(Priloga „Soči“).
Glasilo c. kr. kmetjiskega društva v Gorici.
Ureduje: Ernest Klavžar.
„ Gospodarski List “ izhaja vsaki mesec enkrat na celi poli; udje c. kr. kmetijskega društva ga dobivajo brezplačno ; za vse drugo pa stane na leto 1 gld. 20 kr. — Naročnina naj se pošilja c. kr. kmetijskemu društvu, dopisi pa odgovornemu uredniku, ltokopisi se ne vračajo.
Št. 7.	Y Gorici 19. julija 1895.	Leto XIY.
Pravila mlekarskih zadrug1.
Od kar so v naših gonih začeli ustanavljati mlekarska in si-rarsku. društva, preporodila se je tako rekoč mlekarska obrt v do-tičuih krajih in uspeh se kaže povsodi, a uajočituiše tain, kjer so društva najboljše uravnana ter si prizadevajo, opravljati svojo obrt po pravilih in vodilili naprednega mlekarstva. Glavni pogoj dobre društvene uravnave pa so dobra pravila in teh nimajo še do zdaj naša društva, vsaj no takih, koja bi popolnoma vztrezala svojemu namenu. Vsa omenjena društva imajo po enakem kopitu sestavljena pravila; ker pa niso potrjena od nobenega oblastva, veljajo za društve-nike samo kot nekaka medsebojna pogodba, katero oni spolnujejo, ker jiin to kaže lastna korist, ali, recimo, tudi zato, ker je možko in pošteno, da mož drži to, k čemur se je obvezal. V javnosti, pred oblastvi pa so veljavna samo oblastveno potrjena pravila.
Kadar se več njih združi za skupno obrtovanje, imenujemo tako društvo gospodarstvom) zadrugo*), katerej so je ravnati po za-
*) Zakon z 1, 1873. imenuje to, kar je nomcu BGouo8senBcbnfta, društvo .zakon z dno 27. decembra 1880. k štv. 151 drž. zak. ho d ruš j e; noveji zakoni pa, n. pr. oni z dne 24. marca 1893. št. 40 drž. zale., so sprejeli izraz zadruga. Tudi dr. Babnikova „ P ravna terminologija11 določuje izraz zadruga za nGonosseuschatt11 •
komi z dnč 9. aprila 1873.1. štv. 70 drž. zale. in drugih pozneje izdanih zakonih. l'o teh zakonih se morejo gospodarstvene zadruge napraviti tako, da so jim zadružniki neomejeno ali pa omejeno zavezani. V prvem slučaji je vsak zadružnik z vsem svojim premoženjem nerazdelno zavezan za zadružne dolžnosti, a v drugem slučaji samo do neke določene, naprej ustanovljene vsote.
K ustanovitvi zadruge pa je potrebno : 1. da ona sprejme svojo tvrdko ali firmo, to je, da si po predmetu svojega podjetja določi ime; n. pr. „Volčanska mlekarska zadruga11. 2. da sestavi svojo pismeno pogodbo (zadružna pravila) in 3., da se ta pogodba pri c. kr. okrožnem sodišče vpiše v vpisnik (register) za zadruge.
Taka vpisana ali registrovana zadruga ima seveda tudi v trgovini kredit, kakoršnega uživajo druge trgovsko tvrdke.
Dobra mlekarska zadruga sloni na podlagi samopomočja in je čisto kmetijsko podjetje, katero no išče dobička pri svojih udih, ampak skrbi za to, da izdeluje pošteno blago in je kolikor možno dobro speča v korist svojim zadružnikom.
Ker bi jako hasnilo našemu domačemu mlekarstvu in sirarstvu, ako bi se naša mlekarska društva, kakor so zdaj imenujejo, pro-ustrojila v zmislu zgorej navedenih zakonov, podajamo jim tu uzorec pravil za mlekarske zadruge z omejenim poroštvom, kakoršnega je priobčil strokovni list „Oesterreichischo Molkerei-Zoituug", da po njem preuravnajo svoja pravila.
O pomislekih, katere ima večina naših društev zastran regi-strovanja kot obrtne tvrdke, hočemo na koncu dodati svoja pojasnila.
Uzorec pravil za mlekarske zadru>je z omejenim poroštvom.
§• I-
Tvrdka, sedež, obstanek zadru g e.
