a v Razne novice. Duhovniške vesti. Č. g Anton Stergar, provizor v pretmes.ni župniji sv Magdalene v Mariboru, je imenovan župnikom lsfotam. * Mladinska organlzaclja. Cerkvene govore za mladino je irael v Orraožu dne 25, marca in pri Sv. Miklavžu pri Ormožu dne 26. marca profesor dr. J. Hohnjec. Na obieh krajilf je bil sprejem novih udov v Marijino družbo. * ,,Kaj delajo trapisti. Brat Gabriel Giraud in njegova ustanova v Rajhenburgu." Izdajl in založil samostau 00. trapistov v Rajhenburgu, Stajersko. — Knjiga opisuje življenje brata Gabriela, ki se je odpovedal narlepšim upom tega sveta ter se je podal v samostan Bogu služit. Ko je leta 1880 francoska vlada redovnike preganjala. je kupil za izgnance svojega samostana grad Rajbenburg. Tukaj se je torej ustanovil samostan, v katerem jo brat Gabriel sveto živel in sveto urarl. Poleg tega podaja knjiga kratko zgodovino cistercijanskega reida, razpravlja pomen meriihov in samostanov za človeštvo, opisuje zgodovi110 RajhenVurga itd. Ker pa ima spis namen, seznaniti iSlovence z življenjem trapista, ki se ravno 0 njem širijo med ljudstvom tako čudne govorice, opisuje se v njej natanko življenje v našib samostanih. Broširana knjiga stane 2 K 50 v, v platno vezana 3 K 50 vin.,. in se dottfva pri 00. trapistib v Rajhenburgu, Stajersko. * Hecendorfova radovednost. V pTejšnjem iednu se je mudil na Dunaju načelnik našega generalnega štaba, generalni polkovnik Konrad pl. Hecendorf, da poroča cesarju 0 vojnem položaju. Po končani avdijeuci se je podal naš slavni vojsk»vodja v neko gostilno v Griinangerjevi ulici, kamon navadno zahaja, kadar se mudi na Dunaju, da povžije svoje opoldansko kosilce, Po končanem kosilu je poklical natakarja, da mu plača kosilo. Predno je odSel, ie potrkal natakarja na ramo ter ga smehljaje vprašal: ,,Dragi Jože, povejte mi sejdag še, kedaj bode konec vojske?" * Trikrat odlikovani slovenski junak. V bolnišnici Rudečega križa v Beljaku je bil odlikovan dne 24. maroa četovodja Maksimilijan Paulič iz Buč pri Kozjem. okraj Brežice, z zlato hrabrostno kolajno. Imenovani se je posebno junaško izkazal v bojih pri Bovou, kjer je bil težko ranjen v pljuča. Sedaj je v bolnišnici in se po6uti že preoej boljšega. Pripomniti je, da je Paulič že tretjikrat odlikovan in sicer z rnaln in veliko srebrno in sedaj z zlato svetinjo, * Sest sinov, dva zeta In dva vnuka ima v vojni službi Alojzij Rožman iz Dobrave (občina Starat-Novavas na Murskem j)olju). Trael je osem otrok: šest sinov in dve hčerkr, kateri so bili pred vo,;sko vsi samostojni posestniki. Sedaj služijo: eden kot rezervist, ostalih pet sinov in dva moža njegovih l?5eri pa so črnovojniki. Vsi drivgi so dosedaj zdravi v domovini, eden je vojni ujetnik fez Przemysla, le njegov vnuk Alojzij Srajnar se že od mesca julija 1915 pogreša iz jugozabodne fronte. O6e in mati, katera sta stara vsak j,'O 75 let, pvavita, da imata upanje v božjo pomoč, da se po srečno konfiani vojski vsi skupai zcfravi snide;o. * Kdo kajj ve? Pogrešata se od mesca julija 1. 1. Alojzij ftrajnar in Franc galamun, oba pešca pri 87. pešpolku, 3.