S tem izključujemo vsako čisto harmonično uglasbo, dovoljujemo mešanim zvo-; 
nilom eno, štiriglasnemu zvonilu, obsegajočemu seksto, dve terci. Večji harmonični inter-
vali so izključeni. Tako se omejimo na sledeče kombinacije: 
I. Triglasno zvonilo 1. melodično: c, d, e; 2. mešano: c, es, I. 
II. Štiriglasno zvonilo 1. mešano: c, es, f, g; 2. mešano: c, e, g, a;* 3. mešano: 
c, d, e, g.** 
Mešano zvonilo c, d, f ni priporočljivo, ker je večji interval med malima namesto 
med velikima zvonovoma. 
Zvonilo c, es, f, g ima večji interval med velikima zvonovoma in vsebuje lepe 
melodije malih treh in velikih treh zvonov. 
Zvonilo c, e, g, a je veselega značaja in rabljivo v krajih, kjer se rabijo za triglasno 
zvonenje vedno le mali trije zvonovi. 
Zvonilo c, d, e, g ni tako priporočljivo, ker je večji interval med malima zvonovoma 
ter so zaradi tega za triglasno zvonenje bolj primerni večji trije zvonovi, katerih raki 
pa sploh ni v navadi. Nasprotno sta pa za d v oglasno zvonenje boljša e, g kot f, g ali g, a. 
Med triglasnima zvoniloma je mešano cenejše, ker je lažje. Iz istega vzroka je 
med štiriglasnimi zvonili drugo cenejše kot prvo in to cenejše kot tretje. 
Želeti bi bilo, da bi še kak drug zvonoslovec izrekel svoje mnenje o tem nasvetu. 
Franc Kramar: 
KATERE STARE CERKVENE PESMI Z NAPEVI 
SEM ZAPISAL MED SLOVENSKIM NARODOM? 
(Dalje.) 
110. Poglejte tovarši to svetlo nebo. (Iz Šutne pri Škofji Loki.) 
111. Koko nam angele' u lultu pojo. (Iz Šutne pri Škofji Loki.) 
112. Jest žalostnu premišlujem * Kok Jožef z Marijo gre. (Dolenjska.) 
113. Glorja in ekselzis Deo! * Je nocoj... (Dolenjska.) 
114. Okrog in krog že zvon doni. (šenturška gora. Zl. leta 1854.) 
115. Kaj v Betlehemu se godi? (Globodol na Dolenjskem.) 
116. Pastirci, vesielje * Necoj se godi. (Krtina na Gorenjskem.) 
117. Poslušajte kristjani vi. (Krtina na Gorenjskem.) 
118. Poglej, poglej zdei človek ti. (Iz Krtine na Gorenjskem.) 
119. G6ri, gori sprebudi se, * Ker polnoči je zdej. (Iz Krtine na Gorenjskem.) 
120. Glih kari si.m slišov dvanajst ura bit'. '(Iz Krtine na Gorenjskem.) 
121. Pastirci, al' sliš'ite to petje lepo! (Bohinj.) 
122. Novico čudno vam povem. (Iz Krtine na Gorenjskem.) 
123. Lubi moj brašček, le pust' me, nej spim! (Iz Domžal na Gorenjskem.) 
124. Na vem, ka ja to, * K' je toko svitlo. (Iz Domžal na Gorenjskem.) 
125. Cujte sosedje prelubi z menoj. (Kamniška okolica.) 
126. »Marija, Marija, * Pripravi se na pot!« (Dolenjska.) 
127. VeseTte se kristjani, * En otrok se rodi. (Zatoliče pri Ptuju.) 
128. Kaj pa pomeni to? (Sv. Marjeta na Dravskem polju.) 
129. Vesela noč res danes je. 
130. Čast in hvalo, da smo mi včakali. 
131. Poslušej, moj sosed... (Šmarje na Dolenjskem.) 
* Zdaj se vliva za Postojno zvonilo h, dis1, fis1, gis1 (predvojno in dosedanje h, 
e1, gis1, h1) na domače stroške, ker vlada pravi, da se morajo oddati dosedanji povojni 
zvonovi, ki so se že ubili, v prelitje istemu zvonarju (L. Lera, Lucca), česar pa cerkveno 
predstojništvo noče, ker se boji zopetnega poloma. Enako dispozicijo (b, d1, f1, g1) sva 
določila z bivšim preč. g. dekanom Lavričem za Log. 
** Sedanje zvonilo na Sv. gori g, a, h, d1, predvojno Samassovo b, es1, g1, b1. 

132. Ta ura je odbila. (Šmarje na Dolenjskem.) 
133. Andreiček, ta zadne... (Šmarje na Dolenjskem.) 
134. Pastirci, vstanite, * Veselite se nocoj, * Ovčice... (Šmarje na Dol., Bohinj.) 
135. Dvanajsta je ura odbila. (Šmarje na Dolenjskem.) 
136. Tiho, tiho, verni ludje. (Šmarje na Dolenjskem.) 
137. Ura je bila dvanajst. (Bohinj.) 
138. Prepevaj veselo, moj lubi kristjan. (Breznica na Gorenjskem.) 
139. Poglejte, prov veliko * Čudo se encoj godi! (Gorenjska.) 
140. Zapoj Bogu se čast in hvala! (Primskovo na Dolenjskem.) 
141. Men' se to prav čudno zdi, * De se n'coj| vse veseli. (Valita vas na Dolenjskem.) 
142. Zasliši se prov velik šum, * U luft... (Primskovo na Dolenjskem.) 
143. Ludstvu, le vesel' obhajej * Dotnes... (Valta vas na Dolenjskem.) 
144. Boga na višavi častimo glasno! (Primskovo na Dolenjskem.) 
145. En človek gori zbudi se. (Primskovo na Dolenjskem.) 
146. Le j, noč se rasvitluje, * Iz tega kaj bo le? (šenturška gora.) 
147. Perjatu, ustani, in poidi z menoj, (šenturška gora na Gorenjskem.) 
148. Hitro vstani, bratec moj! (Zl. J. V. >,Zg. Danica« 1. 1857., str. 207. šenturška gora.) 
149. Stajaite, presrčni ludje. (šenturška gora.) 
150. Ura je dvanajst odbila, * Začudite... (šenturška gora.) 
151. Kaj pa misliš, de že vstajaš? (Komenda na Gorenjskem.) 
152. Necoj ob dvanajstih * Je peršu z nebes. (Beričevo.) 
153. Vi bratje, vstanite, * Ker prosim vas zdej. (Iz Trzina.) 
154. Čuvajte pastirčki vi. (Iz Trzina.) 
155. Svet' Jožef se na pot poda. (Gorenjska.) 
156. En človek me kliče. (Iz Trzina.) 
157. Nocoj je Dete rojeno, * Oj rojeno. (Iz Krtine ina Gorenjskem.) 
158. Le hitro na noge, kdor more narveč. (Trzin.) 
159. Le hitro gor vstani. (Zaplana pri Vrhniki.) 
160. Ah kaj se zasliši, oh kaj je leto? (Podlipa pri Vrhniki.) 
161. Veselje obhaja * Dans sveto nebo.: (Iz šenturške gore.) 
Razen teh 161 sem zapisal tudi precej takih božičnih, ki ne spadajo v cerkev in 
bi spadale bolj k božičnim koledmiškim. Take so n. pr.: »Matija je tudi prnesu en dar: 
* En' jagnje, dive grlic', kapunov en par« itd. Ali pa: »Tam na gmajnci * V eni štalci * 
Ena svetla luč gori« itd. Tem podobnih jih je še precejšnje število. 
Zapisal ali prepisal sem tudi okoli s t o takih božičnih napevov, ki imajo umetno 
besedilo, t. j. da so pesniki od teh pesmi večidel znani. Te -pesmi so ali Dolinarjeve, 
Potočnikove, ali pa tudi drugih starejših pesnikov. Nekatere pesmi imajo po več napevov. 
Ti naipevi so še vsi neobjavljeni, in se smejo imenovati ali »narodni« ali »napevi 
neznanih skladateljev«. 
III. Novoletne in za obrezovanje Gospodovo. 
1. Dans obhajamo kristjani * Prvi novoletni dan. (Zl. K. Kalinger 1. 1861.) 
2. Vsi verni kristjani * Častimo mi Boga. (Ig pri Ljubljani itd.) 
3. Novo leto jest vam vošim * Vam prelubi farmani. (Podgozd nad Igom.) 
4. Dovčakal' novu Leitu * sma kristian' na svet'. (1817.) (Dobravica nad Igom.) 
5. Dans mi smo dopovnili * Po rojstvu osem dni. (Ig pri Ljubljani.) 
6. Vam vošim novo leto * Vsim farmanom zdej. (Podgozd nad Igom.) 
7. Mi smo dones lesim prišli * Nov ga lejta dovčakati. (Šmarje na Dolenjskem.) 
8. Dovčakal' sma Leitu novu, * O daimo čast, hvala Bogu! (Šmarje na Dolenjskem.) 
9. Včakali smo novo leto. (Iz Ilove gore na Dalenjskem.) 
10. Farmani, vam vošim * Svet' leto nov6. (Ilova gora na Dolenjskem.) 
11. Eno pesem čem zapeti * Temi svet'mi nov'mi leti. (Slivnica na Dolenjskem.) 
12. Je leto preteklo o večno morje. (Iz Zatolič pri Ptuju.) 

13. En starček je zaspal, * Nikdar več ne bo vstal. (Zl. J. Virk 1. 1857.) 
14. Lubleni kristjani, sprebudite se. (Iz Zatolič pri Ptuju.) 
15. Srečni smo zvoleni dragi kristjani. (Zatoliče pri Ptuju.) 
16. Oh lubi kristjani vsi, kar vas je to. (Zatoliče pri Ptuju.) 
17. Ko o polnoči * Ure glas doni. (Zatoliče pri Ptuju.) 
18. Smo včakal' novo leto. (Ižanska.) 
19. Včakal i smo novu lejtu. (Slivnica na Dolenjskem.) 
20. Vam vošim novu lejtu. (Novomeška okolica.) 
21. Vam vošim novo leto. (Srednji Bitenj pri Kranju.) 
22. Ker se danes približuje. (Dolenjska.) 
23. Sveto novo leto, * K' smo ga... (Bohinjska.) 
24. Preteklo je leto, ne bo ga več spet. (Gorjuše v Bohinju.) 
25. Danes po vsih krajih zemle * Nekej nov'ga se godi. (Kamniška okolica.) 
26. Prešlo je to staro lejto. (Št. Jernej na Dolenjskem.) 
27. Dočakali • smo leto novo. (Gorenjska.) 
28. Z Bogom smo začeli. (Ptujska okolica.) 
29. Lubleni prebudite se. (Ptujska okolica.) 
30. Je leto se steklo v večno morje. (Štajerska.) 
31. Je zopet novo leto, * Premisli o kristjan. (Zl. L. Dolinar. Zaradi drugačnega napeva 
sprejeta.) 
32. Dones smo mi dopounili * 0 prelubi... (šenturška gora.) 
33. Ura bila je po malem. (Ptujska okolica.) 
34. Veselite se z mano vsi današni dan. (Valta vas na Dolenjskem.) 
Razen teh novoletnih sem zapisal tudi okoli 20 koledniških za novo 
leto, katere seveda ne spadajo sem. 
IV. Za svete Tri kralje. 
1. Glejmo, glejmo, kdu gre tam. (Ig, Ihan, Bohinj itd.) , 
2. Na jutru prisvetila, * Je danes vere luč. (Iz stare zbirke Fr. Trošta, nadučitelja na Igu.) 
3. Danes je ta trinajsti dan, * Kar je' biv Jezus rojen nam. (Zl. Matevž Kračman.) 
4. Mi ena zvezda gori gre. (Iz Iga pri Ljubljani.) 
5. Na svet večer je vun prišla * Ena zvejzda je vidit' b'la. (Iz Šmarja na Dolenjskem.) 
6. Zahvalen bodi večni Buh, * Buh Oče, Sin in sveti Duh! (Iz Iga pri Ljubljani.) 
7.' Ste slišal' o kristjanje pret * Od sveteh treih kralu več Leit. (Dobravica nad Igom.) 
8. Ena zvezda gori gre * Tam pri Betlehemu. (Iz Iga pri Ljubljani.) 
9. Danes je že dan trinajsti. (Iz Šmarja na Dolenjskem.) 
10. Danes je že trinajsti dan, * Premislimo kristjani. (Iz Šmarja na Dolenjskem.) 
11. Danes o kristjani * Je trinajsti dan. (Iz Šmarja na Dolenjskem.) 
12. Za ena lepa zvezda. (Iz Ilove gore na Dolenjskem.) 
13. Trije modri, trije kral', * Gašper, Miha, Boltažar. (Iz Kleč na Gorenjskem.) 
14. Iz jutrove dežele. (Kropa na Gorenjskem.) 
15. Trije krali jejzdijo. (Slivnica na Dolenjskem.) 
16. Čast novorojenga kralja. (Gorjuše v Bohinju.) 
17. Več let smo poslušali. (Srednji Bitenj pri Kranju.) 
18. Ena zvezda je prišla na nebu svitla. (Št. Jernej na Dolenjskem.) 
19. Čudna nova zvezda gre. (Št. Jernej na Dolenjskem.) 
