GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. Izhala vsak petek. Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6. Naročnina znaša: celoletna . . K 4'-poluletna . . „ 2'— četrtletna . . „ 1*— Posamezna št. „ 0 10 Št. 26. V Ljubljani, dne 24. maja 1912. Leto VII. Danes prilagamo še enkrat položnice za tiste naročnike( kateri še niso naročnine poravnali za tekoče leto. Prosimo, da se z gotovostjo odzovejo, da ne bo potreba nepotrebnih opominov pošiljati. Upravništvo. Zmešana vojska. Soc. demokrati kažejo zmerom z velikim ponosom in samozavestjo na svoje rdeče bataljone in svojo veliko vojsko, ki koraka za njimi in se drugim strankam, posebno krščanskim delavcem posmehljivo rogajo, češ; ali nas vidite, koliko nas je, ali se nas kaj bojite? Bo prišel čas, ko vas pomandramo v tla in zmeljemo sedaj družabni red tako kakor zmelje mlinski kamen pšenico. Bo prišel čas, ko bo stala na tleh sedanja meščanska družba in sedanje države kakor razvaline starih grških in rimskih templjev, katere hodijo popotniki gledat in občudovat. Tako približno govore na shodih sodrugov tudi voditelji slovenske soc. demokracije, ki zbirajo na naših tleh rdeče trote. Pred vsem je potrebno, da si ogledamo to armado in se prepričamo, če je res tako nevarna in če je res vse to zlato, kar se sveti, če ni vse to samo zunanji »pofelj«, ki jo zakriva. Vsaka vojska mora najprej urejena biti; v armadi mora vladati disciplina, red in ljudje morajo vsaj vedeti, katero pot bodo ubrali, kam gredo in kakšne cilje hočejo doseči. Če niso v tem na jasnem, potem je že danes gotovo, da ne bodo dobili vojske in bo kmalu vsa armada razkropljena in raztresena kakor bi spustil kurje perie iz Žaklja. In soc. demokraška armada je res zmešana. Tega ne trdimo samo mi, ampak soc. demokrat-je sami. Soc.-demokraški časopis »Monatshefte«, št. 9, 1. 1012, pravi: Take zmešnjave kakor je sedaj, ni bilo med soc. demokrati še nikdar, kat' obstoje. Vse uprek se krega. Boj vseh proti vsem je na celi črti prav na višku in medsebojno spoštovanje vedno bolj med nami gine. Ali je to vzgledno, če zmerja sodruginja Luksenburg svojega najstarejšega bojevnika s polivačem, s prazno glavo? Voditelj hoče voditelja prekositi in drug očita drugemu preveliko prijenljivosL Sodrug K. Kautsky, ki se je včasih držal soc. demokraških naukov kakor pajek muhe, je v zadnjem času začel svoje nade staviti na libe- ralce in pravi, da moramp iti za bolj praktičnimi cilji kakor so suhi demokraški nauki, ki so trdi kakor drva. Nasprotno pravi voditelj Pau-neksek, da moramo to zahtevati, kar vzbuja sovraštvo v naših nasprotnikih. Bog jih potem razumi soc. demokrate. Eden pravi, da naj tako delajo, da jih bodo stranke priznale in trpele, da bodp na ta način pridobili še drugih čet, drugi pa! zopet piše, da morejo take reči zahtevati, ki |o nedosegljive, ker to ohrani delavce nezadovpljne, in s tem se jih pridrži pri soc. demokraški fani. Dve največji zahtevi, ki jih imajo soc. demokrat je vedno na krožniku in s katerimi vedno krošnjarijo po svetuj,kakor kak ogrski pi-skrovezec, so odprava cjarine na uvoz živil iz tujih dežel in pa odprava vojaštva. Človek bi mislil, da bodo vsaj v t^h dveh rečeh edini, in da vsi to zahtevajo. Kaj še! Ravno tukaj so si najbolj v laseh. Čujmo! K. Kautsky pravi, da se morajo boriti za prosto trgovino, za prostj uvoz živil, vsaka carina se mora odpraviti! Njegov prijatelj R. Hilferding pa pravi, da ta zahteva čisto zanič, starokopitna in svari na vse mogoče načine delavstvo pred to neumnpstjo. Ta stvar se je preživela in samo delavcem škoduje. Mi, pravi mož, smo proletarci in se borimo proti kapitalistom,. Kdor. se. .pa zavzetua za.prosto trgovino ali se ne ravno kapitalisti? Ali naj bomo še mi tako neumni, da se bomo za kapitaliste pehali? Nikar se ne borimo ne za odpravo carine, ne za prosto trgovino, mi se borimo samo za socializem, za socialistično državo. Mož pravzaprav sam ni na jasnem, kaj hoče, to ve, da je prosta trgovina zlo za delavca, zato pa nekaj zapiše, kar nič ni. Zdaj pa odprava vojaštva. Soc. demokraški listi upijejo proč z vojaštvom ,proč z mornarico, proč z orožjem, s flintami, kanoni in drugo tako šaro! Odpraviti se morajo kolonije in vojska, in treba je, da vpeljemo takoj ljudsko vojsko. Vsak naj bo vojak za nekaj časa, naj se