogi cbvcstili že prej "talijansko vlado o teh dc£odkih? Saj bi ji bili dali tako možE-cst, da ukrene potrebne protiukrepe v Aihanipi! Kako debelo morajo neki gledati čitatelji gotovih. tukajšnjih :n. d.ugih listov, ki so prad ki*, tkm pisali vo na podl:gd iric.rmacij istih čraogcrdkčh krogov — ni še teden dni cd tega — o pobraten Hi med Al-bcmd in Crnogorci, za boj preti Srbiji!
Poleg Jugoslavije :ma italijansko časopisje še enega, na keteregia, z vrača krivdo za vse neprijeine do^edke. Ta neocečr.ež je bivši ministrski predsednik N:tti. P i tein seveda nthCe ne misli na to, -da je Nitti le nadaljevcl ali vsaj do reke mere naorol nadaljevati politiko, začu t: no cd njegovih preinkov. Do pred kratkicn je bife -'talijansko ča-sepieje polno prj.trjevasica Nuti^svi pelitiki, ki je imela kol podlago prijatebjsfc.OJ octu~laje z Jugoslavene; sedaj so se stvari izp remeni le: Nitti je padel, na njegovo mesto pride težke ae imž, o katerem se goverr, da ho bc'j cdločno zasipal italijanske zuhLeve na J?.dranu, itoč/jcunuka i-m-pecrjc'rs±2čna sLi^a smatra, da je z«ipet prišel za n>o ugoden čas, in. tako je padla tudi kronska, pod katero so se doslej skrivale prave želje. Današnja = Tribuna« ,je povedala v tej zadevi dovolj jasno svcije mnenje. Na predvečer svojega padca — pravi list — j« g- Nitti mogel ugotoviti, kaj. veljajo v praksi gotove ddeje in kakšne učinke imajo gotove predpostavke. List ugotavlja nadalje, da pomenijo cogodki v Albaniji še eno majhno katastrofo : v sczaa.mu uničujoče blazne ital;janske jadranske politike in povdarja, da se merajo iz-premerili gotove ideje in načini, ki so co včeraj obvladovali jadransko politiko. Tako se mora zavreči v državnem interesu ideia, da se mera italijanska politika veditr v zv ezi tli v odvisnosti cd evropske politike. Na mesto evropske politike je treba postavit* balkansko politike, ker nobena evrcp?ka država ne vodi evreprke politike, vse vodijo streho državno politiko, a na Balkanu posebej pcli-iko razjedinjenja in pod^armljenja- S tem je Tribuna jasno namignila, da bi moiala bili tudi italijanska pol t ka na Balkanu politika razjedinjenja in pcdjarmljenja, toda da bo njena ideja še bolj jasna, je šla na tem polju še dalje: Druga ideja — nadaljuje ^Tribuna — ki se atora uvrstiti med najbolj pogubne in najbolj nevarne za italijansko varnost, je ideja prijateljstva z Jujfcosioveni. Od-liošaji med sosednimi državami ne morejo temelj'ti na prijateljstvu, ljubezni, bratstvu in drugih pcd.~i>nih p rev arij i v cclih, temveč na točno dedečenih koristih z ozirem na »p!e-mer.fke značilne pesebnosilRazumete? ltal' aeska baikenska politika bi marala biti politika razjedinjenja in pcdjarmljenja — tudi v Jugoslaviji!
. Prijatelj-stvo, ljubezen, bratstvo, ki so se hct?ii do včeraj vzeti za podlago« naših odno-šajev z JugoslovenJ, so imeli na sebi to ne-
normalriost, da so bili neodvisna od značilnih pesebnoeti Slovencev, Hrvatov in Srbov. In evo iraših prijateljev, naššh bratov, naših evropskih Srbov, kako s« pridružujejo Albancem in hite besno, da bi naffkoiččli in zavzela Valcno. < Doslej so bšdi na dnevnem redu Slovenci, sedaj lifrati, kekor je že kazalo; sedaj rrso ne Slovenca, ne Hrvati, temveč Srbi: praktično izvrševanje prvega dela italijanske balkanske poKtike: razjedinjenja! Za izvršitev drugega dela: pcdjarmlenja, ki je v neposredni zvezi s prvim, se je skrbelo že dorlej, kar nam dekarcuje italijanska politika v Crni-gori!
Tuda dnugi listi smatrajio eibatnsko vprašanj v zvezi z jadranskim, pri čemer prihajajo na dan res zanimive stvari.
vRazmcre v Albaniji so zelo resne — piše belonjskf rResio del Ccclinot — ne lc^liko zaradi tega, ker so nekatere up-cmiške tolpe s srbskim m francoskim crožjem napadle naSe čet^, ki so se umikale, in ogrožajo sedaj Va-lono, kolikor zaradi te^a, ker je albanski upor zapečatil polom italijanske politike na Balkanu. Zakaj bi skrivali resnico? Albanija, ki bi nam bila merala biti prijateljica in nam odpreti pet na balkanski in aanjuki. vrbo d ter scdelovati z nami pri osvobodi!tvi cd grškega in srbskega imperijalizma, nacn je danes ne samo sovražnica, temveč se kaže prijateljica naših sovražnikov dn dela načrte za vstop v srbsko-hrvatsko-slovcnsko zveco. To se je zgodilo predvsem zaradi' itaii-jrinske politike na Balkanu in Jadranu. Mi bt bili morali, kakor smo pisali že od premirja sem« preprečiti ca vsak način, da se ustanovite na Balkana velika Jugoslavija in velika Grčija, imperijalistički in francoskemu ter angleškemu imperijalizmu usuž&jeni državi. Braniti bi bili morali vse one zmagane in zmagovalne narode, ki bi se bili uprli tema dvema: od madžarskega do romunskega, od bolgarskega do turškega, od črnogorskega do albanskega. Po» zaslugi dveh odličnih dfcp^omelov, Cerrutr/a in Mart:na Frarddina, se je vodila uspešno taka politika na Madžarskem in Rcjnujiskem: Madiarji stavljao že v prvo vrsto svoje zahteve proti Č?h~<sk)vakom in Jugoslovenom, a Romuni, sovražni Hrvatc n in Srbcm, kaz-jo namen ponrrjenja z Bo'garji.
11 ali jar.sko - gršk i dogovor {proti Turčiji), je bčl naša pc.guta. Obramba Albanije in njene ne~dv rsnosti je pomenila tudi obrambo naše svobede in naše neodvisnosti na Jadrr.nti, teda mi smo zdal: obe, dovolivši Grčiji, da si priklopi južno Albonijo, ki je bila prekrščena v »Severni Epir.«
Prišla so nato pogajanja z g. Trum bićem, in Italija je dala razumeti, da bi piiznria Jugo-slav^i gospodarstvo nad Skadrcm v zameno za Roko. Takrat je Albancem c:-pria oči ona nesrečna klavzula londonske po^:o*be, ki krči albanske meje v prid Grkov in Siovenov, in obljuba belgra.jp.ke vlade, da sprejme vso Albanijo v združeno kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slo\cncev, na bila zaetonj, ker je v njej Albanija videla rešitev pred cevacacstjo razkosanja in so dobili tako Albanci upanje, da se bodo megli zopet združiti z enimi Gvoiimi brati, ki so bili ali so še podaniki Cmegore ali Srbije. Sestanek v San Remu je privedel stvar h kraja. Ker, če smo se še mogli opirati na odper proii jslovenskemu imperijalizmu, po italijansko-turški p.cgcdbi, ne mioremo teiga več. Proti veiiifki Gio;i vstajajo ne samo Bolgar ji in Turki, temveč tudi Romrani, katerim je zaprta pot v Carigrad, a tudi sami S:iri, ki so zaprti v ozko kletko. Sovraštvo med bal-kanoJvimi na-rodi se bliža k pemirienju, da da življenje eni serni zvezi: preti Grčiji. Načrt pritegnitve Alban je v združeno jugculoven-skok raijestvo postaja danes mnogo lažji.«
Kakšno st-ališče zavzema naspoeti tej prvi struji, ki pomen j a v politiki stairo avstrijsko geslo *Divide et impera^, rioivi itai'janski mi-n'itrski predsedek, se sedaj še ne mere z gotovostjo reči; gotovo pa je, da je pokazala točka Nittijeve^a vnorjepoliiiičnega prcgrania o prijateljskih edneševh z Jugcclavijo edr.o pravo pot, k: vodi do zadovoljive rešitvs jadranskega vprašanja za cce s Liani, in da bo marala tudi r.ova vlada verati na reševanju tega vprašanja pot, ki jo je začrta! Nitti — seveda bclj pogumno in bel j irkr«no — če noče, da postane Jad-anjko merje za njo res ^grenko«, kakor je naz va D,Annj_n-io. Vkljub vsemu nisn:.:. še izgubili upanja, da I talija, vendar enkiat opus-ti politiko iodiikanja ognja pod sosedov o ilreho, in da pride morda v nedaijni bodočnosti dan, ko si beeta m.c£la oba scceda, Jugoslav.ja in Italija, eeči v roke ket prijatelja.
Italijanske čete zažgale muslimanski del mesta Valone.
RIM, 14. vMessaggaro« piše, da so italijanske čete zažgale moiPmanski del mesta, ker s.3 muslimani pomagali Albancem pri napadu na mesto.
Esad paša ustreljen.
PARIZ, 13. Esod paša, predtsednik albanskega odposlanstva v Parizu, je že delj časa odsoten iz svoje domovine, kjer se vrše sedaj tako krvavi bcp, ki jih je baje v prvi vrsti on pripravil. Govora se, da ga Italija ni mogla trpeti v Albaniji zaradi njegovih simpatij do
Srbov, katerim je šel na vse načine na roko ob prikki njihovega tunika skozi Albanijo, in da je dosegla, dn se mu prepove povrnitev v
Albanijo.
Dar.es ob 13'20 je izšel v spremstvu neke gospe iz hotela »Continental« in je hotel ravno stopiti na avtomobil pred hotelem, ko skoči predenj mladenič in ustreli dvakrat iz revolverja proti njemu. Drugi strel je bil smrten. Esad paša je izdaiin i, še preden so ga prinesli v njegovo sobo v hetelu. Atentator, ki ga je takoj obkolila množica, katera bi ga bila linčala, da ni posredovala policija, je di;?k Aveni Rusten, star 25 let, iz Albanije. Prišel je v Pariz, kj^r študira pedagogijo, pred 6 dnevi iz Rima. Atentatcc je izjavil, da na hotel ubiti Esad paše, toda ko je videl tega moža, ki je naredil toliko gorja albanskemu narodu, ga je nekaj, zgrabilo in ni se mogel uicanlti nekemu notranjemu nagona po maščevalcu. Pri dijaku so našli 2000 frankov.
Vest o smrti Esad paše je naredila ve!i-kanski vtis na vse tukajšnje političn« kroge.
D'Annunzijevi prostovoljci odidejo t Albanijo?
REKA, 14. Govori »e, da so D'Annunzifevi prostovoljci presili za dovoljenje, da se pridružijo rednim četam na poti v Albanijo. Će rimska vlada sprejme ponudbo — tako se govori — se bodo prcsioivoijci vkrcali v dve vojni ladji, ki se naisajate na Reki, in odphil« v Albanijo.___
Zbirka Petrovega dneva za invalide.
BELGRAD, 12. Miristrstvo za sooijalno politike je prejelo cd! vrhovne komande 1,812.728 dinarjev srebra kot zbirko Petrovega dneva za invalide, ki' se je zbrala lansko leto. Ta vsota se bo porabiia za zdravljenje, nabavo protez, obleke, perila, sukna, obutvi dn drugega blaga, kar se bo razdelila invalidom in njihovim družinam preko okrožnih pododborov mvalidt-kili udruženj.
TUSAR O ČEŠKOSLOVAŠKI POLITIKI. Narodno vprašanje na Češkoslovaškem- — Češkoslovaško - poljski odaošajL
DUNAJ, 12. Ne-ue Freie Presse* pri občuje isifce»rview s češkoslovaškim mini/?trsk»'m pred-sedr-Lkem Tusarjem. Tusar je izjavil da je prva naloga vlade in strank, da omogočijo prehod iz revokterjske epehe v obnovitveno pe i^-do. Ministrstvo mora računati s fakiič-nkii-l teikcča-r/, ki so jih povzroc le negotove rsTirreic. Priča kov ili	da bedo narodnost-
ne skomine, ki se do sedaj niso udeleževale parlament ćirnega dela, o prvi p r liki izrazile r.oje želje in pritožbe. V sedanjem razdobju je težko pečrti se meriiorično s temi željama, ker morejo biti poprej rešena vprašanja, ki so takorekeč za državo življenjskega pomena. Nadr'je je ministrski predse fr.ik izjavil, da odkritosrčno želi dobrih ednošajev in sodelovanja državljanov drug h narodnosti. Cilj bo dosežen, ko se bodo popavile nove ideje, ki po-menjajo kategorične socijalno - gcspodairske zaliteve časa. Naši odnošaja s Poijcko so razjasnjeni z zadnjim protestom zunanjega ministra Beneša p>ri zvezi narodov. Češ.kosLovaška vztraja pri svojih naravnih, zgodovinskih in stvarnih pravicah in upa, da bo na Poljskem končno zmagal ozir na bodočnost nad trenutno taktiko.