-X. maršstotnija, vojna pošta št. 322. Kdo od njiju kaj zna. se prosi, da blagovoli naznaniti občinsikemu predstojništvn v Stari-Novivasi, pošta Križevci * Pojasnllo zaradi podpor In vzdrževalntn. — Nekntori so filanko, kl so bili zadnji 6as po listih 0 zvišanju podjior, napa^no razumeli. Zato nafdlegujejo okrajna glavarstva, ki so z delom že itak preobložena, z nepotrebnimi |>rošnjami. Podpore se ne zviša vsakemu, ki z doseda.njo podporo težko izhaja. Za 0sebo riad 8 let staro se dovoli podpore K 1.05, če gostuje, rn 70 vin., če ima svojo hišo; za otroke pod 8 leti pa polovioa od onili dveh svot. ViSja podj^ora se sploh no dovol.ju.ie, pa,č pa se nnjvišja oelotna podpora iz gofovih vzrokov večkrat skroi. * Poštni zavoji vojakom na boiišč«. Poštno ravnateljstvo razglaša, da naj odpošiljntelji zasebnih poštnih zavojev vojakom na bojišeo priložijo v dotifine poštne zavoie naslov odpošiljatelja in tudi naslov prejemalca. kajti jmgostoma se pripeti, da postane naslov 11,1 poštnem zavoju ne?itliiv ali so pa izgubi in doti^ne pošiljntve nv mosofie dostaviti naslovljenou. * Ne knpujto vo.taškili predmetov. Po poroCilu, ki j-e došlo na n. in kr. armadno poveljstvo, prodajajo osebe moStva potnib formacij oblaftila., posebno Cevlje, eivilnemu prebivalstvu, Ne glede na to, da, ??e bi se v resnici dogajale take protipraivne prodaje a3i celo v več;em obsegu uresničevale, Sbi kupci ne samo postali sokrivi ošlcodovania erar'a in oSVodovanja pripravljenosti ^et, se iih tudi lahko zasleduje po § 476 kaz. zak. in bi torej zapadli hudi kazni, Zatorej se nujno svari pred nakupovtanjem vojaških oblaCil, Cevljev in drugih vojaških predmetov. Seznam pogrešanih vojnih ujetnikov. Vojou irnnistrstvo (oddelek za sestavo ujetnišiuh seznamov) je izdal 1. seznam onih vojoih ujetnikov-Avstnjcev, katerih vojaško krdelo ali domači kraj radi pomanjkljivih podatkov v seznamu tujih držav, kjer so ojeti, niso bili natančno označeai. Seznam obsega 260 st ani; vpisanih je 13.000 ujetnikov-Avstrijcev, ki se nahajajo v raznih sovražnih deželah. Ta seznam se dobi pri c. kr. državni tiskarni na Dunaju (Staatsdruckerei) za ceno 66 vinarjev en izvod. " Važna odredba glede na vojaško preskrbo. Superarbdtriiske komisije so zastoi;ale dosedaj stališ6e, da gre invalidna pokojnina iu državna podpora le osebam, ki so dobile bolezni v vojski, radi katere so jih odjlustili. Kdor je bil prej boliin, so ga odklonili. Uradno so pa zdaj narpfiili, da gre vojaška preskrbnina tudi osebam, katerih bolezen se je poslabšala med vojaško službo. Ce je bil ktio bolan, a vseeno spoznan. da je sposoben za vojaško slu-žbo in je tudi služil, a; je bil potem superarbitriran, se mora pač soditi, da je povzrofiala posliabšanje bolezni vojaška služba. Tisti, ki so se jim zavrnile prošnje za pokojnino, ker so že bolehali, predno so nastopili vojaško službo, naj prosijo pri svojib Setah še enkrat za pokojnino. * Odškodnlna za preskrbo vojnih ujetnikov. Dozdaj je bila malim kmečkim posestnikom, ki so rabili za delo vojne ujetnike, odmerjena za njihovo preskrbo posebna odškodnina, Kakor jpia naznajija c. kr. vojaško poveljništvo v Gradcu, se je večkrat prigodilo, da občine njim nakazane odškodnine za preskrbovanj© vojnih ujetnikov malim kmečkim posestnikom niso izplačale, aimpak so ta denar uporabile za svoje izdatke. Opozarja se, da to ni dovoljeno in je obstoječim predpisom na,ravnost nasprotno ter je zato dolžnost občin, odškodnino za preskirbo vojnih ujetnikov delodSajalcem redno izplačevati. Ce Oii sŁ komu godila krivica, naj se pritoži na c. kr. okrajno glavarstvo. * Zelja liialih mlinarjev. Iz šmarskega okraja nam piše posestnik maflhnega mlina: Prebiramo v ,,Gospodarju" marsikaj