Rjavi čmrlj (Bombus pascuorum) doc. dr. Danilo Bevk Nacionalni inštitut za biologijo danilo.bevk@nib.si Rjavi čmrlj je med bolj pogostimi in razširjenimi čmrlji v Sloveniji. Je srednje velik čmrlj rjave oziroma rdečerjave barve. Zaradi barve ga nečebelarji včasih zamenjajo kar z medonosno čebelo. Gnezdi največkrat na tleh, v mahu ali šopu trave, včasih tudi višje, npr. v ptičji gnezdilnici ali na poslopjih. Pomladi postane dejaven nekoliko kasneje kot vrste, ki gnezdijo pod zemljo. Gnezda so srednje velika in štejejo približno 100 osebkov. Pri čmrljih sta velikost gnezda in število izleglih matic zelo odvisna od količine hrane. Če je hrane veliko, se lahko v enem gnezdu izleže tudi nekaj deset matic. Če je primanjkuje, se lahko razvijejo samo samci. Čas razvoja matic je pri različnih vrstah različen. Rjavi čmrlj ima počasen razvoj in se matice razvijejo šele zgodaj jeseni, Matica rjavega čmrlja na hruški Foto: Danilo Bevk gnezda pa ob lepem vremenu lahko vztrajajo do novembra. Dokaj preprosto ga je gojiti v gnezdilnici, če gnezda le ne napade voščena vešča. V Pomgradu se zavedamo pomena skrbi za okolje. Ker smo odgovorni in nam je mar, kakšno dediščino bomo zapustili našim potomcem, smo z na- menom varstva in ustrezne obravnave okolja že v letu 2018 pridobili okoljski certifikat ISO 14001/2015. Poleg od- govornega ravnanja v okviru svoje dejavnosti pa želimo narediti tudi ko- rak vnaprej. Zaradi vseh koristi, ki jih imamo ljudje od čebel, smo se na Pom- gradu odločili v svoji tesarski delavnici narediti lasten čebelnjak. Gradbinci in čebele imamo tudi kaj skupnega, saj so čebele pri gradnji satja najbolj gospodaren in preudaren gradbenik v naravi. Naš sodelavec in vrhunski čebelar Danilo Bedek je bdel tako nad postavitvijo kakor tudi vselitvijo čebe- ljih družin. Hkrati s postavitvijo čebel- njaka smo postavili tudi hotelček za žuželke, ki je bil izdelan v sodelovanju z dijaki Srednje gradbene šole v Mari- boru in bo nudil zatočišče tudi drugim žuželkam. Sanja Miljuš Herman Pomgradov čebelnjak Foto: Dušan Nadž Kljub izjemno nepredvidljivi in slabi lanski sezoni, na katero je najbolje kar pozabiti, smo bili čebelarji ČD Laško na občnem zboru nadvse zadovoljni. Zakaj? Po 32 letih smo od občine dobili v upravljanje popolnoma nove in posebno opremljene poslovne prostore – Čebelarski center, katerega svečano odprtje smo pripravili v sredini novembra. Kot rečeno, po dežju vedno posije sonce. Za nami je na- mreč projekt podprt s sredstvi EU, namenjenimi razvoju po- deželja. Nosilec projekta je bila Občina Laško, kot partnerji pa smo bili vanj povabljeni tudi čebelarji, Stik in Thermana Laško ter Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Laški čebelarji smo zopet rojili Foto: Jože Blagotinšek 6/2020 letnik CXXII 178 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE