Goriški kateheti. Goriški deželni zbor je brez ugovora sprejel v seji dae 16. pret. meseca po šolskem odseku predlagano izpremembo § 6. zakona z dne 28. februarja 1890 glede nagrad za poučevanje verouka na javnih ljudskih šolah. Ta paragraf ima sedaj tako besedilo: ,,Stalne plače posebnih učiteljev veronauka se urede po predpisih, veljavnili za službene prejemke posvetnih užiteljev dotične šole in za upokojitev teh učiteljev ter za preskrbnine preostalim. — V kateri obstoječih plaSilnih razredov se iraa uvrstiti poseben učitelj veronauka, ki se namesti s stalno plačo na javnih Ijudskih šolah, odločuje glede na važnost dotične žole deželna šolska oblast sporazumno s pomnoženim okrajnim šolskim svetom. — V slueaju, da deželna šolska oblast in pomnožeui okrajni šolski svet ne soglašata, odločuje minister za uk. — V pokojnino se uračuni stalno namešeenim posebuim veroučiteljem tudi začasna službena doba, ako sledi tej nepretržna službena doba. — Ako morajo posebni učitelji veronauka s stalno plačo poučevati veronauk na javnih ljudskih ali na mestnih šolab, se enačijo glede plač učiteljem raestnih šol." K terau pripominja ,,Edinost": Tukaj šo sli slovenski poslanci Lahom zopet na led; oni gotovo niso dobro proučili tega naerta, ker bi bilo drugače neraožno, da bi bili sprejeli zadnji odstavek. Ta zakon je napravljen edino-le za Lahe in še posebej za mestne katehete v Gorici, zakaj v slovenskem delu dežele n i n o b e nega stalno nameščenega učitelja veronauka! Da pa sploh laški poslanci ovijajo slovenske ob vsaki priliki okolo prstov, terau je dokaz tudi doželni zakon z dne 14. januarja 1906. V § 3. določa ta zakon, da spada v goriškem raestnem šolskera okraju 5 % učiteljev \ I. plačilui razrod, v II. 3 % in v III. 2 % ; medtein, ko pripada učiteljev, nameščenih po deželi, le 3 % v I. plačilni razred, 4 % v drugi in 3 % v tretji. Učitelji na dveh meščanskih šolah v Gorici iinajo po 2000 K plače, šcst kviukvenij po 200 K iu stauarino 500 K. Nihče bi temu nič ne oporekal, ako mesto svoje učitelje dobro plačuje, ako bi jim plačevalo tudi pokojniuo. A temu ni tako. Oira je šel mestni učitelj v pokoj, se mu plačujo penzija iz deželnega pokojniuskega zaloga, ki mu mora prispevati vsa dežela Po § 11. državnega šolskega zakona z dne 14. maja 1869 raora priti na eno učno osebo do 80 učencev. Koliko učencev prihaja pa na goriških mestnih šolali na eno uono osebo? Na Ijudskih šolah komaj po 40, na meščanskih se jih pa lahko sešteje na prste obeh rok! In vendar ustanavlja mesto vedno nove razrede, ako je spraviti kak ^Protektionskind" pod streho. Dokaz temu, ustanovitev druge meščanske šole. Zakaj se pa v slovenskem delu dežele ne ustanovi nobena meščanska šola, ko bi imela biti vsaj v vsakera okrajnem glavarstvu? Po zadnjem odstavku navedenega zakona poučujejo učitelji veronauka ta predmet labko na ljudskih ali mestnih šolah, plačo pa dobivajo učiteljev mestaih šol. Takega šolskega zakona ni v uobeni drugi kronovini! Mi tega dotičnim katehetom ne zavidamo, le čudimo se, kako so mogli naši poslanci sprejeti tak nonsens. Najvee se pa čudimo poslancu B e r b u č u kot načeluiku šolskega odseka in kot upokojenemu profesorju, da ni uvidel kam pravzaprav meri ta prememba! Ko so bili poslanci obeh strank iu barv tako radodarni paru mestnih katebetov, bi se sraelo pričakovati, da so bodo spominjali tudi učiteljev veronauka na deželi, ki poučujejo skoraj brezplačno ali za malenkostno nagrado. V zahvalo za to preziranje naj pa dotični le pridao sgitirajo v smislu svojih poslancev za predstoječe državnozborske volitve!