Podajanja za rešitev avstrijske vladne krize.
DUNAJ, 13. Med strankami se vrše živahna pogajanja za rešile v vladne krize. Liberalne stranke zahtevajo, na£ se takoj razpišejo volitve, kar ni ravira prav krščanskim scojjakem. Scc^afcsti izjavljajo, da ne bodo vctopiii v vlado, v kateri so (krščanski socl-jalci.
Splošna stavka v Tridentu.
TRIDENT, 12. Splošna stavka se je razši-x_'4i tudi na druga večja mesta po deželi. ObJastš so ukrenile vse mogoče vamcsitne ukrepe. Včeraj so šli stavkuječi z zastavami in glasbo na grob delavca, ki je bil ubit tekom zadirj'h 'zgredov.
-jr-
Vladna izjava je bila sprejeta s 140 glasovi proti 109. Tekom pogajanj z avstrijsko vlado je bilo češkoslovaškim zastopnikom obljubljeno, da se ustanove z začetkom novega šolskega leta na Dunaju tudi češke šole: v Trstu nismo seveda, na Dunaju, prestolnici stare absolutistične monarhije! Češkoslovaška javnost je odločno proti ententnemu predlogu o rešitvi tešinskega vprašanja potom razsodišča.
Ruske čete so zopet zasedle Kijev, ki so ga poljske Čete morale zapustiti. Ukrajinske čete so s pomočjo poljskih čet zasedle Odeso,... če je tozadevna vest iz Carigrada resnična.
»tožnikov podjetnikov in zavarovale;▼ za vitji svat in razsodišča rečeoaga zavode«, 'eesto - ta. višji svet razsodišča pri rečenein zavodu.«
Župnik Mate Mflovčic in občiseki tajnik Peler Ostrogovič, oba z Baske, sta bila kal'cr vnm ie poročali, dne 26. m. m. pred tržaško sodnJjo, obdolžena, da sta vklfi<b prepovedi dobavljala iz Jugoslavije živila za gladno prebivalstvo. L: k .r je posebno zanimivo in značilno, je, c!a je župni!.a Milovčiea — brata pokojnega deielnosodncj-a predsednika — poprej Avstrija preganjala, če^. da je »srbofiU, sedaj pa ga preganja italijanska o-blast. Omenjena razprava sc je odložita in cbto-
V	Avstriji se nadaljujejo pogajanja za sestavo ■ ienCa sta morala nazaj v zapore, odkoder pa sU nove vlade doslej brez uspešno.	I— pi ognila. 2njima ludi neki Ki:d( !f Vrctilla in
Madžarske tolpe pustošijo zapadr.o Madžarsko, nt.ki Ernest Kaikovič, ki sta bila zaprta v isti ki jo bodo morale po mirovni pogodbi prepustiti ; scbi z Milo\čičem in Ostrogovičem. Redarstvena Avstriji: mongolski značaj prihaja zopet na dan. i oblast jih išče povsodi, ali doslej jim ni ino^la pri i
V	Nemčiji se še ni mogla sesiaviti nova vlada.! na sled.
Vsled odgoditve konference v Spa se bo rešitev krize bržkone prccej zavlekla.
Vprašanje odccpljenja Reke od fenjske ikoK^.
O tem vprašarju pišejo -Seljačke Novine iz Za-
Angleika vlada je baie sklenila aretirati vse J ćrcba; čujtc kaj je' na slvari; Na RcU
sinfeinerce in železničarje, ki so pred kratkim o-virali prevoz vojaštva in municije na Irsko. Sinfei-nerci, ki so obveščeni o vladnih namenih, so že ukrenili vse protiukrepe, tako da se lahko pričakujejo novi krvavi dogodki.
V Italiji se bliža vladna kriza kraju. Giolitti, o katerem se je pred kratkim govorilo, da bi bilo
lad<
sedaj, kakor je znano, italijanski puatoloveo D'Annunzio. V mestu vlada silen nered. \>led rc-reda in nasilja od strani italijanašev so naje cer* kve zaprte, hrvatsko duhovščino pa je D Anoun^io odgnal z Reke. V takih razmerah se je čutil sv. Oče primoranega, da pošlje na Reko svojega odposlanca, da katoliki ne bi ostal: brez duhovnika.
škoda vrvi za njegovo truplo, je postal sedaj vzori ^ , ". ..	, ...	, , ,	-
.	&	,	' ... O tem svojem cinu je obvestil papež takoj scr.j
državnika in človeka tudi pri njegovih prejšnjih najhujših sovražnikih. Nevarnost mora biti res velika, če cela Italija kleči pred možem, na katerega je pred kratkim pljuvala... In nevarnost je res velika. Po celi Italiji se vrše krvavi izgredi, stavke in spopadi s policijo. Železničarska stavka v Lombardiji se širi, državni uslužbenci so vedno bolj nezadovoljni, agrarno gibanje se hoče, a se ne more ustaviti, v Albaniji so ogroženi vkljub smrti E&ad paše vsi dosedanji italijanski uspehi, a iz Libije prihajajo tudi razburljive vesti.
V Jugoslaviji se nadaljujejo priprave za volitve. Razne stranke prirejajo shode, na katerih se razpravlja o vprašanju, ali naj sc uvede volilna dolžnost. Ljudje bodo bržkone prav radi volili; glavno je, da se volitve že enkrat razpišejo! Žensko gibanje se vedno bolj širL 1. julija sc bo vršil v Zagrebu kongres jugoslovenskih žena. Delavsko, gibanje jc imelo ta uspeh, da je vlada začela upoštevati tudi delavske zahteve. Minister za promet dr. Korošec je obljubil železničarjem, da bo vlada prevzela obskrbovanje delavcev z živili, obleko, čevlji itd. Delavske zadruge bodo dobivale do povrnitve rednih gospodarskih razmer brezobrestna državna posojila: hvalevreden načrt, samo naj bi ne ostal načrt, posebno ker se bodo po naredbi vojnega ministra v kratkem odpustili vsi vojaki, rojeni 1. 1897. in prej, ki so služili vsaj 6 mesecev v kaki vojni formaciji, in bo število delavcev zelo narastlo. Vsled skJepa, da se uvede postopno zopet prosta trgovina namesto kompenzacijskega sistema, se v Avstriji, Švici in drugod veliko povprašuje po dinarjih. V svrho povzdige produkcije in poljedelske industrije se pripravlja ustanovitev agrarne banke.
Češkoslovaška vlada se je izjavila proti koalicijski politiki in za ustanovitev socijaiistične republike, ki bi se upravljala po švicarskem vzoru.
6z Jugoslsviie.
Slovanski orlovski tabor v Mariboru. Dre 29.
julija do 3. avgusta t. I. se bo vršil prvi slovanski orlovski tabor v Mariboru. »Orel« jc telovadno družtvo kakor »Sokol«, samo da stoji izrazito na katoliškem stališču. Papež Benedikt XV. odpošle svojega delegata na tabor. Pridejo tudi številne katoliške mladinske organizacije, posebno iz vseh slovanskih držav, tudi iz glavnih drugih evropskih držav, kakor iz Francoske, Anglije, Belgije, Španije itd. Tudi amerikanski Jugosloveni bodo dostojno zastopani. Kdor želi prisostvovati, naj prosi za informacije uredništvo »Slovenca* v Ljubljani.
Vckovarsko meščanstvo proti komunističnemu kongresu. Vukovarski meščani protestirajo v glasilu rSrijcm* proti vladnemu odloku od 20.—23. junija t. 1. s katerim se je dovolilo, da sc vrši v Vukovaru kongres slovanskih komunistov.
Društvo hrvatskih književnikov v Zagrebu je imelo 4. t. m. svoj redni občni zbor, na katerem sc je izvolil nov odbor, kateremu stoji na čelu dr. Branimir Livadič.
Žauski kongres v Zagrebu. Uprava narodne ženske zveze v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev poroča vsem ženskim udruženjem, da se bo zve-zina skupščina vršila 1. julija v Zagrebu. Imenik In število delegatinj naj se sporoči predsednici začasnega odbora g. Zlati Kovačevič v Zagrebu, Prilas št. 46.
Savski most pri Belgradu popravljen. Poprav ifa velikega železniškega mosta na Savi pri Belgradu so uspešno dokončana. Na ta način nc obstoji nobena ovira več zopetnemu prometu orienteks-presa, ki jc prej vozil med Parizom in Cargradom preko Švice, Avstrije in Ogrske.
Sklepne izpite na ljudskih šolah nameravajo odpraviti na Hrvatskem.
Glasbena matica priredi koncem junija izlet na Koroško. Pevski zbor Glasbene Maticc bo na Vidov dan, 28. junija koncertriral v Borovljah, na dan sv. Petra in Pavla 29. junija pa na Otoku na Vrbskem jezeru.
Skupščina jogoslovenske akademije znanosti in umetnosti se je vršila v Zagrebu 26. pret. m. O-tvoril jo je predsednik Mažuranič. O delu v preteklem letu je poročal tajnik dr. Kasumovič. Akademija je izdala osem publikacij. V načrtu za bodoče publikacije se nahaja tudi dvoje slovenskih del in sicer: dr. Strmška: Razprava o »orožju v jugoslovenskih narodnih pesmih« in Ilešičev spis o etnografu Hacquetu. Za nove dopisujoče člane so bili izvoljeni med drugim dr. Tihomir Ostojić iz Skoplja, dr. Marko Koslrcnčič, vseučiliški pio-fesor v Utrcchtu in dr. Jovan Hadži, vseućiliški profesor v Ljubljani.
Povrnitev vc.>oih ujetnikov iz S birije. Dne 3. t. m. je prispel v Gruž iz Vladivcstoka transport ns&h beguncev Iz Siblni-'e. Med njimi ;e čistrtikov in vejakov in 180 civii stov. Takoj.
kc> ie parnik odplui iz Vlasclivci3-tcka, je po-	, .	,	-i > . i .
. JT ^	i	vani a zcmliepr^ja bi morda ne skod«.alo
iav.lu na r,em pe?av*a oseFn:ce. Bctofci,	J ^iL tržaški avl:;	družbi
so se ukrcah v Ho^k^u, k,er je LJ trt, Trst_posto^a in Pccto;na_Trst. Naše ob-p&mJv desini-ccan. V Cruz ^e d-espelo vse esebje transporta zdravo, semo dva invuikla
sta tčla cddana v vlaško bointeo.	^	Senosecchia, Prevalo. Crcccevie.
Nateca, ^ ongu^ne d^e« naroduega ^	Rav.o tako bi pr^c
favljenja v Stan Srfnn u, Macedomp. Uprava	založnistvom in tUkaraam zemljevidov,
skega škofa ter mu je obenem sporočil. Ja j\. to odce^pljenje samo začasno, dokler trajajo na Reki take razmere.	,
Socialistična kmetijska in vrtoax&ka zadruga v Trstu, ki skcrSa zadnji čas. da l/i rajši-1 rila svoje mreže tudi i^Aen tržaSlie ckolke —■ osobito po slo\enskem delu Istre — In prcco-, ku^e, da še-le sedeti pride rtaiecuu kmetu boJj-ša bodočnost, je sklicela d-ne 29. irK^'a vh^vi posestnikov v Borštu v svrh-o ustanovitve socHaHstične podružnice; Leda, povabilu je ivi odzval rvii eden na<ših zavednili slovensik'K kmetovalcev. Sice ni dalo miru na&m sc<d-jal'stom; zato so skuhali prirediti drugi ^IioJ micolo nedeljo, dne 5. junija, na dvorišču <>, Auerja. V ta naliven so že nekaA dna poprej nabijali plakate, pcšii;ali svoje zaupn-ike
agitatcj-je; a £lej: tudi v nedeljo se ni udeležil zborovanja niti ed*>n kmetovalec, daii so nekatere proeili in vabili, naj. sc udcl«že' sestanka, obljublj;a;oč jim sladkor i. !. d. Naii zavedni kmetovalci se niso cali zave:Li, dot o vetfi^č, da r,e to zadrutja, ki ima le pol'lična namene in, da naš kmet nima cd t'ste strani pričakovati najmanjše pomoči. Naš kmt! ima svojo okrajno kmetrjsfico zadrugo, ustanovljeno na čisto gesp^darski podlagi. Ce pa bo.ao želeli, da se delokrog razš-Vi, oziroma, ustvari organizacija, ki bi združevala v-e naše kiiis-tcvalcc iz vsega Primorja, tedrj sc sklenemo ravnokar spd o c se kmetske »Zveze , ki nc bo imela političnih namenov, k:kor jih :ua «.'-jaliriičr.a organizac;ja; ampak, ki bo rc združevala vse slovenske kmetovalce, ki bo skrbela, da ostane naš kmet tudi z\e.-t s\ enrJ raredu, in ki ji bo cilj gospodarstvo, ne j a sistematično petujčevanje slovenskega itmeta po dr. Turno ve m receptu. Z ustanovitvijo socijaiistične organiiaclje se hoče zopet vsejuti strankarstvo med nase Ijuditvo! Koliko pa imamo pričakovati nd stramkurslva, .smo ^'o skušali in videli smo, da so tu Le tretji, ki se vesele naše nesloge in razcepi jenja, Ker imajo pri tem svoj dobiček. Da imamo v na«i občini tudi par domačinov, ki se bore za tisto nepotrebno organizacijo, jo razumi/i .o; n cer jc duša tem razdjračein neki bivši tajnik, bivši klerikalec in liberalec, bi\ši narod-reja.k in sooijaHst, a £edaj Kaje komunist. T» človek jc bil dokaj let tudi strokovni tajnik naše Okrajne kmetijske zadruge, a ker jc lanjsko leto izpremenil svoje politično — prepričanje, začel je rovariti) tudi proti Okrajni kmetij^ki zadrugi, h-oče ustanavljali v občini svojte podružnčce ter s tem <=ejati zapet razdor! Kmetje, bedite pametni! Odprite oči in poglejte, k&m bi vas hrteli zvabiti! Nc pu-st'te se podkupovati z nekoliko slarikorjE? Ostanite z\csti člani svoje d|<na.če kmetij,-zadruge, ki vas jc do sedaj čvrsto podpirala, ki je zlasti med vejno množio pripomogla, da se vaši vinogradi n 'jo uničili. Povejte iakim prorokom, da hočete ve_*no ostali k<»t slovenski kmetje v čisto slovenski organizaciji, in da ne marate pod nobenim pogojem L i ti surogat eruvj-h crganizac ,! Enak uspeh, kakor v Borštu, jc imel istega dne sklicani shod tjdi v Ricmanjih. Čast zavednim Bcr-štano3ii in Ricman-ccm!