Zadružna tvrdka se glasi: Registrovana mlekarska zadruga
v.........z omejenim poroštvom.
Zadruga ima svoj sedež v.........in je ustanovljena za ne-
določen čas.
§• 2.
N a m e u z a drug e.
Zadruga, ki je ustanovljena na podlagi zakonov z dud 9. aprila 1873. 1. drž. zak. šiv. 70; 27. decembra 1880. drž. zak. štv. 151 ; 14. aprila 1885 drž, zak. štv. 51; 24. marca 1893. drž. zak. štv. 40, namerja, skupno izdelavati iu v denar spravljati mleko, ki ga dobiva od mlečne živino zadružnikov.
§• 3.
Zadružni udje.
Ud more postati vsak samosvoj kmotovalec v okolišu.......,
kateri redi mlečno živino.
§• 4.
Kdor hoče pristopiti zadrugi, mora podati pismen oglas, oziroma podpisati zadružna pravila ; v sprejem pa mora privoliti nadzorovalni svet. Ta lahko zavrne prošnjo za sprejem, ne da bi trebalo navajati razlogov. Zavrnenemu prosilcu je na voljo dano, da poda svoj utok občnemu zboru.
Ka novo pristopivši udje morajo zraven svojega opravilnega deleža vplačati tudi donesek v reservui zalog. Iznos tega doneska določi občni zbor.
§. 5.
Ud neha biti
a)	kdor ne vplača opravilnega deleža ;
b)	kdor izstopi. Odpoved pa se mora podati eduo leto pred izstopom in sicer so mora naznaniti meseca decembra zadružnemu načelstvu;
c)	kdor je izobčen. O izobčitvi sklepa samo nadzorovalni svet, a proti njegovim sklepom so dopuščeni ugovori na občni zbor;
d)	kdor umrje; v tem slučaju preide postavna odgovornost na zadružnikove dediče;
c) kdor drugemu izroči svoj opravilni delež ; toda v to treba, da privoli nadzorovalni svet.
§. g.
Izobčiti iz zadrugo tistega,
1.	ki raznaša o zadrugi neresnične vesti, ali drugače škoduje njenemu imenu ;
2.	ki ne izpoluuje v pravilih in v opravi 1 nikn izraženih dolžnosti;
3.	kateri je nesposoben za oskrbovanje lastnega premoženja.
§• 7.
Zapisniki o razpravah občnih zborov in imenik zadružnikov morajo biti izpoloženi v zadružnem uradu.
§• 8.
Opravilni deleži.
Vsak zadružnik mora prevzeti vsaj eden opravilni delež v iznosu
......; on jo dolžan, donašati vsak dan kot delež.......lit. mleka
in ima pravico še . .. lit. od lastne živino namolzenega mleka dajati v zadružno mlokarnico.
Opravilni deleži so brezobrestni; ž njimi so omisli vse, česar treba za mlekarnično opravo in vredbo in zloži primeren obratni zaklad.
Opravilne deleže je vplačati v . . . dneh po sprejemu v zadrugo.
§• 9-
Pravico in dolžnosti zadružnikov.
Zadružniki imajo pravico :
1.	voliti in voljeni biti, predloge staviti in glasovati v občnih zborih;
2.	po zadružnem opravilniku *) vporabljati zadružno mlekar-
nico.
§. 10.
Vsak zadružnik je, razim tega, kar določuje prvi odstavek § 8., dolžan :
*) Načrt zadružnega opravilnika priobčimo v prihodnji številki kot dodatek pravilom.
a)	vplačati opravilne deleže, oziroma v §. 4. navedeni donesek za resorvni zaklad ;
b)	izpolnovati določila zadružnih pravil in opravilnika, pa tudi sklepe občnega zbora;
c)	jamčiti za zadružne zaveznosti po §. 11.;
d)	ničesar započeti, kar bi škodovalo zadružnim iuteresom.
§• H-
Z a v e z n o s t.
9
Zadruga jamči za časa svojega obstanka z reservuiin zakladom in z drugo svojo imovino za vse škode in zgube, ki jo zadenejo ; ako bi sc nad zadrugo razglasil konkurs, ali bi so ona razpustila, jamči vsak zadružnik z dvojnim iznosom svojih opravilnih deležev.
§• 12.
Zadružno vodstvo.