važnega za razne kme6ke stanovo. Zato Vas prosimo, govorite še tudi za nas uboge mlinarje, naj se postava zaradi plačila v denarju omeji samo na večje mline. Takšni majhni mlini fti pa naj imeli merico kakor poprej. Kaj nam pomagaio tisti krajcarji, ki j,ih dobimo, Tver si ne moremo ničesar kupiti za. nje? Gotovo lahko vsak pogreša tisto-le piest moke, ki jo mi vzamemo. Nam pa veliko koristi. Drugače morarno zraven mlina lakote konec storiti, ml in naši otroci! Torej priporofiamo se tudi mi majhni mlinarii! * Odgovor dninarjem. Kmet iz planinske okolice nam piše z ozirom na članek, ki se je objavil v našem listu iz kroga kmečkih dninarjev ter se je oziral pred vsem na ra/zmere v planinski okolici, med drugim to-le: Res je, da je sedaj vse dražje jia svetu. Zato pa tudi mi kmetje ne pričaikujemo od težakov, da bi nam zastonj delali. Plačali smo lansko leto ženskam po 80 vin,, pridnejšim 90 vin, Ali tota plača je bila za delo od devetih dopoldne naprej, ne pa od zore do mraka Ako bi bili Idelavci že ob 7. uri zjutraj v kmetovi hiši, bi tudi roli nekaj zraven dodjali. Povdariti moramo nadalje, da tudi nam kmetom ne pada z neba milo, sol, ol,ie, potrebna obleka in usnje za 6evlje. Vse to moramo mi ravno tako plačati, kakor Vi. Tudi davki so vsaico leto ve6ji. Po zimi pa vsi trpimo: Vi dninarji zmrzujete v hiši pri pe6i, mi kmetje pa zunaj pri delu. Nazadnje pa pravim in prosim: Bodimo zopet vsi složni in edini, da se botno ložje drug drugega prežjveli. * Sadii« fižol! Cesarsica namestnija nam pošiIja poziv na kmefiko prebivalstvo, v katerem priporo6a^ da bi se letos sadilo jiosebno mnogo fižola in še tudi Stlrugih strocnic. Ker je po-ministrski odredbi z dne 2i. sept. 1915 določeno, da sme pridelovalec za lastno uporabo in za seme ohraniti samo eno feetrtino pridelanega fižola, je priporočati, da se istega vsadi lefos čimveč, da bo tako pridelovalcu ostala večja množina za lastne potrebe. Ako komu primanjkuje t?emenskega jižola, naj se po občini obrne na žetvenega komisarja g. R. Petrovana na mariborskem okr. gla.varstvu. Buče in solnčnic-e. Letos bo kazalo, kot smo žt pisali, nasaditi voliko buč in solnfinih rož, da bomo imeli doma olje za solato in krmo za živino. Buče poznate. Ni pa povsod znano, da je olje iz peček prav dobro za vse jedi. za katere se rabi laško olje. Kar si lahko sam pridelaš. idi in si pridelaj! Cemu bi dajali denar tuiim bogatinom? Se vse premalo pa jg zna.na solnčna roža, ki daje dobro jedilno olje, pa iudi ole za milo in firnež. Stisnjeni ostanki so za žival vefi vredni, kakor lanene tropiue. katere ima.'O 28% beijakovin in 112 krmilnih iednot: tropine solnčnib rož pa 32.8% beljakovin in 125 klrmilnih jednol. Na sto in sto jili lahko nasejete ali še boljše nasadite po krompirju in turščici. Ce nc maraS sam doma preSati, jih boš prav lahko dobro jirodal. Solnfine rože bi na marsilkateri njivi veliko več donesle, kakor žito. Laliko jili zasadiš tudi kot lepo ograjp okrog njive. * Zeiiske in poljsko delo. V nareflbenem listu cesarske namestnije je izšel odlok, ki se nanaša na ženske in poljska dela. Cesarska namestnija daje v lej odredbi žetvenim komisijajm pravico, da smejo pozvati ženske, ki nimajo lastnih posestev za obdelovati, da mora;o pomagati pri nujnem poljskem delu. Izvzete so samo tiste, ki morajo oskrbovati in varovati rnaje otročifie. Proti ženskam, ki sp bodo protivile navodilom žetvene