Iz moje popotne torbe. Nekoliko več po/na-
čine: Senožeče, Razdrto, Hiuževje in Hrašč« pri Postojni sc dosedaj niso še nikdar glajile:
sredstev natečaj 2000 denarjev za orivj'niiino
gledališča v Skoplju ;c mzpčsaia iz svojih , naj n£ ^^ 0resca 2a Qrehek> Oblitco za
, . j _. *. C. • C U— ■ i Ubeljsko, Croccevic ali Kroichische za Hru-dramo iz narodnega življenja v Stan Srbift	.J ______Hrpnnvir, in Bukovi«
seljevanja narodov! Čemu taJto pačenje >n pre-krščavaitje imen vasi in krajev, ki se nikdai niso še glasila drugače?! Morda se na kake i brusu, na kaki \reči za sol, kupljeni od Mar-
m j ... ^	. : y:r Ti - r: Z h^je, Crenovv«za za Hrenovicc in Bui
Macedom,^. ^ spre^ta delo ,e določeni tudS 'Buko^c Sai mcnda ^^o več v doti
20% U^em od j>rv£ predstav^ Rok Predlo- scj}evan^ narodov, Ccmu tako pačenje in
žitve je določen do 20. marca 1921
Domaie vesli.
Volitve v zavarovalnico proti nezgodam. V tozadevnem razglasu, ki smo ga objavili v zadnji številki, naj se čita da »sc razpisujejo volitve za-
PODLiSTEK
Branka. ,T
Avgust Šenoa. — Posl M, C—c.
Brankin oče ni šel za pogrebom, sramoval se je menda. Med tem, ko mu je žena ležaja na mrtvaškem odru, se je sprehajal sem in tja okelo odra, s prekrižanima rokama na hrbta, ter spuščal glavo na prsa. Tako je hodil sem in tja noč in dan, kadtor da opravlja stražo pri pokojnici. Le tu pa tam je postajal ob stolici v kotu, na kateri je stal velik vrč vina. Ta je dva- trikrat pošteno potegnil iz vrča, pak zopet nadaljeval 6vojo pot. Prišle so špitaJske babe. da bi po stari navadi bdele pri pokojnici, ali mož jih je odgnal ven tn je celo zaklenil sobo, da nikdo ni mogel do odra. Še-le tedaj, ko se je približeval čas pogreba, je odklenil zopet vr«4a. Gledal je mirno, suhega *>česa, kajko mu poidad<a»o ženo v mrtvaško
krsto; poslušal je mirno, suhega očesa, kako se mu je edinica spustila v obupen jok, ko se je pokrov krste zaklopil nad materjo; vse to je gledal mirno, in pri vsem tem je stal kot steber od kamena, ne da bi se ganil, ali trenil z očecom. Ženo so bili cdnesH na grobje; čul je brnenje zvona, pevanje duhovnika, glasno ihtenje cdinice — a še je stal v sobi kraj praznega odra kot steber, kakor da ga ;e božja moč izpremenila v kamen. Že so se ljudje vračali cd pogreba; starka je šla z Branko v sosedstvo, da se nekoliko utolaži. Že se je jelo mračiti. Tedaj je Brankin oče zKl še ostanek vrča ter odšel na — groblje. Prišel ie do svežega groba sverje žene in pokleknil. Klečal je dobro uro in je slednjič z ust m i poijubtl zemljo. Na to se je dvignil in odšel naravnost domov. V sofci je naše! taščo in hčerko. Starka ga arti pogledala ni, Branka je tiho ihteia v kotu. »Tašča,« je rekel, stopivši pred starko, »čujte me. Da, faz sem ničev človek, nisem zasiužH dobrote na svetu, najmanje pak toli dobre duše. kakršna ie bila moja. ookoina.
vaša hči. Mrzite me — prav jc. Storil sem vam veliko zlo, ranil sem vas v srce. Kaj hočete — to vam je moja usoda, moje prokletstvo. Jaz ne bom nikdar drugačen, ne popravim se nikdar, pogubim ae žalostno — vem, vse to, tako mi je usojeno, verujte mi, tašča! Grem, grem scckij. - — iKarn?« ga je vprašala starka, privzdigni v ši glavo v začudenju. »V svet, ti moj Bog!«- sc ie zasmejal čudovito. iMari mislite, da vam črtanem na potu, mari mislite, da bi mogel vslrajati v hiši, kjer mi je žena ležala na mrtvaškem odru — kjer morem z okna videti njen grob! Ne, ne, grem daleč, kamor me le morejo nositi noge. Ali, prosim vas ene milosti. Po zakonu bi bil jaz dolžan skrbeti za svoje dete, za to Branko. Ali, kaij hočete? Jaz nunam ničesar na svetu, nisem za nič. Tašča — hranite, branite, čuvajte to deklico, slika svoje matere je. Bog ji daj več sreče, ne£o je dal materi, boljega moža, nego sem jaz. Prosim va«, tašča, v imenu božjem, glejte, da bo Branka poštena, vredna deklica. Jaz bom Betia molil za vos. in Bog bo pomagal.
če kaj velja molitev takega propalice. Prosim vas — hočete-li? Recite mi, da morem mirno oditi v svet!«
vprašujete vendar,* je odvrnila starka nekoliko omehč&tia, »saj Branka ni samo vaše, ampak tudi m»c£e pokojne hčere dete, jaz sem prava stara mati, pa je tudi moje krvi v nji. Vem, da nič nimate, pojdite le brez skrbi \ svet; bolje je, da vaj ljudje ne vidijo tu po vsem tem, kar se je dogcdilo. Prisegam vam, zet, da bom, dokler mi Bog življenje da, bolje čuvala svojo vnukmjo, ne«Jo sem hčcr.:> —
»Pak hvala vam, < jc rekel mož, pdjuUvši starki roko, »in odpustite mi, c'a me je nesreča donesla pod to polteno streho.« Za tem se je obrnil proti kotu, kjer je sedela Branka. »Pojdi sem, mala-< jo je poklical. Plaho se je priplazila mala k očetu. Mož je pokleknil pred dekletcc, jo prijel z obema rokama za glavo, jo poljubil trikrat na čelo, jo prekrižal trikrat z desnico in rekel: : Božja sreča naj te najde!
<Dalie)
tina Krpana od svete Trojice, še po/na init te aH one vasi, tega ali, onega kraja v tidcajr sajah naših krajih. Gori omenjena a v to mobilna družba naj ram ne zameri prav nič, ker smo se drznili, prijeti jo v javnem časopisu. Ni nam namen, da bi napadali družbo, pač pa t« jo hoteli primerno poučili o tem, česar menda še ne ve. Isto velja tudi za založništva, in tiskarne zemljevidov, da se bodo c-b sestavljanju in tiskanju zemljevidov ravnala po edino pravilnem načelu, da ^e imena krajev navajati edino tako, kaker jih označa ljudstvo. Pretvarjanje in ncpra\iLr.a izgovarjava zcmljepisnol? imen prihajata od todi, da ee zcmljepisci ozirajo sanio na to, kar je kje zapisano črno ni belem cd Bog ve koga, ne da bi £c potrudili, da bi čuli glas ljudstva, Ivi rje menda eJii.a pristojna instanca v tem pogledu. Če bi a\tomc-bilna družba hotela uvaževati ta naš dobrohotni opomin, si bemo — veruje naj nam — veliko bolji prijatelji, nego smo si sedaj! —* Eden, ki ga to peče, da ne more mirovati. Izzivanja. Ko sc voziš po Krasu, Notranjskem, Goriškem in po l«tri, opažaj na vseh želcznilklh postajah, da so vsi slovenski napisi in krajevna !-mena izginila in da so nadomeščena s satnoitaif-janskimi napisi in spakedranimi imeni postaj. Pod nekdanjo avstrijsko vladavino smo imeli napise
V Trstu, dne 15. junfr 1920.
Stran 11L
la imena krajev — poleg nemških — tudi v slovenskem in italijanskem jeziku, tako, da jih je znal čitati tudi naš človek in sc ravnati po njih. Sedaj jih ni več, so izginili vsi. Evviva Ia liberta nelle terre occupate! Živela svoboda na zasedenem •»-zemlju! Pa ne le oblastnije in železnice: tudi zasebne družbe so se spravile nad nas. fako n. pr. avlomobiina dražba, ki vozi iz Trsta v Istro in v Postojno. Ta nabija postajne tablice v samo-italijanskem jeziku in v — trikolcri na zidove v svrho reklame; če jim pa oporekaš, da je tako postopanje brezobzirno napram domaćemu slovenskemu prebivalstvu in jih hočeš dobrohotno poučiti. te pošiljajo — a Lubiana! Češ: tam je mesto za Slovence! Na tem zasedenem ozemlju da so le oni gospodarji!!
Istotako silijo s samoitaliianfkimi napis: in tiskovinami tudi zavarovalne družbe. Je-li to način za pridobivanje src prebivalstva. Ali moremo še kaj verovali v besede, ki se govore v Rimu o spoštovanju pravic narodnih manjšin, in ki se govore včasih celo v gubernatorski palači v Trstu?! Ne verjamemo, da bi nam bilo ljudstvo po Italiji tako nasprotno. Verjetnejši, da, gotovo je, da delujejo tu vplivi tržaških krogov, ki si enostavno ne morejo misliti italijanske politike v teh krajih brez sovraštva proti Jugoslovenom, brez £aljcc;a našega narodnega čuvstva, brez odrekanja naših pravic. Z eno besedo — brez izzivanj! Kje je tu svoboda, pravica in spoštovanje narodnosti? Spomini mi govore, da so se 11. novembra 1918. leta sestali v Rimu zastopniki Jugoslovcnov in Italijanov, kjer so sklenili tisti dogovor v smislu spoštovanja narodnosti, ki so mu pritrdili celo tudi v parlamentu. Kaj je ostalo, kaj imamo danes od tega dogovora?! Povečano in pcojstreno nasprot-stvo — izzivanja. Pač; lire naše radi pobirajo, a v zameno prezirajo naš jezik in nas — če se o-Jašamo za svoje pravo — gonijo v Ljubljano. Prav fako in nič drugače, kakor so delali v Trstu 2e, pod avstrijsko vladavino, ko so nam kričali ob vsaki priliki: Malcdetti ščiavi ande a Lubiana, a so jim gospodarski sliki z našim zaledjem vendar kaj dobro di šali. Molijo se, zelo molijo. Kakor smo tedaj, vkljub vsemu kriku, ostali v Trstu, tako sc motijo sedaj, če menijo, da je za Slovcncc mesta le v Ljubljani. Nc nc — tudi tu je naše mesto. To je naša zemlja, ki jo obdeluje naš rod že tisočletje! To naše ljudstvo je avtohtono na sedaj zasedenem ozemlju: noče od tod, tu hoče živeti svoje, naroda in človeka dostojno življenje. Izrestne kamore v Trstu, v Gorici itd, pa naj nc kriče več o kulturi, ker njihova izzivanja pomeri ja jo zanikanje vsake kulture. Pa ludi oni na oblastih naj si zapomnijo, kdor seje seme žaljenja, ne more žeti drugega, nego sad — nasprolstvn. Tudi oni bodo ležali kakor si posteljajo! Opazovalec!
Otvoritev slovenskih otroSkih vrtcev. Po neštetih prošnjah in intervencijah sc je končno posrc-č !o izpcslovali otvoritev otroških vrtcev: pri Sv. Jakobu, v Skednju, Sv, Mar. Magdaleni, RocoIu: Kolonii, Rojanu, Sv. Ivanu ter na Vrdelci. Razen v Roianu, kjer ni še rešeno vprašanje prostorov, so začeli delovati vsi otroški vrtci že včeraj. Vpisovanje se nadaljuje vsak dan med 9. in 13. uro.