Zadružna opravila oskrbuje :
a) Načelstvo v zmislu §. 15. zakonaz dud 9. aprila 1873. 1. drž. žak. štv. 70;
l) nadzorovalni svet;
c) občni zbor.
Udje načelstva in nadzorovalnega sveta opravljajo svoje posle brezplačno; pravico pa imajo zahtevati, da se jim povrne, kar so potrosili v svojem poslovanji.
§■ 13.
Zadruga ima posebno knjigo, v katero se zapisujejo vsa posvetovanja in vsi sklepi načelstva, nadzorovalnega sveta in občnih zborov.
Zapisnik o občnih zborih, na kojega podlagi se ima izvršiti vpis v zadružni register, mora biti po sodišču ali po notarju poverjen.
Kdo ima biti zapisnikar nadzorovalnega sveta in občnega zbora, to določi predsednik nadzorovalnega sveta oziroma občnega zbora.
Zapisnike o sejali načelstva in nadzorovalnega sveta imajo navzočni podpisati.
Zapisnik občnega zbora podpiše predsednik, zapisnikar in eden izmed navzočnih zadružnikov, katerega pozove v to predsednik.
Vsak zadružnik sme v zapisni knjigi pregledati sejni zapisnik občnega zbora.
§. 14.
Načelstvo.
Načelstvo obstoji: iz načelnika, blagajnika in zapisnikarja. Občni zbor izvoli te opravnike za tri leta.
1.	Pri novi volitvi smejo so poprejšnji udje načelstva zopet izvoliti.
2.	Po končani volitvi načelstva treba po zakonu z dnč 9. aprila 1873. 1. drž. zak. štv. 70 poslati poverjeni odpis volitvenega zapisnika pristojnemu sodišču, da vpiše načelstvo v zadružni register.
3.	če umrjo ali odstopi kak načelstveni ud, odloči mu nadzorovalni svet nadoinestnika do prihodnjega občnega zbora.
To isto odredi nadzorovalni svet, kadar je kak načelstveni ud zadržan, da ne more opravljati svojo službe.
Nadomestnik posluje tako dolgo, dokler traja zadržek.
4.	Zadružna pisma imajo samo tedaj pravno obveznost, kadar je tvrdki firmi) naj jo je zapisal ali tiskal kdor koli, dostavljen podpis načelnika in še ednega naoelstvenega uda.
5.	Načelstvo skrbi za to, da se redno vodijo zadružna opravila, da se točno in pregledno spisujejo knjige, da se varno hranijo denarni zaklad in zadružni spisi in da polaga račune in bilance nadzorovalnemu svetu.
G. Načelstvo se zbira vsaj enkrat na teden k seji in rešuje pod načelnikovim predsedstvom zadružne zadeve.
7. Načelstvo naznani vsako preinembo pravil pristojnemu sodišču.
§. 15.
Načelnik oskrbuje in zastopa zadrugo pred sodiščem in drugod z vso oblastjo, ki mu pristoja po §§. 18 do 21 zakona z dnč 9. aprila 1873, drž. zak, štv. 70; on podpisuje skupno z zapisnikarjem
nakaznice za zadružne potroške in nadzoruje neprenehoma delovanje obeh drugih načelstvenih udov.
On mora najmanj enkrat v mescu skontrovati blagajnico, preiskati knjige, pregledati imenik zadružnikov in shraniti izjave o pristopu.
Zapisnikar je dolžan, podpirati načelnika v njegovem poslovanju, po njegovem vodilu preiskavati knjige, račune in blagajnico in nadomeščati načelnika v takih slučajih, kadar ni potrebno, da poslujeta oba skupaj.
§• IG.
Blagajnik ima nalogo, da hrani blagajnično gotovino, da vodi račune, da predlaga mesečne blagajnično obračune in da koncem leta sestavi natančno gospodarstveno poročilo, v čemer ga podpira zapisnikar.
Iz zadružne bkigajnice plačuje blagajnik denar samo proti nakaznicam (§. 15), ki sta jih podpisala načelnik in zapisnikar.
Blagajnik jamči za zadružno irnovino in za imovino zadružnikov z lastnim celim premoženjem.
Blagajniku se moro v pomoč dodati uradnika, kateri oskrbuje blagajniku odkazana opravila pod njegovim nadzorstvom in njegovo odgovornostjo.
§• 17.
Načelstvo mora o svojih sejah spisa vati zapisnike in zadružno imovino imeti v razvidnosti.
Ono skrbi tudi za dopisovanje in za arhiv.
§. 18.
Občni zbor odloči iz svoje srede tri računske pregledovalce za tri leta.
Za računske pregledovalce veljajo gledč izgubo njih službe ista določila, kakor za ude nadzorovalnega sveta (§. 19.).
(Konec prihod).
Pogozdovanje Krasa na Goriškem 1. 1894.
(Dalje in konec).
V dobi, od kar so je ustanovila komisija, do konca 1. 1804. se jo pogozdilo
a)	v lastni upravi: v okraju
sežanskem 763-222 hektarjev; to je stalo gl. 22,299:(>9 goriškem	389 079	„	;	„	„	„	„	6,709:50
gradiškein	173-650	„	;	„	„	„	„	4,725:28
skuupaj	1281'58l	„	;	„	„	„	gl.	33,734:47.
b)	nasadi, za katere so so brezplačno podelile rastline : v okraju
sežanskem za	2171 hektarjev	12.000	rastlin
goriškem „	281-077	„	'	1,863.780
gradiškein „	13858	„	185.650	„
skupaj	297-106	„	1,981.380	„
Za nasade, ki jih je oskrbela komisija v lastni upravi, je vporabila rastlin
v	sežanskem	okraju	.	.	6,238.550
v	goriškem	,.	.	.	2,882.630
v	gradiškem	„	.	.	944.390
skupaj . 10,065.670 rastlin,
soštevaje z onimi pod /^dobimo skupno število 12,074.050 rastlin.
Za poprave in dopolnitve obstoječih nasadov pa se je porabilo po ustanovitvi komisije
9,296.514 rastlin za nasade pod a)
1,246.910	„	„	„	pod b)
skupaj 10,543 324 rastlin in to je stalo 30.365 gl. 69 kr.
"Vsega skupaj se je pogozdilo do zdaj 1578-687 hektarjev neobdelanih zemljišč z 22,590.474 rastlinami (med katerimi 2 L milijonov borovcev) iu potrosilo so je za to 64.100 gld. 17 kr.
V	obče je bil uspeh dosedanjih nasadov zadosta povoljeu ; saj se je izmed nasajenih rastlin porabilo samo okoli 45°/0 za večkratne .poprave in dopolnitve vseh nasadov, dasiravno je bila v-pretekiih letih večkrat dolgotrajna suša iu so s počotka večinoma nozvedeni delavci oskrbovali nasade.
Zraven sušo so tudi škodljive žuželke napadale nasade in prizadevale občutljivo škodo.
V	prvi vrsti imenujemo borovega s u kača (Kieforntrieb-ivickler, — Retina buoliana); ta se vgnjezduje v borovo mlado vršiče in jih tako prevrta, da potom usahnejo, ali pa se pohabijo. Po vsakem načinu pa škoduje rašči. Bolj poredkoma se loti nasadov beli črv navadnega hrošča (Melolonta), kateri ogrize korenine, da potem usahne rastlina. Tudi laško sprevodnice (Pinien-Pro-cessionsspinner-Phalaerna bombix pityocampa) objedajo včasih mlado igličje in uganabljajo s tem rastline. Toda taka poškodovanja ponehavajo če dalje bolj, ker zemljiščni lastniki marljivo pokončujejo škodljive zalege.
Nekateri nasadi so uže tako odrasli, da jih treba s posebno skrbnostjo varovati nebrojnih nevarnosti, ki jim prete, bodisi po vremenskih nezgodah, bodisi po mrčesih, ali celo po zli volji ljudstva samega ; na drugi strani pa treba pospeševati razširjenje nasadov, popravljati nedostatuosti v njih, pretrebljati in pomlajati jih. Storilo se je v tem oziru, kar jo bilo potreba.
V	preteklem letu se je vnelo 7 gozdnih požarov, ki so pokončali 1'/* hektar nasadov, prizadevši 157 gld. škodo. V treh slučajih so iskre, štrkajoče iz hlaponov na južni železnici zakrivile požar.
V	celom letu je bilo samo 41 ovadb zastran gozdnih prestopkov, med njimi 20 radi prepovedano paše. Ce se pomisli, da je do zdaj 1578 hektarjev pogozdenega sveta, razi rešenega v treh velikih okrajih, in da smatrajo še dan danes mnogi kmetovalci pogozdovanje kot vsiljeno in nadležno breme, lahko spoznamo, da je to število neznatno in sodimo po tem, da kmečko ljudstvo v obče spoštuje nasade ter jih pušča pri miru, dasi jih rado ne vidi, ker mu ne dajejo še nobenih užitkov.
Za pogozdovanje potrebne rastline prideluje komisija v treh stalnih gozdnih drevesnicah, katere ležd še precej v središči tistih pokrajin, kjer se izvajajo nasadi.
Te drevesnice, oziroma semenišča so :
v Komun s površnjem ....	7940 m2
v Gorici	„	....	3500	„
v Šempasu	„	....	2816	„
skupaj .	1.4256	m2.
Zemlja je v teh vrtili ilovnato-peščena, kakoršna se prilega dotičnim setvam. Seme se natroša v brazde 2 cm globoko in 5 cm široko; lehe so po 1 —1-20 m dolge. Sejo so z roko ali pa z Hackerjevim sejalnim strojem.
Pomladi 1. 1894 so v drevesnicah nasejali
borov
v Gorici 50 kg v Šempasu 41 „ v Komnu 67 „
smerek Parol, borov jelš
15 kg 5 kg — kg skupaj 70 kg
skupaj 158 kg 36 kg 5 kg 10 kg skupaj 209 kg.
Za nakup semena se je potrosilo skupaj 193 gld. 77 kr. — Seme Parolinijevih borov pa jo brezplačno preskrbelo vis. c. kr. namestništvo.
Te setve so dale približno
borov	smorek	Parol, borov jelš
v Gorici 800.000 195.000 34,000	— skupaj 1,029.000
v Šempasu	650.000	—	—	120.000	„	770.000
v Komnu	1,090.000	270.000	—	—	„	1,360.000
skupaj	2,540.000	465.000	34.000	120.000 skupaj	3,159.000
rastlin.
Presadili šo 920.000 borovih in smerekovih rastlin, ker niso bile še zadostno razvite za stalne nasade. Iz drevesnic so vzeli za nasade 1. 1894 vsega skupaj 2,631.750 dve — in triletnih borovcev,
104.300 triletnih smerek in 37.000 enoletnih Parolinijevili borov, skupaj 2,773.050 rastlin. Slednjič je vlada pripustila iz svojih drevesnic 5G2.000 rastlin, komisija je pa njej odstopila 187,227, to v namen, da so so od obeh strani privarčili stroški za prevažanje drevesc.
Za vzdrževanje gozdnih drevesnic so jo potrosilo skupaj 15G0 gl. 56 kr. in sicer za
najemščino ....	gl.	165:—	.	.	.	zaslužke	gl.	914.41
seme..................„	193:77	.	.	.	gnojitev	„	41:50
veje za pokrivanje	„	143:60	.	.	.	inventar	„	48:75
razno troske . . . „	53:53 . . . skupaj gl. 1560:56.
Y	preteklem letu so so prvikrat rabila umetna gnojila (Kali-amonijak-fosfat) obsegajoč redilnih snovij : 10—12°/0 amonijaka in 15—18 % žvepleno - kislega kalija. Gnojilo je stalo v Gorici 13 gl. 20 kr. kvintah Gnojitev so je sponesla tako dobro, da je zanaprej ne bomo več opuščali.
Nadzorstvo in varstvo nasadov jo izročeno 4 državnim gozdnarjem in trem komisijinim čuvajem; v pomoč so jim pa tudi občinski poljski čuvaji, kateri dobivajo za to nekaj nagrade. Sicer pa je o-pomniti, da so občinski poljski čuvaji v obče tako revno plačani, da so ne morejo pečati izključno sč svojo službo ; — to pa škoduje kmetijskemu in gozdnemu gospodarstvu.
Pogozdovalni kataster obsega zdaj 8.348 hektarjev zemljišč, med temi je občinskih 6259, zasebnih 1916, erarskih 168 in komisij inih 5 hektarjev.
Do zdaj jo pogozdenih 1578 hektarjev; torej je v ta namen odločenih še 6770 hektarjev, katero treba v prihodnjih leti nasaditi. Ako bo delo tako napredovalo, kakor do zdaj, bode pogozdenje vseh v to odmenjenih zemljišč dovršeno v 37 letih.