izuri nekoliko v orožju in maširanju, ali stalne vojske ni treba. Tako pravijo eni. Zdaj čujmo še druge! K. Kautsky, eden izmed najbolj brihtnih in starih veteranov pravi: Kaj se bomo za to prepirali, ali ne veste, da stane ljudska vojska še več kakor stalno vojaštvo, kakor ga imamo sedaj? Švica ima ljudsko vojsko, pa mora kljub temu vsako ieto več denarja za njo izdati. Nikar ljudi ne begajmo, povejmo jim resnico! Več ko bo ljudi v državi, več bo treba ljudske vojske in več bo izdatkov in države se bodo ravno tako kosale med seboj, katera bo imela večjo ljudsko vojno, bolj izurjene ljudi in boljše kanone! Kaj naj rečemo! Soc. demokraška vojna je zmešana! Kadar pa pridejo soc. demokrati z odpravo carine in vojske na dan, pa jim pbmo-lite tole pod nos! Križev pot delavskega starostnega zavarovanja. Socialno-zavarovalni odsek je dne 21. t. m. razpravljal o socialnem zavarovanju. Poslanec dr. Krek je v imenu pododbora predlagal, da naj prične odsek na podlagi vladne predloge razpravljati o socialnem zavarovanju. Sekčni načelnik Wolf je izjavil za vlado, da se drži temeljnih načel zakonskega načrta, a da bo izkušala ugoditi izpreminjevalnim predlogom, ki se drže teh načel. Ko je še govoril dr. Licht, je bil dr. Krekov predlog sprejet. Na predlog poslanca Burivala je bil odsek proglašen kot permanenten odsek. Na križevem potu, ki jo hodi prepotrebna postava o delavskem zavarovanju, se je napravil zopet en korak naprej. Da se je napravil, gre pač v prvi vrsti hvala poslancu dr. Kreku, ki je z njemu lastno potrpežljivostjo in vztrajnostjo gledal na to, da je kljub vsem spletkam in oviram neprijateljev delavstva stvar napredovala. Nočemo dokazovati, kako neobhodno je oso-bito za delavstvo potrebna poštena starostna preskrba. Mi, ki živimo sredi delavstva, to vidimo, to čutimo. Kolikokrat se obračajo delavci in delavke na nas, ki so delali v kaki tvornici 30, 40 in še več let, a ko oslabe in ko jim njih moči opešajo, jih pa »ljudomili« tvorničarji brez jela in kruha vržejo na cesto, kakor se vrže na cesto izrabljen stroj. Letos so pričeli tako delati čisto načrtoma v ljubljanski predilnici, kjer neomejeno vlada in gospodari znani liberalni delovski prijatelj Debevec in pa v vevški popirnici. j Vrgli so na cesto delavce, ki so delali desetletja in desetletja v tvornicah, pa množili bogastvo svojim gospodarjem. Penzijona jim seveda Na smrt obsojeni kralj. (Zgodovinska povest.) (Dalje.) III. V veliki in krasni pravosodni palači si izbore Don Pasqual najmanjše in najskronmejše stanovanje, še tisti dan ukaže oklicati po Sevilli, da naj se nihče, komur se je zgodila kaka krivica ali ki zna za kako hudodelstvo, ne boji to naznaniti, če tudi je prizadet največji mo-gočnjak ali pa če tudi kralj. Vsako uro, podnevi in ponoči, morata zato v pravosodni palači s potrebnimi pisarji in slugami poslovati dva člana najvišjega sodišča, da takoj zaslišita in zasledujeta vsako tožbo in pritožbo. Drugo jutro odpošlje sla, da potolaži svojo Ženo in svojega sina. Juana in Manuel naj mirno ostaneta na pristavi, mesto njega naj pa naj-ineta hlapca. Pasqual sam upa, da ga bo kralj odpustil, ko mu dokaže, da se pravica in postava nasproti vsakomur lahko izvaja. Ne dvomi, da imenuje kralj nato kakega plemenitaša ali učenjaka za to visoko mesto, ki je bolj pripraven, kakor on, priprosti kmetič. Prvo, kar je storil Pasqual, je bilo, da je očistil zadrugo oboroženih policijskih stražnikov, alguazili so jim rekli, nevrednih oseb. Mnoge med njimi so namreč podkupovali taki velikaši, ki so sami bili najhujši zločinci in ti so grozili zvestim policistom. Zaneslijve hribovce je postavil za odslovljene policiste, posameznim oddelkom je imenoval sposobne poveljnike in je policijsko zadrugo primerno preosnoval in ji izdal najstrožje ukaze. Novi alguazili so radi \ibo-gali novega najvišjega sodnika. Saj se je z vsem svojim vplivom zavzel za nje, jim iz lastne plače, katere ni zase niti deseti del porabil, zvišal njih dohdoke in nadaril posebne zasluge. Ponoči in podnevi so mali policijski oddelki krožili po cestah velikega mesta in po okolici. Kljub temu se je pa že drugi teden, ko je posloval novi veliki sodnik, pripetil ponoči na javnem trgu umor. Drugi dan so pa že po neutrudljivem zasledovanju in vsled Pasqualove bistroumnosti poizvedeli, kdo