VprcSsnie pačenja Basih priimkov razburja trajno naše ljudi po deželi, posebno pa v Istri. Sedaj pa doznajemo iz »Pučkega Prijatelja« nekaj naravnost neverjetnega. Sodnik v Pazinu dr. De Mori je priporočil, naj se inlcligetnejšim (uče-nejšim) ljudem nc pačijo priimki!! To jc res nekaj novega, presenetljivega, nedostojnega zdravemu človeškemu razumu v sedanjih dobah. Priporočilo gospoda sodnika kaže na — srednjeveške nazore, ko jc tedaj veljavni red odpiral prepad med oholim grajščakom in kmet&m-tlačanom. Po naziranju onega sodnika naj bi bila pravica dvojna: ena za »inteligentnega-, druga za preprostega človeka, dočiiii si domnevajo ljudje z normalnim človeškim razumom, da pred pravico in zakonom — kakor pred Bogom — morajo biti vsi ljudje enaki! Povsem upravičeno vzklika pazinski list: Kaki uradniki so to, ki delijo stranke «a učeue in neučene?! Sploh pa, kar se tiče itpreminjanja priimkov, dokazuje tisti, ki sam izpreminja, da se sramuje priimka svojih očetov. In kder piše priimek s krivim pravopisom, zadaja udarec jezikovni znanos'.i in kulturi. In kdor to dela proti izrecni volji stranke, ta jo žali najhuje. Pač žalostno je, da nočejo razumeti tega oblasti države, o kateri jc govoril slovesno nje državnik Nttti. da je inati treh kultur, ter da bo spoštovala naš jezik in našo narodno čutstvo.
Pogreb podporočnika Spano. Včeraj pred poldne
sc je vršil pogreb podporočnika Spano, ki jc bil ranjen na glavo ob zadnjih Izgredih arditskih čet, Doig »provod, ki so se ga udeležile civilne in vojaške oblasti, šole in razne italijansko patriotske organizacije, se jc začel pri vojaški bolnišnici ob 915. Pcgreba so se udeležili tudi g. generalni civilni komisar, kom. Mosconi, general Ferrtro in grof Noriš. Na Goldonijevim trgu se sprovod ustavil ter so sc držali oprostilni govori. Pogreb se je vršil brez incidentov razen malega spopada med dvema osebama v u!. Fab-o Sevcro, kier je zgrabil neki mladenič iz sprevoda nekega gledalca in mu pogrozil z revolverjem. Ta incident je povzroči! med udeleženci pogreba hipno paniko, na to se je sprevod pomikal dalje svojo pot.
Kdo ve kaj? Anton Markulin je služil kot kar-poral p" avstrijskem topoišLvu 9,'3 v Przemys!u, kjer so ga Rusi zajeli. Kol vjetnik je bil v Sibiriji. Njegova seprega Antonija Markulin nima žc dve leti nikakega glasu o njem. Kdor bi kaj vedel, naj sporoči dobrohotno na naslov Antonija Markulina, Lovrana, oprič. 125.
Mestna zastavljalnic*. Jutri v sredo predpoidne in popoldne se bodo prodajali razni dragoceni ppredmeti serije 145 od št. 15301 do 16900, ki so bili sprejeti v septembru 1919.
Uradne vesti.
Uvoz kokosovih tkanin. Generalni civilni komisar ija t nam je dostavil: Finančno ministrstvo jc, v skladu z mnenjem posvetovalnega odbora, pooblastilo carinarnice, da lahko neposredno dovoljujejo uvoz kokosove tkanine.
K vojaSkim izgredom preteklega petka. Tukajšnji generalni civilni komisarijat nam jc poslal nastopne opovržbe: Neki tukajšnji list je priobčil poročilo o nocojšnjih žalostnih dogodkih. Poročilo jc ne samo kričeče pobarvano temveč vsebuje tudi precej netočnosti. Ni ločno, da bi se bili pojavili med ardili znaki nepokorščine že včeraj 7julraj. Ni točno, da so se vršili težki in neprestani spopadi in boji kot to jasno dokazuje malo število ranjenih. Ni točno, da so se godile resne stvari v rocolski vojašnici, kjer ni bil mir prav nič moten. Ni točno, da bi se bilo na generalnem civilnem Aomisarijalu pretresalo in niti jemalo v misel obsedno stanje. Dolžnost veleva da se to izjavi v interesu resnice kakor tudi mesta samega.
Odlikovanje £. generalnega civilnega komisarja. I rradno smo prejeli: Z nedav nim kr. odlokom jc bil imenovan generalni civilni komisar za Primorsko. Nj. Eks. Mosconi, za viteza velikega kriia In odlikovan z veliko kolajno reda italijanske krone.
Uvoz poljedelskih strojev. Tukajšnji generalni civilni komisarijat javlja: Finančno ministrstvo je, v skladu 7. mnenjem posvetovalnega odbora, pooblastilo carinarnice, da lahko neposredno dovoljujejo uvoz poljedelskih strojev in njihovih de-
Uv.
Izvoz medu. Generalni civilni komisarijat v Trstu poroča: Finančno ministrstvo je, v skladu z mnenjem posvetovalnega odbora, pooblastilo carinarnice, da lahko neposredno dovoljujejo izvoz medu vsake vrste.
Razpust cestnega odbora v Senožečah. Generalni civilni komisarijat v Trstu razglaša: Krajevni cestni odbor v Senožečah je razpuščen. Začasno se imenuje za izrednega komisarja za rečeni cestni cdbor g. Filip Kavčič z Razdrtega. Komisarju za samoupravne zadeve goriške dežele je naložena izvršitev lega odloka.
Statistika tržaškega prebivalstva. Od nedelje 30. maja do sobote 5. junija se je rodilo 109 oseb (62 j moških in 47 ženskih), a umrlo jih jc 58 (27 moških in 31 ženskih).
Iz tržaškega življenja.
Upor v ječi v ul. Coroneo. Minolc nedelje zvečer je izbruhnila v tukajšnji ječi (ul. Coroneo) prava pravcata vstaja. Puntarji so bili zmenjeni žc od prej tako da so bile pripravljene vse celice na ta veliki dogodek. Čakalo se je le dogovorjeno znamenje, ki je bilo =Živio Lenin«. V nedeljo zvečer je zares nekdo poželcl velikemu Rusu dolgo življenje, nakar je nastal po zaporih strašen krik, vik, hrup in vse kar spada k puntu. Takoj so tekli med upornike neki uradniki in čuvaji z namenom. da bi jih pomirili s prepričevalno besedo. Toda lepe besede niso zalegle, in položaj je postajal žc resen. Tedaj jc uprava ječe porabila vojaško posadko, ki straži zavod, in ta-Ie jc morala rabiti orožje. Izpustila je par strelov iz pušek in ranila dva jetnika, nekega Alberta Skopcnskega, mizarja, in kotla rja Ivana Grosoniga. Na ta način je bil punt udušen in v ulici Coroneo vlada zopet mir in ljudje so postali zopet dobre volje. Glede vzrokov temu puntu je treba naglasiti predvsem, da je nezadovoljnost med jetniki skoraj razumljiva, ker je omenjena ječa prenapolnjena, tako da je sedaj v njej trikrat več zaprtih kot dovoljujejo predpisu Ječo so prenapolnili posebno vojaški aretiranci iz vseh krajev na Primorskem.
Požsr vsled neprevidnosti z vžigalico. V ulico Malcanton na št. 15 so bili včeraj poklicani ognje-gasci radi malega požara, ki je bil izbruhnil v stanovanju Brovedani v tretjem nadstropju. Ogenj je nastal v neki mali sobici, kjer so bile shranjene stare krpe in druge ropotije, vsled tega, ker so vrgli iz neprevidnosti vžigalico na tla, preden je popolnoma ugasnila. Ognjegasci niso imeli nobenega dela, ker so požar udušili v samem začetku stanovalci omenjene hiše.
Sumljiva ponočnjaka. Neki Josip Petcrlin in Peter Parvel sta bila sneči v ul. Ferrienra od orožnikov aretirana. Ker sta jo mahala skozi omenjeno ulico vsak s svojo culo pod pazduho, so ju orožniki ustavili V culah so bile gume za kolesa na motor za kakih 2500 lir. Ker nista vedela povedati, kje in kako sla prišla do njih, sla morala iti z i njima pod ključ.
Kolesar povozil žensko. Scdeminšcsldeselletno i Ivano Blažič, slanujočo v ul. Ugo Foscolo 15. jc 1 prevrnil včeraj popoldne neznan kolesar. Ivana Bla-' žič je zadobila več lahkih ran na rokah in nogah ter je morala iskati pomoč na rešilni postaji.
Padel z II. nadstropja. Železniški kurjač Alojz Ci.iappo jc padel včeraj predpoidne z okna v drugem nadstropju poslopja ravnateljstva državnih železnic v ul. Miramar št. 4. Moral je v bolnišnico.
Avtomobilika nesreča. Včeraj predpoidne jc zadel na voglu ul. XXX. Ottobre in v ul. Vincenzo Beli in i neki kamijon ob voz Andreja Bulonga, ki sc je peljal po omenjeni ulici proti ul. XXX. Ottobre. Udar je bil zelo močan, tako da je avtomobil vrgel Bulongovega konja na tla in šel črezenj. Bu-longu se k sreči ni zgodilo nič resnega; samo ga je avtomobil brcnil z voza na tla, pri čemer je bil lahko ranjen tu pa tam po telesu. Dobil je potrebno pomoč na rešilni postaji.
Tatvina v stanovanju. Mariju Wertelu„ stanujo-čemu v ul. Molin a vapore št. 9, so priredili talje 'hišno preiskavo«, ko njega ni bilo doma. Pobrali so nekaj perila in denarja ter so potem izginili. Stanovanje so odprli s ponarejenimi ključi.
Aretirana prostitutka. Neki Vittorio del Frate jc prišel iz Brescie v Trst po noči in si ni mogel najti stanovanja. Našel je slednjič rešitev iz neprijetnega položaja; šel jc v neko javno hišo, kjer so mu dali prenočišče. Po noči pa je bil okraden, zmankalo mu je 150 lir. V zvezi s to tatvino jc bila aretirana prostitutka Marija Condotli, ki je tatvino priznala.
Tri ribiške mreže so ukradli neznani lopovi predsinočnjim iz pisarnicc tvrdkc Antona Zani v ul. Lazarctto št. 5. Tvrdka ima 3000 lir škode.
Poizkus samomora. Neka Marija Boniven'o, stanujoča v Miljah št. 340, si jc hotela storiti pred-včeranjim konec na čuden način. Vzela je namreč oster kuhinjski nož in sc je dvakrat ranila v trebuh. Nato pa je izgubila pogum in ni nadaljevala. Bila jc prepeljana v tukajšnjo bolnišnico.
S tramvaja jc padla. Neža Škabar iz Barkovclj št. 366 in si pri padcu pretresla možgane. Morala jc v bolnišnico.
Poizkušcn 3amomor. Lina Kovič, stara 24 let, je prišla pred dvema dnevoma iz Gradca v Trst in se tukaj nastanila v hotelu -^Central«. Danes ob 9 se jc zaprla v svojo sobo in izpila močno dozo , keronala. K sreči je stvar zapazilo osobje v ho-, telu, ki je opozorilo rešilno postajo. Zdravnik je ; dal nesrečnico odpeljati v bolnišnico. Njeno slan-nje jc zelo nevarno. Zdi se, da so vzrok poizku-i šenemu samomoru ljubezenske stvari, i Nesreča na delu. Železniški uradnik Ivan Umile je šel davi skozi delavnico na postaji, ko mu nenadoma prileti kladivo v glavo. Kladivo jc ušlo po nesreči iz rok nekemu delavcu, ki jc delal v bližini. Umila so odpeljali v bolnišnico.
Druitvene vesti.
Glasbena Matica«. V četrtek, 17. L m., ob 19.
je odborova seja. Vabljeni so tudi gg. poverjeniki orkestra in pevskega zbora.
CM podružnica pri Sv. Jakobu v Trstu. V nedeljo. 20 t. m., ob 5. pop. priredi CM podružnica pri Sv. Jakobu v Trstu v dvorani v Delavskega konsumnega društva« pri Sv. Jakobu veselico, pri kateri sodelujejo iz prijaznosti: šentjakobski pevski ; zbor pod vodstvom g. prof. Mirk-a in mandoli-: stična skupina »Viktor Parma« s sledečim spore« l dom: 1) Parma: Koračnica, izvaja mandolistična skupina »Viktor Parma«. 2) Infinilo: Valček, iz-| vaja mandolistična skupina »Viktor Parma«. 3) ; Premrl: »Zdravica«, poje mešan zbor. 4) Sonc: ; ;Na srčku bolan«, slovenska narodna, poje moški ! zbor. 5) Adamič: iDa sem jaz ptičica«, poje moški ! zbor, b) »Fantu«, poje moški zbor. 6) Balkanska 'koračnica izvaja mandol. skupina »\ iktor Parma«. , 7) Mihelis: Czardas, izvaja mandol. skupina »Vik-1 tor Parma«. 8) Koncertna polka, izvaja mandol. sk. { »Viktor Parma*. 9) Mirk: a) »Po gradini«, bj j *Kolo*, hrvatske narodne pesmi, poje moški zbor.