komisije, se mora pri politični oblasfri vložiti kazenska ovadba. Posebno pozornost morajo obračati žetveno komisije napram ortim ženskam, ki dobivajo za može, ki so pri vojapcih, jiržavno podporo. in katere ra.di te poclpore ne delajo. Ce si bodo t'e ženske s prlidnim delom kaj več zaslužile. se jim podpora na noben na,čin ne bo odvzela ali znižajla. Cesarska namestnija tudi opozarja, d!a se ranoge ženske, ki se Qgibajo delu, navadijo uživanju alkoholmh pijač. C. kr. okrajna glavarstva so dobila naro&ilo. da morajo p r o t i t !a k i m ž e n s k a m. ki se javn o o p i j a n 'i j o, nastopati s strogimi kaznimi. * Visoke cene za strojilno skorjo all lubje. Cesarska namestnija je izdala posebno navodilo za dobavo in pripravljanje drevesne skorje ali lubja, ki se rabi pri izdelovanju usnja in podplatov. Cena je sedaj sledeča: za suho lubje v zvitki-h 1.00 kg 30 K, za zlomljeno ali stolčeno (zmlaCeno) 36 K. Pred enim letom je znašala cena za debelo zmleto skorjo 3 K, za fino zmleto 4 K 100 k,g. Kdor torej more, naj pusti drevesa, če jih je tudi po zimi podrl, ležati norazdelana. dokler ne pride v drevo sok, tla se lahko olupi. To se zgodi v času od mesca aprila do avgusta. Skorja se naj skirbno spravi in posuši^ Pri sedanji veliki potrebi bo huli krastova (grapava) skorja drugih dreves do gotove raere porabna. Naj vsak skrbi, da se bo v,.tem letu kolikor mogoSe mnogo skiorje pripravilo. S tem se ne vrši samo domoljubna dolžnost, ampak se napravi tudi dobra 'ktipeija. Bikrena galica. Kakor se num poroča, je ba krena galica za naše štajerske vinogradnike že došla in se bo prihodnje tedne razdeljevala. V naših krajih bodo razdeljevali galico okrajni z stopi. ki so poprej sprejemali naročila. Cena bo baje za nekaj vinarjev nižja kot je bilo prvotno ddočeno. Tudi mlečne karte dbimo. Po poročlih dunajskih listov, bo izšla v najkra|šem času cesarska naredba, ki bo določala, da bodo upeljfine v Avstriji tudi tako^vane mlečne karte. V zadnjem času se pojavlja izvanredno pomanjkanje mleka. Vzrok te mu je kakor so dognali, ker se uporablja v neka terih gospodarstvih preveC naleka za razae domače živab, kot mačke, pse itd. Od te določbe bodoizvzete bolnišnice in take bolne osebe, katerim bo zdravniško dovoljeno, da bodo smele vživati večje množine mleka. Kam se je [obračati^za semensko ]žito?^C. kr. žetveni komisar g. R. Petrovan na mariborykem okrajnem glavarstvu nam poroča, da se naj vsi tisti, ki še rabijo |aro žito za seme (pšenico, rž, ječmen, oves itd.) obračajo nanj. V proSnji se naj navede vrsta in količina semenskega žita, ki ga prošnjik potrebuje. ProSnji se naj priloži potrdilo občinskega urada, da dotični res potrebuje semenskega žita. G. Petrovan ima svojo pisarno na okr. glavars^vu v Mariboru II. nadstropje, soba št. 13. Velikonočni pirhi prepovedani. Kakor v lanskem letu, bo tudi za letosnje velikonučae praznike izdalo štajersko cesarsko namestništvo odredbo, s katero bo tudi z& letos prepovedano barvati jajca za velikonočne pirhe. * Mestno prebivalstvo dobi več sladkorjja. — Štajersko cesarsko namestništvo namerava zvišati ranožino sladkorja za mestno prebivalstvo ter za prebivalstvo industrijskih krajev. Od dne 15. aprila naprej bo določeno. da bo prišlo na vsako mestno osebo 154 kg sladkorja za štiri tedne. Do sedaj je bilo določeno, da je prišlo na vsako osebo brez izjeme 1 kg shdkorja za 4 tedne. * Koliko