da je bil morilec, ga prijeli in ker ni mogel tajiti, ga izročili ra-belju, ki ga je obglavil, dasi je pripadal najuglednejši plemiški rodbini in so vse storili njegovi sorodniki, da naj bi ga bil Pasqual pomilostil. Celo kralj je to rahlo želel, a veliki sodnik je ostal neomajljiv. Ko so se bodoče tedne zgodile le male tatvine, a so tatove kmalu dobili in jih kaznovali, več večjih zločinov pa preprečili po neumornem trudu Pasqualove preosnovane policije, so se prcbivalci Seville oddahnili in blagrovali kralja, ki je svojeimi glavnemu mestu povrnil mir. IV. Preteklo je zopet nekaj tednov. V neki temni noči zapazi Antonio Mendez, glavar oddelka policijske straže, ki je po bližnjih cestah krožila, da se mu približuje mož, zavit v temen plašč. Sredi ceste je ta mož, očividno kak plemič, obstal pred nekim oknom, trikrat zaploskal z rokami in poslušal, če mu kdo odgovori. Ker je ostalo vse tiho, je mislil, da oseba, ki ji njegovo znamenje velja, še ni na dogovorjenem mestu. Antonio Mendez do zdaj ni imel nikakega povoda, da posreduje in se tudi ni pokazal, ker postava se še ni kršila. Čez nekaj minut se je pa plemič naveličal čakati, jsopet je pred oknom zaploskal, uspeh je pa zopet izostal, a plemič je ostal še miren, dasi je'tiho klel. Ker Juan Pasqual kleti ni prepovedal, je stal Antonio Mendez mirno in tiho skrit pod nadzidkom nasproti stoječe hiše, kjer je na- niso dajali nobenega. V Vevčah so še tako dobri, da, ko vržejo delavca, ki je nad 30 let delal v tvornici, na cesto, mu vsaj pišejo pisma, v katerem, o ironija, zapišejo, da obžalujejo, ker ga morajo odpustiti, v ljubljanski predilnici pa še tega ne store. Seveda, rekel bi eden ali drugi, naj bi se dalo starim delavcem lažje delo. Tako bi pač storili ljudje, ki jim bije v prsih srce. Kapitalisti in fabriški direktorji pa navadno zamenjajo tisti del telesa, ki ga nazivamo srce, s trdim kamnom. Ali naj se čudimo? Ne. Saj znamo, da liberalec ne pozna drugega Boga, kot svoj trebuh, in da je zatajil tisto krščansko zapoved, ki ukazuje: Ljubi svojega bližnjega .... X X X Pododsek socialnopolitičnega odseka je imel v petek, dne 17. t. m., sejo, v kateri je vlada obljubila v najkrajšem času predložiti načrt zakona za zavarovanje rudarjev proti nezgodam. Načrt bo posnet po onem iz splošnega socialnega zavarovanja o rudarjih. Ako bo vlada držala obljubo, bodo rudarji prišli zopet za velik korak naprej v njihovem varstvu. Ob tej priliki je nasvetoval poslanec Gostinčar, naj vlada skrbi, da bodo mladi poškodovanci napredovali pri dobavi rent. Ako se ponesreči mladi delavec, ki še ni imel polne plače, je potem za celo življenje kaznovan, ker ne more doseči večje rente. Predilničar. Zahvala. Delavstvo jlubljanske predilnice je imelo dne IG. maja t. 1. na Rožniku sv. mašo. Tem potom.se delavstvo najtopleje zahvaljuje vsem pevcem in pevkam, posebno pa gospodu J. Černiču za brezplačno petje in orgljanje, in mu kličemo: Bog ga živi še mnogo, mnogo let! Stradajoče delavstvo. Stari običaj je, da delavstvo ljubljanske predilnice priredi vsako leto na Rožniku za vse tovarniško osobje sveto mašo. Tudi letos smo se v. precej velikem številu zbrale • dne -1-6:-maja? na prijaznem hribčku, vendar se je videlo, da hoče tovarniško vodstvo delavstvo ugonobiti s tem, da mu ne da zaslužka/in .ker delavstvo ne zasluži, tudi nikamor ne more iti. Razmere, ki vladaj o pri nas, niso samo pasje,, aanpak je delavstvo prepuščeno sa-mdmu sebi, živeti mora ljubo osebam, ki se prav dobro razumejo na svoj želodec, bolj pa k|j%idijd;rde^$štv(y stradati*, ljubše1 jim1 'je. Nam s. ni taka — packa. Najzanimivejši pa je vendar že zgoraj omenjeni slučaj o ^uradniku šestega činovnega razreda. Na stroške ministrstva za javna dela bi bili namreč že zdavno lahko imeli osmi razred v nunskem samostanu, ako bi se ne bila vmes utaknila naša občina, in pro.ti ustanovitvi ugovarjala dasi nima pri -vsej stvari nobene besede in nobenih stroškov in bi bilo torej bolje, da ima jezik za zobmi in dolgove plačuje, ker bi bili povsodi tak predlog z odprtimi rokami sprejeli. V Idriji je seveda drugače! Tukaj je celo rudniški nadsvetnik vedoma glasoval proti nameri predpostavljenega ministrstva, če tudi se ima ministrstvu za službo, samostanu pa za preskrbljeno hčer zahvaliti. Tak mož ne zasluži samo pokojnine, temveč tudi kak red. Železničar. f Matevž Skubic. Včeraj, dne 21.. t. m. je ugasnila luč življenja možu-veteranu, ki zasluži, da mu posvetimo par vrstic v slovo. Matevž Skubic, železniški delavec, si je začel kot tak kruh služiti; kd se je gradila železna cesta skozi našo belo Ljubljano. Od 1. novembra 1354 naprej, pa do 8. januarja 1909 je vedno, 'opravljal težavno službo skladiščnega dpl&vca Ribarijivo in; vestno. Odlikovan je bij s kolajno za 401etno , zvesto službovanj e. (Lahko', rečemo, da ga ne bode kmalu, ki bi vstrajal č>5.1et v' eni in isti)— pa ne lahki služba) prestal,'■bjlikp slabega, a le malo dobrega, ter kljub temu dosegel starost 81 let. Le oslabelost ga j^ prisilila, dh je stopil iz službe. Mož je bil v,eilnQ v>zor krščanskega delavca, kremenitega značajp,.ter dolgo vrsto let član Prometne zveze. Od centrale. Pogrebnina po 200 K se je izplačala v sledečih slučaj iti sivi rti: Jos. Vollmost, Lovro Langer in Herman 'Brauer, Dunaj; Leopold Jerin, Celovec; Milia Weissehsteiner, Piirbach; Leopold Wilim, Jedlesec; Vaclav Prohm, Obernic; Ludovik Skowron, Černovice; Jaka Eder, IRillein; T^mhan' Krami, Bischofho-fen; Ana JVahter, Hohenems; Ana VVainig, Lienc; Čila Marks^lilagpr, Line. V pogrebni sklad je. torej plačati za 13 slučajev po 5 v, skupaj.G5 v.............- Proste vožnje železničarjev in njih družin. Bistra glava komornega Svetnika! Kandlna je • iztuhtala vzrok, zakaj da so dohodki c. kr. avstrijskih državnih železnic manjši, kakor pa stroški. Osobje ima namreč preveliko prostih voženj priznano; in sicer aktivno za 43 milijonov, penzijpnigti, pa za 7 milijonov kron.- Civilnim osebam dovoljene proste vožnje irt olajšave pa ceni svetnik Kandl na 5 milijonov kron. Torej sedaj vemo: 55 miljonov kron bi državna železniška uprava več zaslužila, ko bi osobju odvzela to, kar mu> jamzajamčeno kot nadomestilo za skrajno žalnstno plačo. Ako bi bil g. svetnik pritegnil k svojemu duhovitemu delu kakega sprevodnika osobnih vlakov ali pa revizorja, bilo bi mu delo olajšano in on bi sestavil lahko statistiko, kdo so tisti železničarji, ki se nar-več vozijo in kdo so tisti civilisti, ki se lahko bahajo s prosto vožnjo. Prepričani smo, da bi se bil mož prestrašil in njegov problem reševa-. n ja železniških financ ostal tajen kakor je tajno še marsikaj, kar se skuha pri upravi radi podelitve proste vožnje tej ali oni krasotici ali temu in onemu nevarnemu poročevalcu. Svetnik Kandl kaže s prstom na Nemško in s tein nam je dal priliko, da mu povemo, da tudi mi vemo, kaj je tam boljšega, kakor pa pri nas, Pri pruskih železnicah'zasluži vsak železničar na leto povprečno 1840 Jv, pri bavarskih 1900 K pri avstrijskih pa le 1220 K. Torej za eno tretjino smo mi avstrijski, železničarji slabejše. plačani, kakor pa naši sosedje Bavarci in v nado- mestilo imamo to, da se nam pri vsaki priliki in neprililti dovoljene proste vožnje okoli ust poribljejo. Mi nismo tako srečni, Imkor je mogoče svetnik Kandl, ki obleze vsa letovišča; prvič nimamo denarja in drugič ne časa. Izposluje naj nam iste plače, kakor so na Nemškem v veljavi, potem pa naj šunta uprave, da nam odtegnejo zajamčene vozne olajšave, pa ne samo nam, ampak brezobzirno vsem — tudi njemu! Dobrota je sirota, ampak le v pregovoru. Če pa ima kdo srečo, da se piše Dobrota, ta si pa zna že pomagati, da postane gornji rek bolj zavita fraza. Na ljubljanskem državnem kolodvoru so izbacnili iz delavnice delovodjo, ki nosi imenovan lep priimek ter ga postavili za strah snažilcem voiov. Mož je za to odlikovanje tudi nad vse hvaležen ter šikanira uboge delavce, kolikor le on zmore v svesti Si, da njegova beseda pri g. predstojniku vse' žaleže. Pred kratkim je delavcu Babniku vskipela kH in svo- ■ jemu ogorčenju je dal duška s tem, da je Dobroto imenoval osla. Lepo to ni, da se sodrugi obkladajo s takimi ljubeznijivostmi, ker hočejo biti povsod nositelji lepega vedenja, še bolj grdo pa je to, da je Dobrota zbezljal takoj k g. nadzorniku Hrašovcu tožit in kruto je, da je ta gospod Babnika kaznoval s 5 K. Vsak ve, kaj to pomeni za delavca 5 K kazni,' torej ni čuda, da je delavec Makovec s prijatljskim sočutjem, kmalu po tem dogodku izven delovnih *ur Dobroti očital, kako sodrugi draginjsko vprašanje rešujejo. Dobrota se je zopet zaletel k svojemu mogočnemu zaščitniku in ta, ker sam nima nad MakoVcein sodne moči, ga je naznanil vodstvu kurilnice. Tudi Makovec je prejel pojasnilo, da je Dobrota nedotakljiva kapaciteta c. kr. drž. žel. v obliki kazni 2 K. Naš dobrota torej ni ni-kaka sirota, ampak mogočna peršona, o kateri se je reklo, da se mu mora vse pokoriti in molčati, če tudi vse delavce zapored pobesi. Bog daj c. kr. drž. železnici še mnogo takih Dobrot, mi pa že vemo, kaj nam je storiti; da se bomo tega človeka obvarovali. Nobena praprot še ni zrasla do neba; tudi naš Dobrota bo naletel enkrat na to, kar mu že zdavnej gre. V tej zadevi nam je došel še drug dopis, ki se glasi: Naš gospod predstojnik,-nadzornik Hrašovec je nedavno naložil ■ ubogemu delavcu 5 K kazni in nekemu drugemu 2 K, ker prvi ni mogel več dalje prenašati šikan svojega preddelavca, drugemu pa, ker se je podstopil tako občutno kazen grajati. Sedaj vemo, da šč... psovke hudo kaznujejo,. tx*e^a jih jejffipo gdšjJOj). du predstojniku pptožiti. Tega se bomo tudufcv datno poslužili, ker v našem skladišču priimki kakor osel, bik, tele itd. kar po Zraku tikofi frče; ampak ne iz ust zatiranih delavcev, ten)več iz pisarn, koder sede silno izobraženi gospodje/ skupaj. Gospoda predstojnika, nadzornika Krašovca pa ponižno prosimo, naj bo proti vsem enako pravičen in strog sodnik.) Reden sestanek članov Prometne zveze, skupine Ljubljana, se vrši vsa kh drugo soboto v mescu v Rokodelskem domu. Strašna železniška nesreča na Francoskem. Med Parizom in Montsoultom - se je pripetila železniška nesreča, ki je ena naj večjih zadnjega časa. Dva nasproti si vozeča vlaka sta zavozila s tako silo skupaj, da se je pok na več kilometrov v.okolici slišal. Stroja sta se popolnoma zarila eden v druzega. Iz Pariza prihajajoči vlak je bil s potniki zelo zaseden. Listi javijo 13 mrtvecev in 40 ranjencev. Gotovo pa je, da so te številke premajhne, ker v takem slučaju razburjenosti se ne da ničesar natanko dognati, dokler niso razvaline razkopane. Skoraj z isto sapo pa nam listi javijo, kako so se razne visoke glave naglo na kraj nesreče podale in rešilno akcijo vodile. No, mi železničarji že vemo, kaj navzočnost takih kapacitet pomaga. Pridejo pač, da jih svet vidi in imenuje, ko bi pa kak čuvaj javil, to ali ono je slabo in prometu nevarno, pa nikogar ne bo blizo. Saj na Francoskem ni prav nič drugače kakor pri nas, še celo kar se tiče zasledbe krivca, je. popolndma enako. Tudi v tem slučaju je seveda kriv — čuvaj! Pač žalostno, kriv naj bodi vsake nesreče le • ubogi čuvaj, ker mogotci vedo, da se ta lahko obsodi, brez da bi kdo veliko ugovarjal in bi razrukani ugled uprave Bog ve kaj trpel. Kadar se pa dele remuneracijej pohvalnice in redovi, tedaj se pa čuvaja živa duša ne spomni. Či je til resini Mre! tlijo praktični zdravniki o Fellerjevem fluidn z. v. z. „EIsa-fluitl“, dokazuje sledeče pismo: „Zahvaljujem se Vam kar najbolje za Fellerjev fluid z. v. z. „Elsa-fluid«, katero sredstvo učinkuje uprav krasno pri vseh revmatičnih bolečinah. Priporbčam Fellerjev fluld povsod, kjer je treba, danes pa prosim, da mi zopet pošljete, kolikor potrebujem za lastno uporabo. Znesek Vam pošljem. Dr. M. David, mestni zdravnik v Sleniawa pri Jaroslavu na Gališkem.“ Pravi Fellerjev fluld se naroči pri E. V. Feller v Stublci, Elza-1 trg, 264 (Hrvatsko) in sicer velja 12 malih ali 0 dvoj-natih ali 2 specialnih steklenic franke 5 K; ako sto nahodni, hripavi zaslezeni in če težko dihate, Fellerjev fluid z znamko „Elsafluid“. Mi smo se sami prepričali pri prsnih, vratnih boleznih itd., o njegovem zdravilnem, kašelj lajšajočem učinku. Dvanajstorica za poskušnjo K 5*—, 2 tucata K 8*60 franko. Izdelujele le karnar E. V. Feller v Stubici Elsatrg 264 (Hrvatsko). 1 Zastonj! Če prosi čuvaj za kako zboljšanje plače — ni denarja; ako pa je treba kakega juda nagraditi, pa se ne.gleda na par tisočakov. Javnost rada naglaša, da je z malim železničarjem v boju za boljši košek kruha solidarna, ravno tako hlastno pa pri vsaki nesreči — če le more, upije: čuvaj je kriv. Nočemo trditi, da to nikoli ni res, prosili bi pa vendar, da torej slavno občinstvo pomisli, koli važna oseba je čuvaj v železniški službi. Mali pogrešek, ki ga revež, kakor, so mnoge preiskave že dokazale, ni zakrivil iz malomarnosti, je,la,hko povod strašnim nesrečam. Vi potniki, kj,se, vozite po razvedrilih iz kraja v kraj, ker imate penezov v izobilici; vi trgovci, ki se vozite po dobičkanosnih kupčijah in tudi vi gospodje različni svetniki, ravnatelji in kontrolorji, vi vsi ne glejte tako zaničljivo na ubogega železniškega čuvaja, ki stoji ob tiru in pazi na vaše življenje in imetje, vmes pa mu morda silijo misli na njegovo kruha stradajočo družino. Bodite pravični in marsikateri bi se moral skesano na prsi potrkati, kadar pogleda izmozganega čuvaja ter vsklikniti: moj greh! Nikoli pa ne sodite krivično, da ne dojeti vas zaslužena kazen! Naši rdečkarji so si najeli nekega učenjaka iz Ljubljane, da jih hodi navduševat za njih konzumet. Zvedeli smo, da je mož nek uradnik, sam pa pravi, da je hlapec pri južni železnici. Zadnjo nedeljo >so ustanavljali konzum v Koroški Beli. Podjetje se bo obneslo, kajti rdečkarji so nalovili na svoje limance tudi par kmetov in da je bila slavnost tem sijajnejša, so si ustanovitelji privoščili precej pijače in klobas. Za prigrizek jim je. pa služilo vse, kar ni rdečega, posebno v slast so jim šli farji in klerikalci. Iz konzuma si obetajo lep dobiček, katerega naj plača ubogi zaslepljeni delavec* vemo namreč, da obersodrugi ne kupujejo iz svojih konzu-mov nič, ker jim je vse predrago in prezanič. In taki ljudje hočejo biti boritelji proti draginji. Farbarji so in nič druzega. Darilo za birmance. Botrice in botri imajo hvalevredno navado podariti birmancem poleg drugih stvari tudi molitvenik. Za ta namen je kar najbolj pripraven molitvenik »Družbenik Marijin«, ki je ravnokar izšel v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani in stane z rdečo obrezo K 1-50, z zlato obrezo K 2-30, v usnju z zlato obrezo K 2-80. Molitvenik je tiskan na najboljšem popirju ter ima zelo priročno obliko; obsega vse molitVe z besedilom novega cerkvenega molitvenika. Izdalo ga je škofijsko vodstvo Marijinih družb in birmanci, ki so opravili že sv. obhajilo ter lahko vstopijo v Marijin vrtec, našli bodo v njem potrebna navodila, pozneje pa, ko vstopijo v Marijino družbo, jljtn bo najzaneslivejši vodnik in spremljevalec skozi celo življenje. Botri podarijo s tem molitvenikom bjrmancu nekaj, kar ga bo trajno spominjalo slavnostnega in srečnega dne, ko je prejel zakrament sv. birme. Največje slavje. Največje slavje življenja je brez dvoma dobro zdravje. Zdrav organizem, čilo 'telesno; stanj e in veselje do življenja so dragoceni zakladi, ki jih je treba varovati za vsako ceno. Nič ne pospešuje ta veliki namen bolj kakor Nutrigen, to idealno pripravljeno krepilno sredstvo, ki oživlja kri, kosti, živčevje in odpornost. Tudi zdrav Človek potrebuje Nutrigen, bolnik se pa naravnost pregreši, ako ne poskusi z Nutrigen-om oživiti svojo upadajočo energijo in ginevajoče veselje do življenja. Podjetje Nutrigen, Budapešta, Elisabethring 16, odd. 188, pošlje na željo vsakemu zastonj poskušnjo in navodilno knjigo o Nutrigen-u. — 500 kron nagrade — plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka 600 komadov samo za 6 kron ni priložnostni nakup« — Zbirka vsebuje: l pravo švicarsko slst. Roskopl patent, žepno uro« natančno idočo, točno regulirano, g pismenim triletnim jamstvom tovarno, 1 amorik. double-zlato verižico, 2 amerik. double-zlata prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozi. garnituro,^ obstoječo ix gumbov za nianšote, ovratnik in srajco, 1 amerik. potdelni žepni nož, 1 eleg svilnato kravato, barva in vzorec po želji, najnovejšo fasone, 1 krasno kravatno iglo s simili-briljanti 1 micilo damsko broško, zadnja novost, 1 koristno toaletno garnituro za potovanje, 1 elog. denarnico iz pravoga usnja, 1 par amerik. betonov z imitiranimi dragimi kamni, 1 patent. angl. vre-nioiiHki tlakometer, 1 salonski,album s 36 .umetniškimi slikami naj: 1 lepših kraiev sveta, 1 krasno Verižico za okrog vratu iz pravih Orientalskih biserov, 5 indijskih Vragov-vedoževalcev, ki zabavajo ^sjvko družbo,, in se 550 komadov raznih predmetov, v vsaki hiši koristnih in nepogrešljivih, zastonj. Vse skupaj z elegantno sist. “oskopf patent, žepnpjuro, ki je sama dvakrat toliko vredna, stane fi4mo o kron. Pošilja po povzetju ali proti predplačilu (sprejemajo se tudi pismeno znamke) A. GELB« razpošlijalnlca, Krakov št. 10. Pri naročilu dveh zavojev so priloži ena najboljša