V	celej dobi, od kar obstoji komisija, do zdaj, to je od 1. 1884. do konca 1894, jo imela vseli dohodkov skupaj 107.403 gl. 59 kr. in vseh stroškov 106.409 gl. 84 kr. V založbo troškov je država donesla 87.450 gld., dežela 12.750 gl., drugi deležniki 7203 gl. 59 kr.
Pojavi svinjsko kuge-
Ministerstva za notranje stvari, pravosodje, trgovino in poljedelstvo so izdala ukaz z dud 'J. junija 1895. v odvračanje in zatiranje svinjske kužne bolezni obsegajoč natančna določila, kako ravnati, kadar kje nastopi, ali kadar so le sumi, da je nastopila ta bolezen. Ker je ukaz objavljen v državnem zakoniku (kos XXXIX.), ki ga dobivajo v slovenskem besedilu vsa naša županstva, ima vsakdo, kogar zanima, priliko, prečitati ga v občinskem uradu.
Zato priobčujemo za zdaj samo ukazu dodano podučilo o prikaznih, pod katerimi nastopa prasja kuga, da vsakdo lahko spozna to bolezen, ako jo kak nesrečen slučaj zanese v naše hleve. Podučilo se glasi tako-le :
Prasja kuga (prasja kužna bolezen) je nalezljiva živalska bolezen, ki je do najnovejšega časa bila v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, popolnoma neznana ; zatorej posestniki živine niso dosti gledali na njo in deloma se je celo zamenjavala s prasjim peračcem (vrbancem, perečim ognjem, všenom).
Njena nalezljivost pak je mnogo veča, kakor nalezljivost pe-račca in praviloma napade večino, včasi co!6 vse prasce v suhoto-vanjih, v katerih se vgnjezdi; tudi cepanje obolelih prascev je mnogo veče kakor pri peračcu ; za to kugo pogine večina prascev.
Razširjanje njeno so zlasti pospešuje po trgovini s prasci, pa tudi po drugih sredstvih, sosebuo po strežajih, skapljalcih (tako-zvanih kavčmarjih ali svinjerezih), po predmetih in zlasti po gnoju iz okuženih hlevov itd.
Ako se za prasjo kugo oboleli prasci pobijajo za silo, nastanejo v dotičnili suhotovanjih nevarna gujezda kuge večkrat za dolgo časa; tudi je dokazano, da se kuga dalje širi po mesu in odpadkih takih zaklanih prascev.
Meso teh bolnih živali je človeškemu zdravju škodljivo in je večkrat tako kakor kuhano meso.
Prav pogostoma zatrošajo to kugo prasci, ki oboi d le v manjši mčri ali se morejo bolezni bolj upirati, kar velja o domačih, z angleškimi pasmi ne križanih pasmih, kateri torej kažejo le začasno bolehnost.
Najmenj sc bolezni morejo upirati mlajši prasci. (prašički, tekači).
Kužnina se	raztrosa po izdihavanem	zraku, po izmečkih, ki
se	jih znebavajo	obolele živali pri kašljanju,	po skupni piči,	oziroma
ostankih pice, po napajališču, po izmetanein blatu in po seči, po gnoju iz okuženih hlevov, po ostankih stelje, po hlevskem orodju i. t. d.
Bolezen sama sestoji iz pljučne vnetico in črevne vnetice, a večkrat se tudi na široko vniči kožica črevne žleze; v mnogih slučajih vrhu tega še hudo obolč ledvice in scalni organi. Neredkoma so enake razrušbe kakor na kožici črevne žleze nahajajo tudi na žlezni kožici v gobcu, v žrelu, goltancu in v dušniku.
Pojavi bolezni so različni po tem, ali so obolela naj hujše pljuča ali pa čreva, oziroma vse dihalne poti ali pa prebavila.
Bolezen se	pričenja s tem, da prašeč	nima pravega	teka in
je	vedno žejen ;	živali so tedaj zelo mlahave in slabotne,	zlasti v
zadnjem delu ; hoja jim jo trudna, opotekajoča, omahujoča v zadnjem delu ; noge so jim tako rekoč drvene, koraki majhni. Prasci mnogo leže, zarivajo se v steljo in vstajajo le neradi in težavno ; oni krulijo poredkoma in precej hripavo, kašljajo slabotno, da jih jo včasi komaj slišati, sploh dihajo naglo, čudno premikajoč otrebušje. Mnogokrat so v početku bolezni in nadaljnem njenem teku opazuje bljuvanje ali krvavo barvana driska, včasi tudi izmeček krvavo barvanega ali zelo s krvavo žlezo prevlečenega blata v malih krogijicah.