sladkoria sme uporabiti vojni ujetnik. Poveljstvo južno-zahodne Ironte naznainja., da se sme uporabiti za vojne ujetnike 1 kg sladkorja za ossebo, in sicer za 4 tedne, torej ravno toliko, kolikor za dru^ ge osebe. * ,,Svctovalec za izurjiene gospodarjo o živlnorejji itd." je knjiga, ki jo je izdala ravnokar c. kr. štaperska kmetijska družba. Spisali so jo trije strokovnjakti: Pavel pl. Naredi, Anton Raidel in Ed. Januschice v prav poljudni obliki. V tej knjigi najde živinorejoo vse nasvete, ki jih rabi o živini. Tu bereš in se poučiš o goveji in svinjski krmi. o pripravljaniu raizne krme, o krmljenju, o paši za svinje in goveji paši, o navodilih v najnavadnejših živinskih boleznih, o prvi pomoči pri boleznih in nezgodah pri živini za vsako bolezen posebej. nadalje kaj je treba stnriti, če so pojavijo kužne ttolezni iljd. Živinorejeo bod« hvaležen za to knjigo, K-er najde v nji vse. kar rabi poiiica o ži\inoreji. Zato jo prav toplo priporočamo. Knjiga stane 1 K za filann kmetijske družbe, za nefilane K 1.60 Najboljše je, da si ]wdružnice kmetijske družbe naročijo primerno število in razprodajo med flane in nečlane. * Oddaja subvenci]sklh blkov okrajem, podružnieam in »bčinam. C. kr. kmetijska družba štajerska razglaža: Osrednji odlx>r bo aprfijemal tudi lek* 191.6 po razmerju sredstev, katera mu hodeta dala na razpolago vlada in deželni odbor, prošnje za subvoncionirane bike iz takili okrajev, v katerih ui ppskrbljeno za urejeno fjikorejo niti z živinorejskimi, niti z bikorejskimi zadrugami. Ker bodo državna sredstva vsled vojnega položaja najbrž zdatno skrčena, nastane ueizogibna potreba, nastaviti bike ]je v takih občinah, kjer sploh ni za plemenitev pripravnih bikovplemenjakov; v onih obeinah, v katerih se že nalrajajo snbvciifijOnirani biki, pa se mora skrbeti z umno rejo in gojo za to, da ostanejo tfiki za plemenHev uporabni še nadaljne leto. Prošnjiki dobijo bike za 00% kupne cene: v slednjo se všteje varšeina po 50 K, katero je treba položiti. Nakupne in prevjzno stroške trpi subvencijski sklail. 8ub\encijski biki se oddajo od j ostaje proft, katero je treba naznaniti. — .Tamstvena doba traja dve leti, to se pravi, prt pravilni oskrbi bika preide plemenjak po dveh letih v last prejemnika. Ako pa bikorojec ne izpolnjuje dolžnosti, za katere se mora prej obvezati s posebnim revenzora, obvezan je vrniti subveiicijo. Tudi zapade varščinat, 6e ne prevzame poslanega bika. Kmctuvalci, ki želijo dobiti pleraenskega bika, morajo to v prvi vrsti uaznaniti okrajnemu odboru, in če ta odkloni posredovanje, na^elstvu najbližje kmotijske podru/nice ali pa domaičemu občinskemu predstojništvu, in položiti pri predznarnbi za subvencijskega bika varščino v znesku 50 K ter podpisati ob\-eznico. Da si kmetijska družba lahko pravočasno oskrbi potrobno šte\ilo bikov, želimo, da se ji prijave čim prej pred1ložijo. Reverzi se dobijo pri kmetijski družbi ali pa pri okrajnih zastopib. * Uporaba vseh pašnlkov in travnikov za živinorejo. 