10) LiadorroVozIc rečki« ruska narodna, poje ffie-! šan zbor. 11) Potpouri, izvaja mand. skupina »V. ! Parma«, 12) »Mladi vojaki«, koračnica, izvaja man. j skupina »Viktor Parma«. 13) »Češka koračnica«, ; izvaja inand. skupina »Viktor Parma«. 14) Srečo-lov na zlate uhane. 15) Prosta zabava. Delovala bo tudi šaljiva pošta. Vstopnina: Za odrastlc 2 j liri, za otroke nad 10 let 1 liro. Otroci do 10 let j v spremstvu slarišev so vstopnine prosti. Čisti J dohodek je namenjen slovenski šoli pri Sv. Ja-l
Dopisi.
Iz Idrije. Živimo začasno v cvezi z državo, s katero smo vsi nezadovoljni Pomankanje življen-skih potrebščin je od dne do dne večje, vsled česar je delavstvu in uslužbencem z njihovim pičlim zaslužkom nemogoče misliti na nabavo potrebščin: življenje jc postalo prava muka. Že mcsccc nas hranijo cblasti z obljubami; zalo jim ne moremo več verjeti. Pri tem sodelujeta z vso vnemo naš rudniški predstojnik in njegov pobočnik. Prizanašali smo obema dolgo; ker pa nočeta odnehati in pošiljata še vedno netočna pojasnila glede naših razmer na tozadevne kr. oblasti, smo primorani j nastopiti pot javnosti.
Radi splošne in vedno naraščajoče draginje mo- j ramo tudi mi rudniški delavci-uslužbenci stremiti ! po zvišanju svojih dosedanjih dohodkov; kajti današnji zaslužek rudniških uslužbencev nikakor nc zadošča v leni kritičnem položaju nikomur za dostojno življenje. In naš rudar-uslužbenec mora o-pravljati nevarno, zdravju škodljivo delo za tako nizko plačo, da bi se jc sramoval v dno srca še xpoljski čifut«. Toda, naše rudniško ravnateljstvo sc je nc sramuje!
Ubogi rudarji-uslužbenci povzdigujejo svoj glas za zboljšanje svojega gmotnega položaja, toda ni je oblasti, v kateri bi se nahajal človek, ki bi imel vsaj toliko srca, da bi se dal od pravičnih ljudi natančno poučiti o naših žalostnih razmerah, nc pa od dveh uradnikov, ki sta smatrana od celokupnega prebivalstva kot »patentirana avstrijska zapuščina«. Še žalita nas, češ, da se uam celo bolje godi, nego se je godilo našim očetom. Pribito pa bodi, da je vojna poleg rudniških ddavcev-usluibencev potisnila tudi celokupno uradništvo našega mesta med maso, ki živi danes v pomankanju. Izjemo delata seveda ona dva gospoda. Nam pa očitata — nezadovoljstvo. Ker pa med nami še celo izobraženi sloji, profesorji, učitelji in ostalo uradništvo, vedo, kaj sc pravi živeti ob borni mesečni plači, in ker so plače rudniškega delavca-uslužbenca še veliko nesramnejše od onih prej navedenih stanov, naj vedo si. kr. italijanske oblasti, da je naše nezado-dovoljstvo krvavo opravičeno.
Ob izbruhu vojne, ko je bilo vseh potrebščin za življenje dovolj,, je imel rudniški delavec povprečno 3 K 90 vin. odmerjenega zaslužka; še takrat ni mogel živeti v razkošju, ali, izhajal jc »dostojno".
Cene najnujnejšim potrebščinam so bile leta 1914: moka kg 50 v., sedaj slaba 2 liri; fižol 24 v. sedaj 2 liri; mast 2 K, sedaj 13 lir; jajce 5 v., sedaj 50 cent.; sladkor 1 K, sedaj 12 lir; kava 2 K 40 vin., sedaj 20 lir; krompir 6 v., sedaj 70 cent.; drva 6 K, sedaj 25 lir; premog 100 kg (trboveljski) 4 K, sedaj (angleški) 70 lir; meso 1 K. sedaj 7 lir; zavitek cigaretnega tobaka 34 v., sedaj 2 liri; skupaj 759 K, sedaj 59 20 lir
Glede obleke, perila in obuvala jc slika še ža-lostnejša. Za moške potrebščine so bile cene v letu 1914: čevlji 35 K, sedaj ICO lir; srajca 4 K, sedaj (slabejše vrste) 28 lir; spodnje hlače 4 K, sedaj 20 lir; kravata 1 K 50 v., sedaj 7 lir; ovratnik 50 vir.., sedaj 2 liri; klobuk 15 K, sedaj 50 lir; obleka (prvovrstna) 80 K, sedaj slaba 300 lir; skupaj 130 K. sedaj 507 lir.
Tu je torej zaznamovati najmanj štirikratno povišanje cen. K temu prihaja šc, da cene vseh potrebščin poraščajo dan za dnem, da niso v nika-kcui razmerju s sedanjimi prejemki rudarjev; se mora torej rudniškemu delavcu-uslužbencu priznati težak položaj. O lein imata naša dva gospoda rudniška svetnika le malo pojma, kr. oblasti čisto nič, ker kar na slepo delujejo po navodilih oseb, ki sploh več ne spadajo na uradniške mesto. Ne-veretno je, da trpe kr. oblasti pri predstojništvu idrijskega rudnika uradnika, ki gospodarita le v škodo delavcu-uslužbencu. Koliko praznih stanovanj, zamazanih po vojaštvu, čaka na popravilo, toda za popravilo taistih ni kredita. Nasprotno se pa popravlja prejšnje stanovanje dvornega svetnika jako moderno, seveda z razlogom, ker se misli eden od teh dveh nastaniti v njem. Naj izjavi rudniško ravnateljstvo, kako si je izvoljevalo kredit za to velikopotezno popravilo? Ni pa denarja za stanovanja rudniških delavcev-uslužbcn-ccv in za ljudsko šolo, ki bi po večletnih izkazanih stroških res lahko reprezentirala »šolo«, ne pa hleva. Istotako gospodarita z rudniškim zemljiščem! V posesti imata cele plasti njiv in sadnega drevja (še celo travnik), na katerih pridelata na račun rudnika(z rudniškimi delavci) vsega v tolikem izobilju, da si je eden od teh dveh gospodov žc danes zbral na trgu stojnico, na kateri prodaja zanj zelenjavo delavec, plačan od rudnika.
Iz vseh teh pojasnil morejo razvideti kr. oblasti, da je tudi v tem oziru nezadovoljnost rudniških delavcev-uslužbenccv popolnoma upravičena, kajti, če ni zadovoljen gospod rudniški svetnik, ki je najemnik najkrasnejšega stanovanja, obsežnega za tri družine, in ima poleg mastne plače in raznih doklad in nagrad, šc celo vrsto njiv, in hoče še več in bolje, kako naj bo potem zadovoljen ubogi rudniški učitelj, uslužbcnec in delavec, ki se mora ob svoji borni plači, ki sc smatra lahko Ic kot nagrada, potikati po podstrešju privatnih poslopij proti dragi najemnini.
Upravičeni smo žc iz teh razlogov, da vidimo v italijanski oblasti pravo mačeho za rudniške de-lavce-uslužbcnce. Ker pa so rudniški delavci-uslužbenci vzeti iz naroda, naj izve javnost resnico o naši nezasluženi usodi.
Iz Istre. Gospodine uredniče! Drhtečora rukom pišem ove redke, jer smo potreseni do u dno naše Slavenske duše, s vesti: da nam naš jedini jagoslovenski dnevnik »Edinost« ne če više izlaziti danomice!
Nad tom se pomišlju moramo zgražati!! Jedina naša uteha u ovim ;teškim danima, ne će nam više dolaziti danomice, da nas bodri i teši; već samo par dana u tjednu!! Pa nas tišti, veoma nas tišti, ali nadamo se: nc će proći mnogo vremena, a će nam doći bodriti danomice!! Ipak neka ne misle nekoji, budući da su nam tu Jugoslovenske bodriteljicu skratili, a ćemo mi omalaksr.ti i da ne ćemo biti više oni koji smo do sad bili?? O, ne! nek si ne ustvaraju, nek se odaleče od te »fatamorgane«, jer mi ćemo ostati uvek oni isti, odnosno, postati ćemo čvršći i svesniji: jer znademo, da nas baš radi toga proganjaju!!! Progone nas na vsaki način: sad grubo, sad blago; prijateljski i neprijateljski, svakako nas proganjaju i to zato: — jer nas je Jugosiovenska majka rodila! Pravo kaže naš pesnik: »Što sam kriv?
Kriv sam jer sam živ!« Tako moramo i mi pesniku pravom reči. Krivi smo jer amo živi i što nas fe Jugoslavenska majka rodila a ne talijanska!! Od nas imadu tobože straha; jer smo Jugosloveni; jer smo revolucijonarci i jer bi mogli mi, oko 1,000.000 (1 milion) Jugoslovcna (što se nalazimo v okupaciji), poslaveniti 40,000.000 (40 miliuna) Talijana!
Zato nas rta svaki način pritištu i gnjave, te hoće, da nas domame na tanak led! Ali m: im velimo: dok je Balkana, bit če i Jugoslo-vena!!
No nas ne ćete. I itko lako odnaroditi; ne
ćete nas domamiti obećanjima, a nećete nas niti zastrašiti!!
Ded nek pogledaju našu povest, kofa je ispunjena bunama (nažalost, bi te bune nesloga uništila, ali nesloge nestaje kon nas), koja dokazuje, da se dižemo na naše llačitelje!
Pa i unapred biti ćemo takvi proti onome, koji nas bode tlačio! Onome pako, koji bude in nama tolerantan (snošljiv); koji će i nama dali čovečanska prava; koji će i nama priznati pravo na narodni život, kakvog imadu i drugi, onome ćemo podati ruku, prijateljsku ruku i biti ćemo prijatelji, dok bude — poštivao naša prava, jer mi prava drugih priznajemo i nećemo cista što nije naše; — već želimo i zahtevamo STcje!!??
Svoje ne damo nikomu; ono držimo zubima i noktima, pa onoga, koji bi nam Ivico otati, što nam pripada — uzećemo prije ali kašnjc!!
Da, g. uredniče! nama sc nanašaju nepravde na sve strane: zatvara nas se, tuče, globi, sili, otima, a ma na sve moguće načine!! Jedan izmedju najzadnjih udaraka, što nam ga da-deše, jeste skraćenje izlaska naše -Edinosti « i to — radi poskupljenja papira! Direktno nam je ne skraitiše oni, ali indirektno jesu baš oni; od toga nas ne odvrati nikakvo njihoro osve-dočivanje! Ne znadu li oni, da nam dadoše time malne isti udarac, kao i kad nam obusta-više »Hrvatski list«?! Pa ni toga nam direktno ne obustaviše!) Ne znaju li, da nam uskratiše duševna hranu, koju u ovim eškim danima najviše trebamo i to — danomice!?! O! oni to znadu, veoma dobro, ali neće da nam kažu! Oni uživaju u našim patnjama; u našim bolovima; u tmurnosti naših dana i u zaostalosti našoj!!! Smeju se cinički našim bolovima, ali — neka si zapamte, što veli naš pesnik: j-Kolo sreće U okolo se kreće: Ko'bje gori Eto doli, a tko doli — opet gori...!!
Nek si to zapamte, a mi čekajmo i radimo svim silama, da nam naša uteha »Edinosti «, opet svrane danomice kao i do sada :da nas u radu bodri, a u zdvojanju teši!!!
Iz Boljunca. Fred par meseci je bil v Edinosti priobčen dopis iz Br«:ga, v katerem sc jc cč.lalo znanemu gostilničarju v Borštu, da sc jc proti nekemu popotniku, ki ga jc nekaj poprosil v slovenskem jeziku, izrazil: »Mi no kapišo slover.o«. Gostilničar je nato priobčil v Edinosti dopis v katerem sc skuša opravičiti ter obljublja 200 lir Cf»r.D, ako se mu dokaže, da je res, kar sc o njem piše in govori. Prvi dopisnik sc pa nato ni več o-giaiil. Radovedni saio zelo, kaj jc m vsej toj slvnii resnice, saj če je res ono, kar ie pisal, bi dobila naša CM družba onih par slo lir, kar ji ne bi škodovalo. Dobro bi- bilo torej, ako bi sc stvar kolikor mogoče pojasnila! — Ciril-Metodarka iz Boljunca.
Tel. društvo »Sokol« v Idriji bo priredilo dne 19. in 20. junija t, 1. naraščajev dan. Spored: 19. junija ob 19. v rudniškem gledališču: Ribičič-Gabrc: V kraljestvu palčkov. Vstopnina: I. prostori 5 lir, II. prostori 3 lire, III. prostori 1 liro, stojišča 50 vin. 20 junija: dopoldne ob 9.: Akademija: (deklamacija naraščaja) brez vstopnine. Ob 16. javni nastop naraščaja pred rudniškim gledališčem. Sedišče 2 liri, stojišče 50 vin.