Bolno živali imajo hudo mrzlico, tresejo so po vsem životu : koža jim jo včasi	gorka, včasi	hladna	ter	jo	večkrat,	zlasti	okoli
ušes, na rilcu pod	vratom, na	trebuhu in	na	notranji	strani	krač
zel6 rudeča do modra ; največkrat se prikaže opiišč, združen s krastami.
S prva so oči	solze, a kmalu jih	prelepi	neka vlačua gnojna
tvarina ter jim da	biti odprtim	le na	pol.
Živali naglo medle ter poginejo večkrat črez malo dni ; včasi pak traja bolezen tudi več tednov, v redkih slučajih tudi več mesecev.
Pojavi bolezni nastopijo pri novic nakupljenih prascih prav.-loma kmalu potem, ko se ti spravijo v hlev, ter so tako čudni, da ne morejo ostati skriti, nko strežaji le količkaj pazijo. Ko jih posestnik prascev zapazi, mora nemudoma podati o tem naznanilo ob-
činskemu načelništvu (županstvu), katero naj prej ko mogoče vkrene potrebne naredbe, da se zabraui nadaljno razširjanje kuge; zakaj leki, ki bi v ti bolezni res kaj pomagali, so še popolnoma neznani in tudi zdravljenje tako obolelih živali bi bilo najbrž brez vspeha, če pomislimo, da je bolezen navadno zelo nagla in da zelo vničuje za življenje posebno važne organe.
Kranjska deželna vlada je lazglasivši to podučilo dostavila naslednji opomin :
l)a se ta jako nevarna svinjska kuga ne zanese v našo krajo in da se pospeši tudi nje nagli zator, opozarja se živinoreja o prebivalstvo, naj v obče, kar jo največ moči, no uvaža tujih prašičev, opozarja so na to, kako so svinjereja dobro izplačuje, opozarja so na gospodarske prednosti naših domačih svinjskih plemen, na njih odpornost, zmernost in izredno plodovitost, potom pa tudi na to, da imajo domači prašiči bolj okusno meso, ter se opominja, naj z živahno svinjerejo pokriva svojo potrebo, kakor se to godi že v več okrajih.
Razne vesti.
Skupna uaročlia. — Kmetijsko društvo sprejema oglase za skupuo naročilo na razno kmetijsko blago, kakor:
Thomasov fosfat (žlindrina moka). Obsega 20—22 °/0 fosforove kisline. Cena okoli d gl. 80 kr. kvintah Oas za naročim do konca julija. Blago so izroči'v prvi polovici oktobra.
Kainit z 12 4 °/0 pepelika ali 23 °/ žvepleno-kislega kalija. Cena okoli 2 gl. 80 kr. kvintah Oglasi so vedno sprejemajo, na-ročbo se pa izvršujejo vsakrat, kadar so jih nabere vsaj za jeden vagon blaga.
Mineralni hiperfosfat z 16 — 10 % v vodi raztopljivo kisline. Cena 5 gl. 10 kr. kvintah Čas za naročbo do 31. avgusta; izročitev: prve dni oktobra.
'A v e p 1 e n o - k i s 1 i p e p e 1 i k , čistost 92—95 °/0 ’ l'° 12 gl. 50 kr. kvintah Oas za naročbo do 31. avgusta; izročitev prve dni oktobra.
K i I e ii s k i sol ni t a r obsegajoč 15 — 15 1/2 °/u; d ušca. Cena 11 gl. 50 kr. kvintah čas za naročbo do konca januarja.
llak ro ni vitrijol (modra galica) v originalnih sodih po 250 kilogr. skupaj. Cena 22 gl. kvintah Na razpolago jo še'5 sodčkov ; blago se izroči takoj.
Po napovedanih cenah se bo dobivalo blago brez drugih stroškov v Gorici v zalogi. Naročbe še pa ne izvršč, če ne znašajo skupaj vsaj 1 vagon blaga.
Za vsak kvintal naročenega blaga treba prodplačati 1 gl. aro; pri izročitvi blaga so pa poravna kupna cena.