angleška ‘)ritev ali 6 najfinejših platnonih robcev zastonj. Za neugajajoče uo denar vrne bross ugovora, torej je vsak riziko.popolnoma izključen. i mm Ne pozabite, da je treba delati na vso moč *a Vaše glasilo „Našo moč". Cim več naročnikov, tem večji vpliv bo imelo Vaše glasilo. Veliko je danes na živcih bolnih ljudi, toda le malo jih ve, kam se jim je obrniti. UCenjaki in profesorji izjavljajo, da je najboljSe zdravilno sredstvo proti oslabelosti na živcih elektrika, in sicer enakomerni galvanski tok. Treba bi bilo, da bi vsak bolnik izpoznal to električno zdravilno sredstvo. Sedaj je prilika za to, kajti kakor smo izvedeli, more vsakdo prejeti 80 strani obsegajočo tioktorsko knjigo o blagodejnem učinkovanju elektrike; poslati je le 10 vinarjev poštnine, sicer se dobi knjigo popolnoma zastonj, Za ženske se dobi poseben zvezek. Interesenti naj se obrnejo na zdravniški zavod: Elektro Vitalizer, Budapešta VI. Theresienring 7, Mezzanin, 188. ££2T POZOR! 50.000 parov čevljev 4 pari čevljev samo za K 8*50. Zaradi zastajanja plačil več velikih tvornic, sem bil pooblaščen, razpečati veliko zalogo čevljev globoko pod tvorniško ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čižmov, iz rjavega l ali črnega usnja, galoširane, z močno podkovanimi podplati, elegantne, najnovejše mode; velikost po št. . .. Vsi 4 pari veljajo le K 8-50. Razpošilja po poštnem povzetju S. URBACH-ova razprodaja čevljev, Krakov, Avstr. Nr. 745. Zamena dovoljena ali denar povrnjeno. Izmed dobrega najboljše je in ostane pravi : Frančkov: kavini pridatek. Odličen, najfinejši o Kus, lepa, temnorujava barva, velika izd atn ost so njega posebne Vrline. — Zahtevajte, prosimo, pri nakupu izrečno pravi : Franck: s kavinim mlinčkom. Splošno in vedno bolj priljubljena je pa tudi najboljša vseh žitnih kav, to je Franckova Perl-ržena kava v belosivih zavitkih. Iz najboljših in najčistejših snovi napravljena odlikuje se Franckova TŽGna kava po svojejm močnem, zrnati kavi enakem, dobrem okusu. Poizkušnja z enim zavitkom Francko Ve rži Vas bo gotovo popolnoma zadovoljila. Obe vrsti teh izdelkov lahko povsod dobite! Rli ste nervozni? d ar (■Mih 1 in<: ' Ako ste slabi in onemogli? Ako' Vas je zapustila !prb|Snja moč in mladeniška čilost? Ako vam ne tekne jed ali Slabo prebavljate? Ako trpite na nerednem odprtju telesa, ali bolečinah v križu, glavobolu, ne morete>, spati, ali ako opazite, da gineva vaša življenska moč? Zakaj ne poskusite elektrike? Če se sklicujete na ta časopis in priložite 10 vinarsko znamko, pošljemo vam brošuro o „Moderni elektrothera-piji“ franko in zastonj, in smo pripravljeni, razkazati Vam v našem zavodu našo za najboljšo priznano zdravilno metodo. Elektro Vitalizer z zdravili. So bolezni, ki so nastale vsled pomanjkljivega prehranjevanja, zato je enako važno za zdrave in bolne, da najbolj pazijo na pravilno prehranjevanje. Kateri so pravi principi življenje in zdravje dajajočega prehranjevanja, vedo žal samo nekateri, zato se zgodi, da mnogo ljudi pred časom zgubi svojo moč in odpornost. Svetovnoznano redilno sredstvo Nutrigen (zakonito zavarovano), ki se zaradi svoje sestave po pravici imenuje kralj redilnih sredstev, je po znanstvenih principih pripravljeno, kar svedočijo potrjene kemične analize. Spoznajte izredne prednosti tega redilnega sredstva. Nutrigen dobi vsak zastonj. Zahtevajte, sklicevaje se na ta list, škatljico Nutrigena zastonj in poštnine prosto ter zahtevajte tudi knjigo z navodilom, v kateri so popisana glavna pravila pravilnega prehrahjevanja. Dosedaj se je porabilo v Avstro-Ogrski 250.000 škatljic, kar dokazuje brez dvoma nedosežno dobroto in veliko priljubljenost tega redilnega sredstva. Podjetje Nntrigen, Budapešta, EliSObetlUillD 16, Odd. 188. Denarni promet 1.1910, £ez 87 milijonov K. Stanje vlog cez 21 milijonov K. Lastna glavnica ■ K 608.996*84. ■ registr. zadruga z neomenjene zavezo Miklošičeva cesta6 pritličje v lastni hiši nasproti hofela ,Union‘za franc, cerkvijo prej ema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1 ure pop.terjih Va tl O/ ^rez obrestuje gjL /«» /rj kakega po ™ / / odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 4'50 na leto. Hranilne knjižice se sprejemajo kot polov denar, ne da hi se njih ohrestovanie kaj prekinilo. Za nalaganje po posti so poštno-hranilnične