Iz Gorice, opozarjamo še enkrat rojake v Gorici in v goriški okolici na koncert, katerega priredi »Pevsko in glasbeno društvo* dne 16. junija ob 8 in pol zvečer v veliki dvorani »Central«. S to prireditvijo stopi imenovano društvo pred goriško slovensko javnost prvič po vojni. Obeta se lep umetniški užitek. Močan pevski zbor se pridne pripravlja za nastop. Sploh je zavladalo med goriškimi Slovenci splošno zanimanje za društveno življenje, pri katerem bo ^Pevsko in glasbeno društvo« prednjačilo. Tako je prav! Le naprej I
Gospodarstvo.
Ljubljanska kreditna banka t Ljubljani. Dne 8.
junija t. 1. sc je vršil XX. redni občni zbor banke pod predsedanjem dr. Ivana Tavčarja ob udeležbi 48 delničarjev, ki so zastopali 33.492 delnic, oziroma 3294 glasov. Občnemu zboru je bila predložena bilanca za leto 1919., ki izkazuje sledeče glavne številke (v oklepaju številke v letu 1918.): Aktiva: blagajna 4,777.423 K 02 v (7,187.8537), menicc K 7,849.89r33 (1.680.458 11), valute in devize 6,935.932 K 88 v (90.760'88), predujmi na vrednostne papirje K 17.334.86636 (13.722.46444), vrednostni papirji K 23.001.014.53 113:119.578.83], dolžniki kron 295,052.678'60 (131,9:;.235'40), inventar kron 207.207*12 (105.455'32), realitete kron 2,474.52627 (1,383.314 54), konzorcijalni računi K 1,755.153*26, skupno: K 368,388.693 37 (169,229 120 in 59 v). — Pasiva: delniška glavnica K 20,000.000 (10,000.000), rezervni zakladi kron 7,964.747*21 (2,001.781*21), pokojninski zaklad kron 456.861*86 (309.673*06), vloge K 148,425.903*40 (89,497.628*11), upniki K 188,225.821*57 (65,932.628*97), tranzito obresti K 57,3114*7 (224.231*59), nevzdignjena dividenda K 198.360 (19.472), dobiček K 3,059.687 (1,243.705*65); skupno K 368,388.693 37 (169,229.120 59 v). Prejemki: Obresti: K 9,940.710*54 (5,007.797
64	v), drugi prejemki in prenos dobička iz leta 1918. K 2,668.772*19 (1.217.179*66), skupno torej K 12,609.482*73 (6.224.977*30). — Izdatki: obresti K 6,814.237*92 (3,759.207*72), režija, plače in odpisi K 1,913.644 16 (945.114"%). davki kron 821.912*79 (276.948'97), skupno kron 9,549.794*87 (4,981.271.65). tako da je čisti dobiček K 3.059.687 86 (1,243.705 K
65	vinarjev).
Občni zbor je sklenit izplačati za leto 1919., po-čenši s 15. junijem t. 1., 5% dividendo in A% su-perdividendo, to je 9% — 36 K na delnico (oziroma 18 K za pol kupona), dodeliti K 597.166*65 rezervnim fondom, K 100.000 pokojninskemu zakladu, nakazati K 200.000 kot remuncracijo osobju in od ostanka, odštevši statutarne tantijeme itd. per 222.116'66, prenesti K 265.404*55 na novi račun.
Splošni promet za leto 1919. je znašal Čez 12 milijard kron. Kakor je iz navedenih številk razvidno, sc je razširilo poslovanje tudi v 19. bilančnem letu v vseh oddelkih. Vloge so dosegle skoraj znesek 150 milijonov kron, poleg drugih upnikov v znesku 188 milijonov kron, kar pričuje o vedno rastočem zaupanju k tej najstarejši in največji banki v Sloveniji in eni prvih bank v SHS državi sploh. — Obsežni delokrog banke na polju trgovine in industrije zahteva vedno novo in večjo obratno glavnico in zato jc bil soglasno sprejet predlog upravnega sveta k zvišanju delniške glavnice od 30 na 50 milijonov kron, tako da bodo dosegla lastna sredstva banke (glavnica in rezerve) okroglo 100 milijonov kron. Podrobnosti glede provedbe tega novega zvišanja sc objavijo v kratkem. — Nadalje se je naročilo upravnemu svetu izposlovati državno dovoljenje k nadaljnemu zvišanju od kron 50 na 100 milijonov, kar bi sledilo šele pozneje. — Pr« volitvah v upravni svet sta bila po redu izstopajoča člana gg. Joaip 5pitalsky in Alojzij Vodnik zof>et izvoljena. Ko jc bila iz vrst delničarjev predlagana zahvala upravi in osobju banke soglasno aorcicta. ie zakliučil rredstdnik zborovanje.
Gospodarska tekma med Prago ia Dunajem za prvenstvo. Prejeli smo uradno naslednje poročiloi Dunajski listi so objavili vesti, po katerih bi bii Dunaj denarno središče za vso srednjo Evropo, a posebno za države, ki so se ustanovile na ozemlju blvfe Avstrije. Da sc te tendcncijozne vesli ob-iav]jsji» Ic iz žkodcielmosti nasfro'.i češkoslovaškemu glavnemu mestu Pragi, o tem nam izpričujejo jasno poročila praških in dunajskih konsor-cijcv iz zadnjih let. Nastopni pregled, ki jc sestavljen na podlagi omenjenih poročil, dokazuje r.ajrarvidnejc, da sc jc promet prenesel z Dunaja v Prago, posebno pa v zadnjem času. Ako sc vzame v poštev tudi razlika med češkoslovaško in dunajsko valuto (skoraj 1 : 4), tedaj postane ja?no, da je bii promet praških bančnih konsorcijev mnogo večji nego dunajskih, posebno v drugi polovici 1. 1919. Za zadnje desetletje velja nastopili pregled prometa v milijonih: 1910: Praga 1.285, Dunaj 8.090 — 1911: Praga 1.553, Dunaj 8 547, — 1912: Praga 1.641, Dunaj 9.076, — 1913: Praga 1.338, Dunaj 8.940, — 1914: Praga 1.248, Dunaj 8.816, — 1915: Praga 1.142. Dunaj 11.076, — 1916: Praga 1.476, Dunaj 12.539, — 1917: Praga 1.734, Dunaj 16.054, — 1918. Praga 1.442, Dunaj 19.308, — 1919: Praga 11.876, Dunaj 14.528 in siccr za prvo polletje: Praga 2.333, Dunaj 5.017, za drugo: Praga 9.527, Dunaj 9.512. Za pravo presojanje pomena tel* podatkov, se nc sme pozabiti, da jc treba vzeti številke za Prago v češkoslovaških kronah, odkar ste bili (v mesecu marcu) ločeni valuti ena od druge, medtem ko veljajo pri številkah za Dunaj avstrijske krone. Zraven tega je treba sc naglasiti, da je imel Dunaj Čisto umetno podporo na škodo Prage, ker sc je zadržavalo češki državi mnogo vrednostnih papirjev, kateri niso monli priti v poštev na praški borzi temveč le na dunajski,
Ameriška petrolejska politika. Bedlcrd, predsednik največjega petrolejskoga trusta na svetu, je povdarjal v svojem govoru v S. Eran-ciscu, da so ameriški finančniki pripravljeni, da bi d prilastili vse vrelce petroleja na svetu s pogojem, da bo vlada delala ^petrolcjsko pol like*. Ameriške družbe v tujini že delujejo tostvarno z uspehom. Bcdford je pomembno pripomnil, da bo narod, ki bo gospodar peLrolejskih vrelcev, obvladal vso svetovno trgovino. In kdor bo to obvladal, bo obvladal tudi svetovno politiko, dostavljamo mi v Evropi. Po takem obvladaaju streme Amerikanci.
Obnova Francije. A. Tardu u, eden glavnih sodelavcev Clemenceauovih je govoril te dni v Rueilu o obnovi Francije, da <pct*ije očitke nasprotnikov, ki trde, da je Francija zaigrala mir in da delo obnove nc napreduje. Tardicu navaja: Francija je imela 2,700.000 begunccv z zasedenega ozemlja, vrnilo se jih je 1.600.000, od 600.000 domov, porušenih v vojni, jc zopet postavljenih 182.000, nekaj provizorno, cd 3,200.000 ha zemlje, poškodovane z rnzstrcl-bami in parki, je očiščenih že 3.000.000 in 1,000.000 je že sposobno za obdelovanje. Od 5000 km uničenih železnic je popravljenih 4000 km, od 11.500 uničenih tovarn jih deluje 3.500. Navedel jje celo vrsto številk, ki pričajo, kako lepo se obnavlja po vojni prizadeti del Francije na vseh poljih, vendar pa je k» nekaterim še vse prepočasno. Francija si bo temeljito opomogla po vojni. Da bi si mogli tako tudi Jugosloveni, zadeti po vojni!
Borzna porodila.
Tečaji:
V Trstu, dne 14 Jadranska banka
Ccsulioh
Dalinatia
Geioiimioh
LLbera Trie s ti na
Lloyd
Lussino
Martinclioh
Oceania
Premuda
Trlpcovich
Ampelea
Cement Dalmatia
Cement Spalato
Krka
Čistilnica riža Čistilnica petroleja
j torija 1920. 580— 600 602— 605 410— 420 2600— 2650 1120— 1140 2150— 2250 2700— 2750 440— 450 530— 540 670— 630— 700— 390— 450— 675— 250—
680 64fT 710 400 460 68 i J Ki
4000— 4100
Tuja valuta na tržaškem trgu:
V Trstu, dne Nepvre peča tene krone avstrijsko-nemške krone češkoslovaške krone ilnarj-i levi! marke diciarj?
£rancoslcl franki švicarski franki angleški funli, papirnati rublji napoleoni
angleški funti, zlati
14. juni'a 1920.
7.20— 8.— 11.50— 12.-'
39.--40.—
72.- 76 —
38.- 39.—
45.- 47.—
17.- 17.50
133.75—13-1.—
315.-320.—
69.- 70.—
27.- 28.50
64.50— 65.— 85.- 86.—
Razno.
Državni post so proglasili na Madjarskem za da« 14. junija. Prihranke porabijo za prevoz mad-jarskih vojnih ujetnikov v domovino.
Oritfinaloi ruski princ iz 18. stoletja. V Draž-danih je živel zaie-tkom 18. stoletja ruski princ Putjatan, originalen človek. Filozof, duhovit mož, je občeval z -Goethejem in Krausejem. Imel je kočijo, v kateri je bila pozimi peč z dimnikom, poleti pa je imel v kočiji aparat, ki mu ;e delal veter. Njegov dežnik mu ie segal do gležnjev, ob strani je imel okna. Njegova vila je imela polno balkonov in v takem balkonu se je poleti solaJSH in sprejemal obiske. Obiskovalec ga ni videl Ako se je predolga mudil pri njem, je porabil Pirtjatin aparat, ki jc pahnil obiskovalca pred vrata. Svojo ženu je neizmerno ljubil. Vsak večer je igral ž nja na karte. Ko je umrla, jc napravil veliko sliko svoje žene in pred njo vsak večer igral na karte zase in za njo. Ko je končal partijo, ja vstal, sc priklonil pred sliko in odšel v svoja spalnico.
Senzacijooalen proces proti neki groiici,
V Berolinu se je vršil nedavno proces proti soprogi generala Maassa, rojeni grofici D oh na. Obtožena je bila radi ponarejanja dokumentov, goljufije in tatvine. Obsodili so jo na 6 mesecev težke ieče in 5 let na iz,gubo časti. Ko so Rusi 1914 zasedli vzhodno Prusijo, sj|j
biran IV.
*>EDINOST- Stev. I3f.
V Trsta, dne 13. Jmn"a 1520.
sc naselili tudi na posestvu njenega mcia. M oz: okraja in iz*a-vifc da e ludsko glasovanje želfa
]e hnel pravico, zahtevati, da mu vlada po-; šleziskega prebivalstva.
•vrne ob tej priliki povzročeno škodo, vendar,	Poljaki izpraznili Kijev.
pa to ni moglo iti tako hitro. Grofica je med- VARŠAVA, 14. Poročilo poljskega vrhov-tem ponaredila dokumente, s katerimi je dvi-	- \i
Unila pri neki berolinski banki 13.000 markJ ^ sta^a Pravi: V Ukrasom se nase čete
Poleg tega je oplenila tuda stanovanje neke baronice, kjer je nekaj časa stanovala, in vse ukradene dragocenosti razprodala.
DAROVI.
DOBROIDOČI BUFET s koncesijo v Opatiji na KUPUJEM CUNJE po 45, železo po 33 stot. Skla-glavni ulici se proda radi selitve. Pojasnila: Bu-f dišče Campo Belvedere 2.	7C9
fet »Club Adria« Opati,a.	4015
nega slaba pravi: umrJ&ajo na. nove obrambne črte in so začele izpraznjevi^ti Kijev, potem ki a đo razstrelile most na Bnfepru. Naše čete se zbirajo v popolnem redu. Sovražnik je ... odbit... z velikimi izgubah. Vojaški položaj na bojišču severno od Bere zine in D vine gre aa bolje;
GOSPOD, samski, pošten, v dobri službi, želi zna-j nja v svrho ženit ve z gsopodično. ako tudi pri-' prosto, lepega obnašanja, 28 do 38 let staro. Resne ponudbe pod »Resnost« na ins. odd. »Edinosti?.	761
c i,ei iu prejšnji bcCjševrški ic!eaz£vi. — Toda v jiužni ^daro" i UkrajT^ so dosegli boljše viki nekoliko liispc-Trstu-' hov. Pri Skvjri-PotT^botju so iboljševiške čete
V poćeščenje spomina pokojnega Srečka Bartlng j r)OV$ t36pe&B g-o nam oittagočiii zopetno pri-darrje g. Kan Mankoč 50 lir za moško podružnico j ^obolev vscga ozemlja, ki	,je izgubili v
C M D. Denar hrani uprava.