2e v lanskem letu je izdalo štajersko cesarsko namestništvo odredbo, ki določa/. da se morajo uporabiti za živinorejo vsi travniki, pašniki, kakor tudi planinski pašniki. Ta naredbai štajerskega cesarskega naraestništva je veljavna'tudi za tekoče leto. Tudi najemnikom takil? zemljišč je strogo naročeno, da rnorajo vsa tozadevna zemljišča uporabljati v prid živinoreje. Kdor bi se ne pokoril tej naredbi in bi puščal v nemar pašnike in tra(vnike, bi se ga kaznovalo z denarno globo do 1000 K ali z zaporom do enega mesca. * Oskrbovalnina v Splošni deželni bolnlci zvišana. Deželni odbor jo oskrbovalne pristojbine za Splošno dežebio bolnico zvišal, tako da bo treba odslej plačati v prvem razredu oskrbovalnrne 19 K, v drugem 9.50 K, v tretjem 4 K. * Dva ptujska ptlča. Ukradeno vojaško usnje sta kupovala čevljarja v Ptuju Zelenko in Arnejčičr. Prodajali so j,e njima razni vojaški rokodelci, ki so kradli usnje v vojaškem skladišču. Vojaška uprava jo oškodovana za 1600 K. Zelenka in Arnej^iča je obsodilo marilJorsko okrožno sodišče vsakega na osem meseev težke ječe. * Morilec prestolonaslednika Franca Ferdinanda umrl. Dne 24. marca je umrl v vojaški kaznilnici v Mollersdorfu Nedo Kerovič, ki je bil eden glavnih sokrivcev sarajevskiega umora. Na dan; umora je razjarjena množica Keroviča tako liudo pretepla, da mu je bilo zlomljenih ve6 reber in le s posredovanjem policije se je posrefiilo, da ni bil pri priči ubiU Nedo Kerovifi ie bil kot glavni sokjivec umora prestolonasled/tiika Franca Ferdijianda in nje.gov© soproge obsojen na smrt, toda cesar ga je pomilost'l in smrtno kazen so mu spremenili v 201etno je6o. Plju6na bolezen in jetika sta sedaj napravil! konec morilčevernu življenju. Dopisi. * Maribor. \T pondeljek. dne 27. marca, popoldne se je v naši tiskarni ponesrečil 181etni strojniški vajenec Ernest Frankl. Ko se je tiskala pondeljkova ,,Straža" in je veliki tiskarski stroj tekel, je Fra>nkl liotel pri stroju neko re6 popravfiti, a stroj ga je zagrabil za desno roko, da nm jo je pri sklepin popolnoma zdrobil, tako, da je ostala viseti samo na eni kiti in kosu kože. Nesrečnemu mladeniču, ki je bil jako priden, so v tiskarni za silo roko obvezali in ga odnesli v rešilno postajo, odkoder so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu roko odrezali. * Maribor. Dne 27. marca t. 1. je umrl v 67.1. svoje starosti tukajšnji tovarnar za izdelovanje solov Rajmund Pihler. Pokopan je bii v sredo, dne 29. marca, na tuka"šnjem mestnem pokopališču. * Maribor. Dne 27. marca t. 1. je umrl v tukajSnji (Inmobranski vojaški bolnišnini pešeo 26. domobranskega pešpolka Anton ŽiiTan. * Maribor—Ptuj. Od dne 26. marca naprej ne vozi iz Maribora popoldanski osebni vlak v Ptuj več tb 1. uri 15 minut, ampak ob 1. uri 50 minut. Ta ,-lak bo odslej na Pragarskem po6a,kal na prihod dunajskega brzovlaka. Tako bodo potniki, ki so namenjeni v Ptuj. imeli takojšnjo zvezo s ptujskim ylakom fgigrlom). * Hoče. Dve veseli novici. Stevilo Moborjanov se ,ie vzdignilo letos v naši fari za 29 udov. Lani jih je bilo 261 in letos jih je 290. Naše ljudstvo spoznava vedno bolj in boli, koliko je vredno dobro, kršfiansko berilo. ,,Bogoljuba" pril?,ija k nam 79 izvnciov. — Oglasil se jc iz ruskega ujetništva naš priden in vrl mladenift Lebc Franc, od1 katerega že 14 raescev ni bilo nobenega poročila. Bil je č<an Orla, ud Mohorjeve družbe, pevec, vnet za vse dobro in lepo. Veselje je v«iiko. * St. 11] v Slov. goricalr. Napredujemo tuidi v vojskinem času. ,,Slovenski Gospodar" je dofcfil v 1 letu v naši žurjuiji do 50 novib naročnikov. Poleg tega pa še proda 11 aš a» organist vsak teden po 30 izvodov nSlovenskega Gospodarja." Celo iz Spiellelda hodijo ponj in po ,,Stražo.u V naSo obmejno župnijo prihaja sedaj nad 180 iztisov ,,SlO:\ienskega Gospodarja." — Tudi