OBDOBJE OD LETA 1965 DO 1972 Druga stanovanjska reforma Administrativna vloga države v stanovanjsko go-spodarstvo je bila leta 1965 z resolucijo o nadaljnjem razvoju sistema stanovanjskega gospodarstva ome-Jena In poudarjen Je bll ekonomskl In družbeni pomen atanovanja. S to resolucljo so blle dane osnove za nadaljnjo stanovanjsko polltiko. Na osnovl omenjene resolucije je Zvezna skupščlna sprejela v sklopu ukrepov go-spodarske reforme tudl zakonske predpise, kl so da-jall podlago za Izvajanje stanovanjske reforme. Re-publlke in občlne ao blle z zveznlmi predpisl poobla-ščene, da Izdajo podrobnejše predplse za urejanje zadev s področja stanovanjskega gospodarstva. Istega leta se je na osnovi resolucije in zakonskih pred-pisov Zvezne skupščine zače-la izvajati druga stanovanjska reforma. Predpostavke refor-me so bile v uvajanju prizade-vanj za povečanje obsega sta- novanjske gradnje, stanarina mora biti določena tako, da vsebuje tudi del za razširjeno reprodukcijo in določa realno ceno stanovanja. Tako bi sta-narina postala osnovni dejav-nik, ko bi stanovanjske inte- resente opredelil kot najemni-ke stanovanja ali bodoče last-nike, ki odplačujejo kredit za izgradnjo stanovanja. Glavne značilnosti stano-vanjske reforme iz leta 1965, pogojene z novo zakonodajo, so bile predvsem v tem: - kreditiranje in financira-nje stanovanjske graditve se je preneslo na banke in delov-ne organizacije, - gradbene delovne organi-zacije so postajale nosilci gradnje stanovanj za trg, - sistem upravljanja in go-spodarjenja z družbenim skla-dom stanovanj se je dopolnje-val prek, za to specializiranih delovnih organizacij - stano-vanjskih podjetij, - tendenca za večjim vpli-vom potrošnika-kupca stano- vanj na vrsto, kakovost in ce-no stanovanja, - uveljavljal se je vpliv sta-narine kot ekonomske sesta-vine potrošnje. Konec leta 1965 so bili od-pravljeni občinski in republi-ški skladi za kreditiranje sta-novanjske graditve. Njihova sredstva so bila prenešena v poslovne banke in so bila na-menjena za financiranje sta-novanjske in komunalne iz-gradnje. Pogoje kreditiranja je določala vsaka banka za svoje območje. To pa je one-mogočalo poenotenje kredit-nih pogojev v širših regijah, kot je bilo predvideno v sta-novanjski reformi. Stanovanjski prispevek se je od sredine leta 1965 plače-val v sklad skupne porabe de-lovnih organizacij za krediti-ranje stanovanjske izgradnje. V naslednjih letih so se za-radi nelikvidnosti gospodar-stva znatno zmanjšala vlaga-nja delovnih organizacij v iz-gradnjo stanovanj in so kredi-ti bank bili najpomembnejši vir sredstev. Proizvodnja stanovanj za trg je postala ena glavnih oblik stanovanjske gradnje. Predvsem v blokovni gradnji se je po letu 1965 uspešno uveljavila proizvodnja stano-vanj za prodajo. Nasprotno pa je bila ta oblika finančno za-htevnejša, ker ni bil rešen problem kreditiranja proizva-jalcev stanovanj, tudi kako-vost gradnje še ni pokazala pričakovanih uspehov, zlasti zaradi neustreznih tehničnih predpisov in neustrezne kon-trole v gradbenih podjetjih. Glede na to pa velikega po-manjkanja stanovanj ni bilo mogoče odpraviti z uresniče-nim obsegom gradnje. Zato z gradnjo za trg niso bili dose-ženi vsi pričakovani rezultati. Usmerjenost delovnih orga-nizacij, da stanovanjske po-trebe svojih delavcev rešujejo z odobravanjem kreditov za izgradnjo lastniških stano-vanj, je povzročila hiter po-rast individualnih vlaganj. Značilno za prvi del tega ob-dobja je, da je gradnja družbe-nih stanovanj padala, gradnja lastniških pa hitro naraščala. Individualna vlaganja so ob-segala v obdobju 1966-1970 več kot četrtino skupnih inve-sticij v osnovne sklade naše države. Zanimivi so podatki, ki pri-kazujejo spremembe v struk- turi gradnje stanovanj ter na-raščanje zasebne gradnje gle-de na družbeno gradnjo. družbeni zasebni leto___________________sektor_________sektor________skupaj 1966 6.194 3.574 9.768 1967 5.593 3.801 9.394 1968 5.089 4.286 9.375 1969 4.364 4.724 9.088 1970 3.959 5.302 9.261 1971____________________4.818__________5.451________ 10.269 Nazadovanje gradnje v družbenem sektorju je posle-dica politike vzpodbujanja gradnje lastniških