— Namesto cvetja na grou blagopokojremu Ivanu Mlakarju, županu cerkljanskemu so
vali za moško podružnico sv. C. in M. v ------
po 20 L: gg. dr. R. Gruntar, dr. Boškin Gašper Uzs'iile prehod čez Dr^eper blizu Kijeva, pri Fl.mder; po 15 L: gg. Jernej štravs. Josip Plemcij;! čemer pm je pomagala kicaaška konjenica pod po 10 L: gg. Obid Pavel. Obid Franc, Tušar; povcljništvcm Budenya. Kozaki so napad-Ii Vaclav, Bizjak Mihr, Mczek Luka; po 5 L: gg. • na|e dovozne ceste, tako, da smo morali iz-Cuk Ciril, Laharnar Ivan. Roje Ernest, Krar.jc An-, prn7n-it; Kijev :n se povrniti na slarC črto Ion. ri. Premerstein Mak«, gasilci. Roje Franc,, Pe-die-v-ŽMomir. Prebivalstvo se zgraža nad Pejc Anton, Rejc Marija Pirih A^'..PjTrih grozode;stvi, U so ;j£h počeli boljševik! v zad-Franc Mlakar Anton, Rc,c Katarin«. Močnik Ja- *	>	začasne zasedbe ŽHo-
kob, Močnik Ivan po 3 L: g. Jemcc Jakob; po 2 '	^	.	.	.
1 g* Obid Franc, Peternelj Metod, gčna. GorjuPJ ^ " pomerit 600 .ranjencev m sestre v Peteredj Franc, Bevk Franc, Eržen h an, Pavšić; bolnišnici, nakar so ocLmšn^o xazgnii. 1 cdj-Ivan, Brejc Ivan. Gruden Anton. Kosmsc Peter.1 ske čcJeso v popolnem redili zasedle novo
FOTOGRAFSKI UČENEC se sprejme takoj proti plačilu. Fotograf Jerkič, ul. Roma 24.	?64
KROJAČNICA Avgust Štular d'Asisi štev. 34, III. j- edina jačnica v Trstu.
ul. S. France sco dobroznana kro-3367!
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini. Pridem lahko ponj. Alojz Povh, Garibaldijev trg št. 3 (prej Barriera) Tel. 329. 3341
PIANINO ali glasovir, tudi potreben poprave, ku-' pim v vsakem kraju po cajvišji ceni. Mirodilnicaj Zigon, Trst, ulica XXX. oktobra štev. 8 . 527j
hibi unumu
Zobozdravnik dr. E CLOHFERO
— In —
dentist Stanbo Pertavec
Trst, trg Colflonl Stsv. 11, II. nadstr.
sprejemata od 9-12 in od 15-19
Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati moslovi brez neba, reguliranje
zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki
KAREL ŠIŠKOVIČ, Černikal, išče reoženjenega kočijaža. Plača po dogovoru m hrana pri druži
Trlal&e fivrdke.
IVAN BIDOVEC
Trst, ulica Genova 13. Trgovina jestvin in kolonialnega blaga. Cene zmerne.
MEHANIČNA DELAVNICA
Odlikovana livarnica Osvaldclla. Via Mcdia 26. izdelovanje in poprava strojev in motorjev. Proračuni.
DAMSKA KROJAČNICA
A. Mermolja, Trst, ul. Commerciale 3 Izdeluje vsakovrstne obleke po angleSkcm in francoskem kroju, plesne obleke, obleke ra poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. Postrežba točna. 337
Županstvo občine Psdirsd u Istri
Hadalin Peter. Hadalin Ivan, Brelih Ivan. Sedej! Metod, Ohid Anton, Tušar Blaž. Kenda Jernej, j Bevk Gabriel, Serjun Ivan; po 1 L: gg. Mavri Franc. gčna. Brelih, Prebil Franc, Sedej Mohor, j Kenda Gabriel; po 110 L; Eržen Ivan; neimenovani 7 90 L; skupaj 270'— L.
Pipčarji za moško CMD: dr. Grcgorič in sopro- : ga za uslugo L 10.—. — Pipčarji namesto čestitek
delnemu neuspehu ;e izid; borbe neizpre-
Ćrto. Vkljub temu še zaupanje v končti menjen.
Rusko poročilo.
DUNAJ, 14. Rusko poročilo o dogodkih ua bojčšču 6 13. t. m. pravi:
_ _	______ ________»Naše čete so zavzele Kijev. Sovražnik je
Tonetom: Žorko 10.—, Jaka 2,—, Tone 2.—, Tonče ; in>el velike izgube Poljske čete so pred tod-2.—, Tonček 2.—, Kocjančič 10.—, Ivo Stepacčič j hcadosn iz mesta razr.iišdle vodovod, elektrarno namesto go\orar.ee 10.—, Bucik 1.—, mama iz ko-železniško postajo. Zapleniili Smo 6 težkih fetame 2.—, ta banko^ki Korel 5—, nekateri iz	^ u.g^^ko s-troTaic. Naš pohod se na-
J. B. 12.-, naš kofetamar 2.-, Pepo Matevž 20!^. z dinarjev, ostalo na mizi 1.—; skupaj L 61.— in 20, ' '	°
din. — F.ksckutor zbral v Rojanu ob praznovanju; REŠEVANJE NEMŠKE VLADNE KRIZE. Tonetov L 22.—. — Kiapa v Barkovljah: pipč. j jvfgucr o<Hdoiiil mandat z* sestaro vlade.
tksekutor, ker ni hotel pokazati pipca v damski .,„_„.	. w~n • _ m i__
družbi 2.- (dvojna kazen), pipčar, ker je dal pi- CURIH, 12. Kaincel^r Muller je vmal danes
PRODAJALKA, dobra moč v specirijalni in mani-j fakturni stroki želi premeniti službo. Naslov, pove ins. odd. ^Edinosti«.	4003
z dvema fajn pupama 2.—, Longin s Škale sante 2.—;
predsedniku republike Ebertu mandat za se-otavo vlade, ker &o neodvisni socijalisti odklonili svoje sodelaviaaj^e na vladth Ebert je dlsl r.a;'o pc^zvatr k sebi voditelja nemške
pec iz rok 2.—, fant očalin z Grete 1.—, skupaj L 9.—.
Trnovski {ovčarji za moško CMD: Harambaša 5.—, eksekutor žalil Harambašo 10.—, naš belež- j ljudske steanke Hei-nigeja. Z rađe vednostjo nik. ker ga ni bilo pod Premom 50.—. Franci za- sc pričakuje jutnišnji se&tanek stranke večin-rada prašiča 10.—, Rudi brez pipca 5.—, Zemlja-	&COt/,ail;iistov, ki se bo vršil v Berolinu.
Scheddeniann je že da-aes odpotoval v Berolin,
kov srp 50.— (č. čl.), jablanski sindako, ker so ga ilekli po vEdinosti« 100.— (č. čl.t, netržaški Peter takso za prepis imena v Peter Veliki 20.—, Milan obsojen pri imenovanju za valpta 20.—. gospa Gabrijela, ker mora koi soproga Harambaše l>iti častna članica 50.— (č. čL), eksekutor pristojbino do tu 20.—. Žefa in žefarji (8 perScn) 60.—, eksekutor za po Zeleniškem podtaknjeni corpus Gnjidi 10.—, Zeleniški, da ne bi imel sitnosli 10.—, dva Topolčana 10.—, g. Kljunček 5.—, Peter za laržo ta velkga iblajtarja 50.—, Franci za šaržo ta malga iblajtaria in z stre grehe 30.—, ta nov Francek 50.— (ć. čl.), la mal iblajtar brez sablje 2.—. eksekutor samo piše 5.—, vipavski barbar 10.—. Brozinov oča 5.—, Francelj brez imena 50.— (č. či.t. hoho brez pipca 2.—, godna in eksekutor zaradi konjske kupčije 10.—. dr. Zarnik obsojen z.<radi imenovanja za foičarskcga padarja 50.— (č. čl.]. Rudi, da bo sedemsto 1.—, knežki visi u-i mk 50.— (č. či.) Ostindische za neplačani zapi-lek 15.—, Pivčan razbija po mizi 2.—, trnovski
da se udeleži sestanka, na katerem se bo odločilo, aV. b(0. straaika sodelovala m ko>ali-c >ki viadj, ki <b4 bila sestavljena tudi od ken-s e rv a Iri v n ih elem entov.
Spopad med grškimi in turškimi četami na Marici.
iLONDON, 14. »Tiimos« j,avl;ajo iz Car-grada z 11. t. m.: Turške rin grške predstraže niso oddaljene niti eno milpo ene (cd drug.'h. V četrtek so začele čete iz Jaftayarja streljati na grške predstnaže, k! s-o odgovorile na c^enj. Cestniki so j'h komaj ustavil:* da niso napredovale. Grki sic zelo navdušeni za pohod čez Marico.
Zopet en italijanski zastopnik v rokah libijskih tipcmikov.
. -L c I i u * ,.-1 • „„I,;,«!. = . „„ RIM, 13. V Libiji vre še vedno, čeravno ne v!3i uccnih 5.—, kontrabantarski prebitek b.—; en ,	'	'	-i i -	..
ta mal iblajtar, ker je začel t pi-hajsto zadnje čase od tirni nikakršne vesti.
pri Kljunu:
S0.-1T, ta vclk iblajtar, ker ta malga razorožil ] Pred nekoliko časa je prišla, kakor znano, 20 . vatpet, ker ni rabil škorpiiona 10.—. ekse- i vest, da je povel}nik upornikov Ramadan el k iter samo piše 20.—, gospa Kljunova odstopi ško- rScetemi viiei nekega uUu^ijati^kega poveljnika d<> zj razlito ka.o 25.—, g. Kljun, da bo konec 5.—, z vi£> pesadko, a sedaj pri ha] i zopet vest, d'a 1 rare in Tine, da rc boste zastonj gledala 15.—. ^ paVe]>:k Gariana, Muchtar Kcbar, ujel Č:či Dodi se je zakaiafiču in prišlo je ven 5 arti-
GOSPODIČNA PRODAJALKA išče službo v kaki trgovini ali kot praktikantlnja v kaki pisarni, najrajši na deželi. Ponudbe na ins. odd. »Edi-nosti • pod »Prodajalka^.	715
ABSOLVENTOMA dvorazredne slovenske trgovske šole vešča slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, želi vstopiti v službo v mestu ali na deželi. Ponudbe na ins. odd. »Edinosti« pod *Ab-solventinja«.	4006
GOSPODIČNA praktična vsakovrstnih injekcij, masiranja in zdravljenja las se-priporoča. Ponudbe na ins. odd. ^Edinosti« pod »Klinikam
741
IŠČE SE čevljarski pomočnik, odd. »Edinosti*.
Naslov pove in>.
762
IŠČE SE neoženjen pismonoša, za dnevno odnašati pošto iz Černikala na Kozino in nazaj. Plača po dogovoru, in hrano pri družini. Pojasnila daje Karel Šiškovič, Černikal.	4413a
SLOVENEC, star 30 let z nekaj denarja, bi se rad seznanil v svrho ženitve z slovensko gospodično ali vdovo brez otrok od 20 do 30 let staro z nekoliko premoženja. Ponudbe, če mogoče s sliko na ins. odd. »Edinosti« pod > Slučaj«.	740
Dne 28. junija [t. 1. se bo vršil v Podgraclu v Istri (politični okraj Vo-loško)
kateri je pooblaščen z ccs irskim patentom bivše avstro-ogrske vlade in pripoznanod strani italijanskih oblasti.
V spodbudo semnja je županstvo občine odredilo, da sc ne bode zahtevalo za tisti dan takse za občinske in javne prostore, kateri boio zasedeni od živine in koč (barak)
Županstvo obelns PoM v [siri.
MAJOLIČNE PEĆI IN ŠTEDILNIKI.
M. Zeppar, ul. S. Giovanna 6 in 12. Najboljša izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne.
203
PAPIR
Velika zaloga papirja za ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. Gastonc Dolir.ar. Trst, Via d«, i Gelsi 16.	256
iz sladke vode razpo-ši ja v vsaki množin! — po ugodai ceni —
JAKOB FAJOSGA
Moli OtoK pri Po.tojni,
d. PIKO, zMariiicMnrnlca
Trsti Corso Slev. 15
Kupujem srebrne krone in
goSdinarJa po najvišjih cenah

VILA na postaji v Divači 79 sc proda. Ima obširen vrt, velike kleti, ter je ^clo pripravna za kakšno obrt. Pojasnila v Divači 79. *	746
Na predlog Mestne hranilnice ljubljanske,
---1 zastopane po dr. Ignac Kotniku, notarju v
201 e ten trgovski pomočnik, vešč slovenskega, ita- Koprni Se bode prodaj lo 19. junija 1920 lijanskega in nemškega jezika, želi vstopiti v špe- Qb tj pred«. na Hcu mesta V Cor anskem ccrijsko trgovino, najrajši na deželi. Naslov pove j ^ g5 Q* okrajni sodnljl V KOilUlU na
ins. odd. »Edinosti.