društveno življenje ne spi. Brab.10 (truštvo deluje kakor poprej. Na pustiio netl3'.jj m> mladenke, članrce našega društva, priredile, kakor smo že poroftali, igro, ki je vrgla precejšnji dobiček, ki se je poslal okrajnemu glavarstvu v Mariboru v vojne svrbe. Tudi mladeniči se pripravljajo za enak nastop ob Veliki noči. — V našo Marijino družbo pristopa vedno več mladeničev in deklet, kar zuafii, da tudi versko življtenje v naši župniji lepo napreduje. — Za domoljubne namene ima naše dobro lijudstvo vedno odprte roke. UstanovHa se ie s pomoejo obeinskih in drugih pris- ©vkov šolarska kubinja zu uboge šolarje, ki je v zimskem easu dobro delovala. Gospa Thalerjeva ves 6as vojskje prldno zbira prispevke za uboge ranjene vojake v mariborskib ! olnišnicah. Dosedaj je zbrala že čez 500 K v te svrhe: \ 0leg tega pa še mnogo toplih oblačil, jestvin itd. Posestnik in gostilničar Martin Muršec v Stribovou je zbral s prispevki in prodajo raznih predmetov za avstrijski Rudefti križ in druge domoljubne namene že blizu 1000 K. * Sv. Jurij ob Ščavnici. Bralno društvo ima. v nedeljo, dne 2. aprila, popoldne po vefieriiicah, svoj občni zbor. Odsle| bodo tudi kr.jige in listi v čitalnici zopet 11 a razpolago. * SredišCe. V nedeljo, dne 26. marca, je imela naša kmečka liranilnica iu posojilnica svoj 3. obCni zbor. Dasiravno je imel naš mladi zavod od svojega početka mnogo nasprotstev in povrh še preživlja svoja mlada leta v vojnem času, se kljub* vsem stavljenim zaprekam lepo razvijai in se mu obeta krasna bodočnost. Iz poročil, račuuskih zaključkov in knjig posnamemo, da znaša celoskupni dena/rni promet z vštetira prvim četrtletjem tekočega leta 380.703 K 84 v, kar je za začetna leta lep uspeh. Hrai.iiiiHi knjižic se je izdalo 221, uuiičio pa 19, torej obstoji' istih 209. Naša kmecka hranilnica in posojilnica je v ugodnem stan.iu, da sorejema in izplačuje hranilne vloge ter daje posojila tudi sedaj v vbjnem času, kakor prej v roiru, Posojilnica je storila tudi svojo patrioticno dolžnost s tem, da je podpisala svoji moči primerno voj110 posojilo, kar so storili tudi nekateri vlagatelji, ki . so istega padpisa.li za več tisoč kron. Kmečka hranilnica in posojilnica bo spreiemala priglase tudi za 4. vojno posojilo, ko bo isto razpisano. Poslužujte se torej vsi, ki vam je Magor kmečkega sfanu pri srcu; svojega domačega, v vsalvem zanesljivega denarnega zavoda. * Svetinje. 'i'u je nmrla dne 17. mirca mati nadučiteljeve soproge in učiteljice ge. Antonije Sijanec, ga. Katarina Boben, v starosti 77 let. * Sv. Miklavž pri Ormožu. T;akega pogreba, kakoršen je bil dne 18. marca, ko smo spremljali sestro vlC. g. župnika k zadnjemu počitku, sv. Miklavž šo morda ni videl. Od blizu in daleč so se zbrale neStevilne množice ljudi, da skažejo rajni, katero je Bog tako bitro poklical iz tega sveta, izadnjo čast. Dv,i,najst duliovnikov jo se spremljalo na kraj miru in pokoja. Ko je ob odprtem grobu spregovoril 6. g. župnik Bratušek, ni ostalo nobeno oko suho, dokaz, kako preljubljena je bila rajna med Ijudmi. Neskon?.no pravffini Bog ji je gotovo dal bogajtb plačilo, saj ,je živela lepo, da^ naravnost vzgledno. Vsak, kdor jo je spoznal, jo bo gotovo ohranil dolgo v spomiuu. * Sv. Marko niže Ptuja. Po dolgi mučni bolezni je umrl dne 15, febr. 391etni' Alojzij Meško iz Fiibotinc pri Sv. Marku. Rajni zapušfta ženo in šfir; trokn. * Ptu]. Ker se je un Bregu