20. Kristjani dan's pred Jezusa. (Št. Jernej na Dolenjskem.) 
21. Ena luč se don's užiga. (Krtina na Gorenjskem.) 
22. Pojmo, darujmo. (Podbrezje na Gorenjskem.) 
23. Trije modri, trije krali. (Dolenjska.) 
24. Kda je v mesti Betlehemi * Jezus Kristus rojen biu. (Zatoliče pri Ptuju.) 
Drugih pesmi o sv. Treh kraljih sem tudi še več kakor 20 zapisal, toda ne spadajo 
sem, ker so koledniške. Večinoma so iz Ptujske okolice. 

V. Za svečnico. 
1. Praznujmo danes mi ta dan, * Ki Svejči.nca je imen'van. (Iz Iga pri Ljubljani.) 
2. Z veselem sprosimo ta dan. (Krtina na Gorenjskem.) 
3. Slišali smo že zadosti. (Krtina na Gorenjskem.) 
4. O roža razcveteča, * Marija Svečinska. (Zatoliče pri Ptuju.) 
5. Svečenska liiba Marija no mati. (Ptujska okolica.) 
6. Mi Marijo počastimo. (Ptujska okolica.) 
Kakih 15 sveoenskih koledniških sem še tudi zapisal. So večinoma iz Ptujske 
okolice. 
Vinko Vodopivec: 
AVTORSKO PRAVO. 
Avtorji glasbenih in literarnih del so bili do Bernske konvencije skoroda 
brezpravni in niso imeli od svojih del drugih dohodkov razven skromnega 
honorarja. Še le omenjena konvencija je uredila avtorske pravice. Bernski 
konvenciji so se pridružile tele države: Francija, Italija, Nemčija, Grčija, Švica 
in Avstro-Ogrska. Zadnja leta pa so skoro vse evropske države več ali manj 
uredile avtorsko pravo ter pristopile Bernski konvenciji. 
Oglejmo si sedaj avtorsko pravo v posameznih državah. 
Italija. Nova postava d. d. 7. novembra 1925 je stopila v veljavo z 
dnem 1. septembra 1926. Ta postava določa: 
1. Avtor ali njegovi dediči imajo pravice do dohodkov od svojih del do 
petdesetega leta po avtorjevi smrti. 
2. Po preteku petdesetih let delo ne postane splošna lastnina — ampak 
postane last države, ki podeduje avtorjeve pravice, pa v zmanjšani meri, in ki 
vse dohodke iz teh pravic obrne v korist italijanske umetnosti. 
Poljska. Postava z dne 29. marca 1926 določa varstvo avtorskih pravic 
do 50. leta po avtorjevi smrti. 
Pomanjkljiv pa je 45. člen iste postave, ki daje avtorju pravico do II. izdaje 
že po preteku petih let po I. izdaji ne glede na to ali je prva izdaja že razpro-
dana ali ne. 
Češkoslovaška. Nova postava o avtorskem pravu datira z dnem 
24. novembra 1926, je stopila pa v veljavo šele s 1. majem 1927. Tudi ta postava 
določa 50 let po avtorjevi smrti kot dobo varstva avtorskih pravic. 
Od Jugoslavije se pričakuje, da v bližnjem času uredi avtorsko 
pravo ter pristopi Bernski konvenciji. 
R u m u n i j a ima tozadevno postavo z dne 28. junija 1923 ter je pristo-
pila Bernski konvenciji dne 1. junija 1927. Pomanjkljiva pa je ta postava v 
tem oziru, da dovoljuje prosti ponatis vseh člankov ali spisov, ki so izšli v 
časnikih ali revijah ter nimajo na čelu označbe diai so vse pravice pridržane. 
Francija ima dobro urejeno avtorsko pravo ter je že od začetka članica 
Bernske konvencije. Značilna je postava izdana meseca decembra 1926, ki 
urejuje avtorsko pravo glede brezžičnih radijskih tranzmisij. 
Grčija je tudi članica Bernske konvencije, pa vsled nepretrganih 
notranjih homatij avtorji ne pridejo do svojih pravic. 
Švica je s postavo z dne 7. decembra 1922 uredila in zboljšala avtorske 
pravice. 
Avstrija in Nemčija. Umetniški in literarni krogi si veliko priza-
devajo, da bi doba varstva avtorskih pravic bila podaljšana od trideset na 
petdeset let. Temu prizadevanju pa se na vso moč upirajo fabrikanti gramo-
fonov in radijev ter založniki knjig. Upanje pa je, da bo tozadevna konferenca, 
ki se bo sestala v Rimu v jeseni 1927, zadevo uredila avtorjem v prid.