AUTOVOZ HP 14 20 v popolnoma dobrem stanu se ceno proda. Ogleda sc lahko vsak dan dopoldne pri Vinku Slapšaku ra Prestrarku pri Postojni, ali popoldne od 4 do 6 v Trstu, ul. Valdirivo 29.
pros
su iuu<MuyyijiiI iuu&uj
bivše po estvo Štrekelj Ludo vi'v a obstoječe iz hiše* št. 85 in 96 v Gorja n ske m ter raz-" 752 n i h zemljišč pod:
„ . . . # ..... . .-r—1 j i) vicLR. 387 kst.Qi3C.63iianfi8l.zlf.teto
IsCE SE kovač da razume tudi lazinalno delo za !!	• • r »flin
izdelavo poljskega orodia. Jožef Furlan, Svino m m „ t* »» J. IU J. LR. ICIH
47, p. Šmarje, Goriško.	7581 3) ,, „ 310 „ „ „ 1. U. ISlO
— U) „ 311...... U U S. 17.1 Z. Hl |«,
Dražbeni pogoji, dotični zerr.Ijeknjižni izpiski in posesane pole, iz katerih je razvidno 3 površje, načitt obdelovanja in razred posameznih parcel, so na vpogled pri podpisani sodi iji ali pri notarja dr. Kotniku v Komnu v uradnih urah.
Vsak ponudnik ima položiti pred dražbo kot varščino deseti del vzklicne cene, ki velja kot prvo naplačilo kupnine, ostalo kupnino je plakati v štirih tednih po konečni odobritvi prodaje po mestni hranilnici ljubljanski, ki si pridržuje za to rok enega meseca od dne obveščenja o dražbi.
đ
LOVSKEGA PSA
siranega kupim.
»FRMAČA« mladiča ali d» Ivan Zelen, Senožeče
IpMili zalila
v TpsSu
registrovana zadr, z neomejenim jamstvom
ul. Cesare Bctflstl (prej Stadion) šl. 21
sprejema hranilne uloge
od L 1 dalje.
Navadne vloge obrestuje po
•i o;
2 o

... litaKj-anskega. zistcpnl'ka v enem kraju. Kakor eksekutor pristojbmo Uga P«ajna ^ ^^ ltudi v Libaji Ua zelo vroča! 20.—, da bo glih 3.—, Ocenašek, najnovejši elan	r ' *
50.— (č. čl.), eksekutor štrafenga, ker ni zbral ti- j Odškodnina, ki fo bo zahtevala Italija na kon-sočaka 20.—; skupaj L 1000.—.	j	lereaci v Spa.
Skupaj v tem izkazu L 1102.— in 20 dinarjev. RIM 14 L: s Li porećajo, daje bil (Zgotovljen Denar hrani uprava.	Kračun o odškodriinaH, ki se morajo izplavati
Pipčarski klub v Trstu. Jutri, v sredo, točno ob j^:;,; p0 lem rciimu Itafc?* aaibtevđJa na
21, v kumiku nadaljevanj'e četrtkove razprave Kcdni člani naj se udeleže sestanka polnoštei ilno.
Zadnle vesti.
Na poti k soctjclisUčm republiki na Češkoslovaške«.
PRAGA, 14. Na ze^-iv razptravi o Tvsaj-je veni programu jc iiovorU vladni gCiOiiiaik Stivjn,	denvrkrat. ki je op zooil na
|,vetovnqf ki'^o koce ci^sikc p-oSitike, cdtkiuoil c 'Jacdtzacijo ko^dicr'e tudi na ĆeSlc»slovaškem tti poudarjaj, da je pebrebno sodefcva<nje so-j c.ijakiih deik-kratov ramMi držav v sntIio usta-jvovitve socliallot one repubAike, ki bi imeia; Š.-oo kot iz v .ar za upravno cr£23i'zaci£o. j Vlažna izjava je bila sprejela s 140 glasovi j ^vreii 109. Za vl^do so glasove -la kcial .ciijski j itlubi, £.oc']zinodenvcikrf-ifitk« lewca in m3-d-$a/ski socijaLii dem okrali. Proti vlad* ®o ^a-; »avsi.I H^dska stra-ka (kierikaJcii), naredni j dem« kr.a!.i in ir.a-dž?.%>kc ter r>em£ke n^šcati- i tke stranke. Nekaki sccMakii demokrati n'so ; g-Iasovali. ker ca vlac'a nadaljuje svojo staro1 kozlč^o politiko.
Češkoslovaška ne sprejme razso-ibe v tešiu-skcis vprašanju.
PRAGA, 14. Odpro:- proti razsodbi, ki bi slepila ra mesto ljudskoga gl?.sovajija za Te? n. raste vedno bclj. »Naredni Listy» zahtevajo, rej estane v veljavi mirovna pogedba, ki določa ljudsko glai-o\ anje. Narcdno-socija-2 stični ll»t »Ceske Slove- naziva neprestano menjanje enter-tne^a stališči li^isproti tešin-skemu vprašanju pclitlčni samomor; ker iz
konferenci v Spa 66 n>li ard •c!d&kodnine.
Dogodki v Albaniji.
RIM, 15. Listi javljajo, da je bil v Telepeniju uiet en bataljon 62. pcšpolka. Blizu Telcpenija sta bila ujeta 2 bataljona s pešpolkovim in brigadnim poveljništvom.
Vlak s topovi ustavljen v J a kinu.
JAKIN, 15. Včeraj so ustavili železničarji vlak z 38 vagoni lopov, namenjenih v Palermo. Tudi vlak z oro*niki, namenjenimi v Milan, je bil ustavljen.
Premirje med Francozi in Torki.
PARIZ, 14. Potrjuje se vest o premirju med francoskimi četami na vzhodu in Turki. Vsa Cilicija je ccdaj v rokah nacionalističnih če!.
večje po dogovoru
Trgovcem otvarja tekoča čekovne račune. — Posoja lir nilne puSice na dom. — Rentni davek plačuje i i svojega.
Dale posojila j
po najugodne jših pog. jih na vknjižbe, j ra osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin.
Uradne ure vsak dan izvzemši i nedelj iti praznikov od 8 do 1. j
ANGLEŠKI in francoski jezik se uči na Acpuedottu št. 20, in v ul. Boccacio it. 3, vrata 14. Otvoritev posebnih tečajev za odraslle in deco ter trgovsko korespondenco.
ŽIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
liiica Pisia mA ul. MazM — Lastna p&ča.
Dclnika glavnica J.n rezerv nI zaklad K Č. SI. 22>,0M.O3D
! zvišuje toiaatoa vse hančas in meiiisliičas traasakc:]^-
- ■ — UradM ura od 9-13 -
Zobozdravniki kabinet,
ftehnUnl vodja
G10RCI0 HICLAVETZ
n!. I. Zovenzoni Jtv. S,!. ncdslr.
sprejem« od 15 de 29.
t
Okrolns sojnsja v Komna ođi L
dne 10. junija 1920.
H^LS OGLASI
se računajo po 20 stotick beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink beseda Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor i£če službo plača polovično ceno.
; HARMONIKA na dve vrsti in gramofon sc proda.
S tužnim srccm naznanjamo žalostno vest, da j s i naša nad vse ljubljena hčerka, sestra in vnukinja
ROZINA
v četrtek, 10. t. m., v nežni mladosti 9 let po kratki bolezni izdihnila svojo blago dušo. Pogreb se je vršil v petek. 11. t. m. Iz srca se zahvaljujemo vsem za mnogobrojno spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku, gospodu učitelju in gospodičnam učiteljicam za darovani venec in za častno spremstvo, ki so ga priredili s svojimi učenci in učenkami.
V Gropadi, 12. junija 1920. Antonija vd. Kale roj. Vrše. mati. Franc Kale, brat. Katerina vd. Vrše roj. Milkovič, stara mati.
0!. HRACEK LEOPOLD
ZOBOZRAVNIK Trst, Corso Vlttorio Emanuele III. 24,1.
sprajema od 9-12 in od 15-18.
Bre.Tbolestno izdiranje zob, zlate krone, zlati nio-
po moUeri:i tehniki,
s to vi
brez neba. — Vse
ameriški in švicarski sistem
De!, glav.: K 30,000.000. Rezerve K IO.O'XI.OOO Belgrad, Celje, Dubrovnik. Dunaj, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko sjiadajoče poste.
Sprejela vloge
na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3l/aV,, a v bflncoglro prometu po 87«.
Vloge, ki se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja.
Daje v najcin varnostue predale (s.ifes). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : ul. C&ssa di Risp&iitilo, ut. S. Mlcolo
Telefon: štev. li'13, 1793, 2G76
Blagajna pos!u£a ozi 9 do 13
izb r.cnioč entente, ki popušča polj-fcke.nu nasilju. ČešLcsIov^ški pel'liki menijo, da je razsodila, ki jo pre^l2^a ententa, v direktnem navskrižja z m'rovoo pc-^cdbo, že cicbreno po ncrcdrJ skupsčiTii, ki ne nvorc $j>.c'2Li drugačne rešitve.
Dunč^ki 1*61 »AbemT izjavlja, da pomeni razsodba z-gcdoVrt-sko izpremein-bo v politiki 6: ei'-n]« Evrope, ki je gotova, da bi Češkcslo-Aa^ka pri ljudskem glasovanju zmaga-la. Tako .fiv-' . a oe-gJcofitc v alka republika plačati troške po1 jka vojno preti sovjetski Rus;-jr.
Mfef^tr»kr. predj;edr'k »Tusar je tizjavćl, »da t-o Cel^doslovška ostajala lc;a;lna s svejimi zavetniki, i^tdz n:kdar ne bo sprejela rešitve, £u c^roža češkoslovaške gospodarske kcri:ll ca žrtvuje 6e&kcrs!ovaške podanike. ^Vztrajamo ffis tera* — je rekel — »da morajo -vsako ii-Ifi -emambo m(rp^\me pogodbe Ikcintroliratjl lin ^rouSitl narodni predstavniki.: Dnevnik >»Bo-se tudi upora nevlrilizac^i tešinskega
Ferriera 21, dvorišče.
766
VOZIČEK za invalide na 3 kolesih se proda. Na ogled je v Rojanu Molini št. 744, od 5-7 pop.
736
ANTON GUŠTIN, KAMNOSEK, Veliki Repen št. 46, odda v najem lastni kamenolom z najlepšim kamenjem za stavbe in obdelovanje. 772
PRODA SE TAKOJ nekaj pohištva. Ugodna prilika. Pendice Scorcola 485.
KNJIGOVODJA z večletno prakso, dalj časa opravljal posle blagajnika in saldakontista išče primerne službe. Ponudbe z navedbo plače pod »Knjigovodja« na ins. odd. »Edinosti«.	765
KUPIM prazne vreče po_jiajvišjih cenah, ul. Geppc št. 21.	^	768
NOVO IN RABLJENO pohištvo, šivalni stroj »"Singer-f, pernice in volna se prodaja. Solitario 1, Cohen.	771
KOZA S KOZLIĆEM ali pa s mlekom sc Joipi. Pisati na Lokev pri Divači hšt. 80.
VSno In žganje
prlstno9 na debelo In drobno.
Vino belo in črno različnih stopinj. — Žganje istrsko. — Za krčmarje in gostilničarje cene nizke, za cele vagone 2° „ popusta.
GIOVANNI CARPENETTI
zalaga is pisana v Trsta. al. G. Vašari št. U, hl. II28-38.
UMETNI ZOBJE
t In brez čeljusti, zlate krone In tuđ! obrobld
VILJEM TUSCHER'«^
TRST. ul 30. oktobra (ez Caserma) 13, U Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer.
ZcHozdravnišKi K&Uinet
dr. Franiyfii
v Sežani štev. 47v L n,
naznanja slavnemu občinstvu da od danes naprej ordinira vsak dan od 9 zjutraj do 7 zvečer. •
Izdiranje zob brez najmanjših bolečin, izvršuje se dela po najmodernejši tehniki. — Solidnost dela zajamčena. 1 Cene zelo zmerne, zzzzzzz
k
Zavarovalna zadruga u Zasrefiii.
Ustanovljena leta 1884.
Pcdruzaica v Trsio ul. UnMil. II. a.
prevzema zavarovanja stavb, premičnin, poljskih pridelkov, sena, slame in živine proii škodi po požarju in streli in zavaruje stekl. šipe proti ško:li po razbitju.
Sposobni krajevni zastopniki in akvizn-torji se sprejemajo po najugodnejših pogojih.
■
J
Troplnovec in	zajamien
pristni*	in drugi likerji.
(lino izborno istrsko belo in črno,
vse pa konkurenčnih cenah in franko z avtom na dom.
Priporočujoč se od J kovana destilacija
ŽAGAR & PLEStilČAR - Trst - pisarna ulica Donfzettl fteu. 5
e!<sport prosta luka.