pri Ptuju pc i volftifi in slinovka. se ne vršijo do nndalje v Ptuju vsaki prvi in tretji torek sicer ohičajiii -živinski sejmi, kakor tudi ne svinjski sejmi, ki so se drugače \rSili vsa.ko sredo. Vurberg. Obfiinski odbor \mrberski je v svoji redni seji dne 19. t. m. imenoval vnokojenega g. nadufiitelja Frauca Žiher radi njegovcga uspešnega 40letnega ufciteljevanja na tukajSnji šoli častnim ob6anom vurberške občine. Makole. Po blagem prizadevanju našega 0krajnega šolskega nadzornika. g. Dreflaka v Mariboru in vsled požrtvovalnega sodelovanjaj hikajšnjega uCiteljstva in drugih dobrotuilkov imamo, pofienši od 28. feb. tudi na naši ljudski šoli takoimeno^ano šolarsko kuhinjo. 45 do 50 reVnejših šolarjev se veselo nasituje dan na dan. Tuka.jgn.ja posoiilnioa ie brezplafino prepustila potrpbne prostore. Milosrfinidobrotnik» iz Makol in vseh drugih naSih občin so radovolino in obilno prispevali z raznimi darovi. Bog poplafi vspm blagim dobroinikom! — Hudn ^.teka je že in 8e bode pomorila mnogo mo&kih. Treba je skrbeti za krepek narnS^aj. Mladine pa so m more lelesno dovolj razvijati brez zadostn« tefne hrnne. O (ftm np sme in ne moro biti nobene dvombe! * Sv. Križ tik Slatine. Ta meset; je smrt pri ?ias tri zclo starn Ijudi pobrala. Na Slattini sfa urarla Pa'dprkyjev vetcran Antnn Krumpak, Cohelnikov, star 80 lPt. in znani goder Tlnrij Friznik. stnr 87 let ter na Malih Rodnah Mioa Zaspan, rojena Vehovar, stara 82 let, Sveti jim vefina Iu6! * St. Vid pri Grobelnem. Tukaj je urarla Neža Golež, soproga gostilničarja in posestnika. Ob odprtern grobu sta ji govorila- v slovo domači g. župnik J. Ga^šek in posestnik Grosek. Svetila pokojni-ci yečna luč! * Sv. Ema. Umrl je dne 12. sušca pri Sv. Vibu za slovensko izobrazbo vnet raož Franc Gril, star 68 let. Rajni Franc je bil od ustanovitve Katoliškega slovenskegin izobraževalnega dru-štva pri Sv. Emi od leta 1908 blagajnifiar tega idruštva in je marljivo iu z veseljem v svoji visoki starosti se potegoval za korist društva in katoliško-slovenske stvari. Bil je odločen po mišljenju. Stal je vedno na naši strani. Bodi mu zemlja lahka! * Pilštaiii. Učiteljici rofinih del gospej Ani Germovšek, roj. Cižek, je deželni šols*Ki svet za njeno požrhovalno delovanje v prid vojne oskrbe izrekel zahvalo in priznanje. Jurklošter. Na3 rojak Frar.c Žagar iz vasi Polerje je bil uri slovensko^tajerskera peSpolku odii kov;tn s hrabrostno srebrno i^olajno II. vrste. Sedaj j > Žagar že dr gi<* dlikcvan s s-^brno koiajno. * Ccljo. Dne 26. sušca se je poročil v Celju g. Frane Mravljak, cinmizijski ufiitelj in nadporočnlk v rezervi, z gospico Marto Zoro Hrašovec, h(v'erjo g. odvetnika dr. Juro Hrašovca. llilo srečno! Celje. Vsled raa, zadobijesrh n'. bojiSč h so urnrle v -.ad jih dneh v tuk<i.;šn;-:h vojaških bolnišnicah sle eč° voiaške os;-be: Pešci Ivan Koiar, Ivr. Darnša jožrf Lipaj. Anton Giftgoetio Czeromio Protity ter č» tovodift Ivan Ka-ser. Pokopani so bii na lukajšnjem mcstnein pok -pali-ču. *¦ Legen pri Slovenjgradcu. Karol Rntovnik, Celovodja pri dragonskem ]>olku na severuem bojišču, sin uašega somišljenika g. Jožefa Rotovnika, je bil odlikovau s srebrno svetinjo II. razreda in se nahaja spet v vojni črti. * Brde pri Slovenjgradcu. Dne 13. marca je v Gospodu zaspal, sT;reviden s sv. zakramenti za umirajoee, Gregor Mrkofi, star 86 let. Rajni je bil Ifralec ..Slovenskega Gospodarja." N. v m. p.!