Ako bi naročbo na mineralen hiperfosfat, žveplouo-kisli pepelik iu kilenski solnitar ne dosezale množine 100 kvintalov, porasla bi cena vsacega kvintala za 82 kr.
Goriški trg svilodnili mešičkov. — Na goriški trg je prišlo letos v dobi od 20. junija do 8 julija vsega skupaj 48.818 kilogramov svilodnili mešičkov (galete) in sicer 48.522 ki pšeničnih, domačih in dotičnih križancev, 296 ki pa zelenih in belih. — Za prve so je iztržilo skupaj 75.160 gld. 55 kr., za druge pa 388 gl. 61 kr., torej za oboje skupaj 73.549 gl. 16 kr.
Poprečna cena je bila pšeničnim 1 gld. 50 8/i0 kr., zelenim in belim pa 1 gld. 31 3/10 kr. kilogram.
Letos je bila kupčija nekako mrtva ; prišlo je veliko manj blaga na trg, kakor v poprejšnjih letih. To pa prihaja od tod, ker je lani marsikdo več potrosil za listje, kakor je skupil za galeto. Ničeva cena je oplašila mnogo njih, da so letos popolnoma opustili svilorejo, iu če pojde tako naprej, kakor je v tem oziru začelo iti zadnja leta, bomo z domačo svilorejo, katera je dajala nekdaj tako obilne dohodke, v malo letih pri kraju.
V Gorici 10. julija 1805.
Predsedništvo c. kr. kmet. društva.
:V-	*
*
* * *
Trtna us so širi po naših vinorodnih pokrajinah. V zadnjem času so jo zasačili v nekaterih vinogradih vogerske in vertojbanske, hiIjenske iji bukoviSke občine. Kakor vidimo, pomika so ta najhujša sovražnica vinske trte čedalje bolj proti Soči. Prva kužna zalega na Goriškem je bila v Štjaku ; drugo so našli po brdih med Branico in Vipavo (v Gabrijah, Šmarjah), potem v Ošovljeku pod Gradiščem v dornberškem katastru, zdaj na Vogerskem, v Biljah, Bukovici in Vertojbi in ker jo na griču sv. Marka nad Šempetrom in v goriški občini tudi uže imamo, moramo obžalovnje konstatovati, da je cela vipavska stran našo dežele v ve!ikej nevarnosti. Vino- • gradnikom je torej sila skrbeti za zanesljivo odporne podlage.
V najimenitnišo vinorodno provineijo francoske republike.— v Šampanjo — zanesla je trtna uš svojo kužno zalego najzadnje na Francoskem. Branili so se jo dolgo in skušali, po kulturalnem uač.nu pregnati jo iz svojih vinogradov. Vse zastonj! Morali so tudi tam • pribežati k edini zanesljivi pomoči — k odpornim amerikankam. Zdaj jih sadč z nevtrudljivo vstrajnostjo, da nadomestijo nasade, še prodno filoksera dovrši svojo pokončevalno delo. Naj tudi naši vi-norejci z vso skrbnostjo in razumnostjo posnemajo izgled Francozov, katere priznava ves svet kot najboljše trtorejoe.
:V-
*
Vsak sadjercjec Bi moral Biti tudi vnet čeludo-
rojoe. — V „Obstgarten“ beremo, da je čebeloreja veliko večjega, pomena za sadjerejske pokrajine, l«ikor so sploh misli. Naše sadno vrsto se op 1 od ujejo redko kdaj same; oplodujo jih večinoma cvetlični prah drugovrstnih dreves rastočih blizo njih. Sicer, pa jo sad, kadar . prihaja op lojen je od drugih dreves, boljši in navadno tudi lepši od onega z dreves, kojih cvetje se samo oploduje. Prenašanje cvetiič-nega prahu pa oskrbujejo žuželke in pred vsemi drugimi se odlikujejo čebele. S tem delom koristijo one veliko več, kakor z medom in voskom, ki ja dajejo čebelorejcu. Kadar pomladi neugodna vremena zadržujejo čebele v panjih, ni nikdar pričakovati dobre sadne letine. V takih krajih, kjer so malo pečajo se sodjerejo, občutijo sadjerejci veliko bolj škodo, ki jo o času cvetja prizadeva neugodno vreme, kakor tam, kjer marljivo čebelarijo.