stanovanj, kar je bil eden izmed ciljev reforme. Pozitivno pri tem je gotovo to, da so gradili predv-sem večja stanovanja, pri če-mer so računali s potrebo sta-novanjskega prostora za vso družino in vzpodbujanjem so-seske in tovariške pomoči, prostovoljnega dela ipd. Ne-gativne posledice gradnje lastniških stanovanj oziroma stanovanjskih hiš so se kazale v pritisku na komunalno poli-tiko občin pri povečanju zao-stajanja pri komunalnem opremljanju, neupoštevanju urbanističnih programov v obliki črnih gradenj, neracio-nalnem trošenju stavbnih zemljišč, veliki porabi grad-benega materiala ipd. Škoda, ki je zaradi tega na-stajala je bila politična in eko-nomska. Posojilojemalec je namreč pri dolgoročnih kre-ditih imel materialno korist zaradi inflacije. Anuitete so bile realne le nekaj let, v dese-tih in več letih so postale le simbolične. To dejstvo je v znatni meri vplivalo na zani-manje za lastniško gradnjo, drugo dejstvo pa je, da so na-stale prav skromne možnosti za pridobitev družbenega sta-novanja. Stanovanjska podjetja Pomembna novost oziroma ena izmed bistvenih značilno-sti druge stanovanjske refor- me je bila ustanovitev specia-liziranih delovnih organizacij za upravljanje z družbenim skladom stanovanj - stano-vanjskih podjetij. Stanovanjska podjetja so bila ustanovljena na podlagi zakonskih predpisov v letu 1966, kot sestavni del v nove razmere postavljenega stano-vanjskega gospodarstva. Po-godbeno so prevzela upravlja-nje sklada hiš, v katerega je prešel pretežni del družbene-ga stanovanjskega sklada, s katerim so dotlej razpolagale občine in delovne organiza-cije. Sklad stanovanjskih hiš so sestavljale stanovanjske hiše, stanovanja in poslovni pro-stori v družbeni lastnini, de-narna sredstva, ki so jih vloži-le družbenopolitične skupno-sti, delovne in druge organiza-cije kot združena sredstva v upravljanje ustreznemu sta-novanjskemu podjetju. Če so vlagatelji vložili v sklad stano-vanjskih hiš svoja sredstva, so pridobili tudi pravico do so-delovanja v upravljanju skla-da hiš. Vendar pa teh sredstev ni bilo mogoče prenesti v last stanovanjskega podjetja in gre pri tem za specifično obli- ko upravljanja z družbeno lastnino po enotnih pogojih in merilih, ki jih določa družbe-nopolitična skupnost. Sredstva sklada hiš so tako ostajala vlagateljem, ki so bili tudi udeleženi na večji uspeš-nosti poslovanja in so se tako vložena sredstva obogatila s pridobitvijo novih stanovanj, kupljenih iz amortizacije in drugih združenih sredstev ter posojil. Novo ustanovljena stano-vanjska podjetja so se morala lotiti vrste nalog, kot so bile prevrednotenje stanovanj in poslovnih prostorov, izračun ekonomskih stanarin, pripra-ve na podpis pogodb z nosilci stanovanjskih pravic ipd. Hkrati s temi nalogami so morale takoj pričeti s svojo re-dno dejavnostjo in upoštevati načelo, da se ne sme zmanjša-ti vrednost stanovanjskega sklada, ki so ga sprejela v upravljanje in gospodarjenje. Stanovanjska podjetja so bile organizacije posebnega družbenega pomena, ki so imele v svojem sestavu še službe oziroma organizacijske enote, servise, oddelke, biro-je, samostojne referate ipd. V Sloveniji je upravljalo le- ta 1968 eno stanovanjsko po-djetje poprečno okoli 2000 stanovanj, leta 1972 pa 2400 stanovanj. Podatki kažejo, da so stanovanjska podjetja go-spodarila že z znatnim druž-benim premoženjem, ki je bi-lo razdrobljeno na 130 oziro-ma 136 organizacij - stano-vanjskih podjetij. Zaradi sprememb v sistemu gospodarjenja in upravljanja s stanovanjskim skladom ter povečanja stanarin se je moč-no povečal pritisk stanoval-cev in hišnih svetov za obno-vo dotrajanega stanovanjske-ga sklada, kakršnega so prev-zela stanovanjska podjetja v upravljanje. Zato so bila sta-novanjska podjetja že takoj na začetku prisiljena z dobrš-nim delom zbranih sredstev sodelovati pri investicijskem vzdrževanju danega stano-vanjskega sklada. Toda stano-vanjska podjetja niso imela dovolj sredstev niti za eno-stavno reprodukcijo stano-vanj, saj je bil precejšen del predpisane amortizacije na-menjen za večja sanacijska dela, na škodo pridobivanja novih stanovanj. Malovrh-Olup Berta (•a nadaliula) DOGOVORI / 3