položnice na razpolago. Fran Povše, komercijalni svetnik, vodja, graščak, drž. in dež. posl. predsednik; Josip šiška, stolni kanonik, podpred.; Odborniki: Anton Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; Dr. Josip Dermastia; Anton Kobl, pos. in trg., Breg pri Borovn.; Karol Kauschegg, velepos. v Ljubljani; Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbor. in hišni posest, v Ljubljani; Fran Leskovic, hišni posest, in blag. „Ljudske posojil."; Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik v Rudniku. pH-fe tzm-j ■o- %ykmeriJco 'Materi telijo -tit/brv, po ceni in -jna^netsl/UHfpotovali na/se obme/e rSii7i on£“JOn ete£ca v SfuMfuni t/čblo6vorsJte ulice20. "i&a/toorsfna CFt^asnilct da/c se lreyiia&u>. % Priporočamo domačo trgovino z oblekami I MačeksKomp. ♦ Franca Josipa cesta št. 3. ♦ Založniki c. kr. priv. jnžne železnice. ♦ Solidna postrežba! Znižane cene! Bogata zaloga ženskih ročnih del zraven spadajočih potrebščin. In V Mprčnl LJUBLJANA X. meliSUl, Mestni trg- št. 18. Trgovina z modnim In drobnim blagom. Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, sukanca itd. I Predtiskanje In vezen|e monogramov In vsakovrstnih drugih risb. cvetljični salon p.Traneo z, vrtnarija Tržašha c. 14 Izdeluje šopke, vence, trakove z napisi. To* varnlška zaloga vencev, prepariranih In umetnih rastlin In cvetljlc. Zunanja naročila 'i obratno pošto. Brzojavi: Bajec, Ljubljana Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica 9 priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Novosti v konfekciji za dame. I. VECCHIET urar in draguljar, Ljubljana Šelenburgova ulica 7, nasproti glavne pošte. Sprejema popravila, izvršuje zlatarska dela po naročilu. Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro, brilante, (lija-mante in druge bisere. — Zaloga precizij-skih žepnih ur. — Postrežba točna in solidna. aaannnaaaannaannnaag Dežnike in solnčnike domačega izdelka najboljše kakovosti, priporoča po najnižji ceni slavnemu občinstvu Infin lf, riman tovarna dežnikov, Ljubljana Pred Skotijo St.iB. tiusip VliHlIdl, — Stari trg St. 4. — Prešernova ulica St. 4. Popravila se izvršujejo točno in ceno. acscsnscsaannncscscjancsacjcsanaaannannaancjaa lu. Busienl!, Priporoča svojo veliko cnilflV Prevzema tndi vsa v zalogo vsakovrstnih OUUU*. njegovo stroko spadajoča dela po najnižjih oenah. Solidno delo. Točna postrežba. sodarski mojster Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 5. Ljubljana Pred škofijo 19. Lekarna „Pri Kroni" Mr. Pii. A. Bohinc Ljubljana; Rimska cesta št. 24. Priporočajo se sledeča zdravila: Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v. Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 10 v. Kapljice zoper želodčni krč, steklenica so v. Posipalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatljica r>(i v. Hibie olje, steklenica 1 krono in 2 kroni. Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 V. „Sladln“ za otroke škatlja 50 v. Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo steklenica 20 v. Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steki. 1 krono. Železnato vino, steklenica 2 kroni (10 v, in 4 krone 80 v. □ □ n Q D D □ n. Zibert. Ljubljana Prešernova ulica priporoča svojo □ □ D □ D a D □ veliko zalogo čevljev D jj :: domačega izdelka :: jj nnnnnannnnnnnnnnnnn gltirajte za naše časopisje, po sebno za del. list „Ha§o Moč fl Pozor slovenska delavska društva! Kupujte svoje potrebščine pii znani in priporočljivi domači manufaktura! trgovini JHNKO ČESNIK (Pri ČeSnlku) LJUBIJMIH Lingarjeua ulica - Strlfarjeua ulica v kateri dobite vedno v veliki izberi naj-novejše blago za ženske in moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. Edina in najkrajša črta v Ameriko! Samo 6 dni! Havrc New-York francoska prekomorska družba Veljavne vo2ne liste (Šifkarte) za francosko linijo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike v domovino in brezplačna dSj°e|asSanmo ED. ŠMARDA oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v novi hiši »Kmetske posojilnice« nasproti gostilne pri »Figovcu«. Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih »Slovenske Straže!“ = TE©^. K@RN ookrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter inštalater vodovodov, LJUBLJANA, POLJANbKA CESTA 8 UlCUtUllu amnjvui vv.iv....v |