288
Razne stvari.
Op. 30. — Pri oknu. Dvospev za sopran in tenor se spremljavo glasovirja. Op. 32. — Cena 1 gld. — Skladatelj je uporabil vse moči svoje žive domišljije, da nas res zaziblje v sen, v prav razkošen sen. Kar si je mogel izmisliti okraskov in mehkobnoČutnih akordov, porabil je in sestavil v bujnozvočni harmoniji. Te skladbe imajo neko prednost, katere mnoge cerkvene skladbe gospoda skladatelja nimajo: Vglobil se je zares v snov, in izkušal motive dosledno izrabiti in jih izčrpati. Vendar se nam zdi, da se je preveč udal sentimentalnosti ; mnogo nepotrebnega balasta v akordih in melodijah se opaža, kateri bi bil morda bolje izostal. Kaj, ko bi gospod skladatelj tudi pri cerkvenih skladbah tako zvesto izkušal zadeti globoki pomen liturgičnega slovila, kakor je tu zadel sa-njavo  zamaknjenost in zaljubljeno sentimentalnost?
E. L.
Tretji letošnji koncert ,,Glasbene Matice" se je dne 12. malega travna zvršil sijajno. Proizvedli sta se dve klasični deli: Schubertova »Simfonij a" št. 7 C-dur, in Mozartov „R e -quiem". Ne vemo, kaj bi bolj hvalili, ali skrb za izborno tvarino ali predmet, ali pa točno in umetnostno izvajanje vseh, tudi težavnih delov. Posebno pa moramo hvaliti lepo misel, da se je v tisku izdal bogato osnovani vspored, v katerem gospod koncertni vodja Josip Čerin lahko in umno razlaga z besedo in notami obe glasbeni deli. Na ta način se ne samo povečuje užitek poslušalcem, ampak podaje se jim tudi nekaka šola za glasbeno izobraževanje. In za to smo jako hvaležni. Le tako  naprej!
Naše slike.
Ozrimo se nekoliko še v poslednjo številko! Slika na str. 225. je povzeta iz sloveče slike Leo-narda da Vincija (1452—151 g) Zadnja večerja, ki se nahaja v nekdanjem samostanu St Maria delle grazie v Milanu. Ta slika je izmed najimenitnejših vsega sveta. Že naš Kristus nam kaže umotvor prve vrste. Izrekel je apostolom besede: „Jeden izmed vas me izda." Ker namerjamo ob ugodni priliki govoriti kaj več o „Zadnji večerji", zadostuj  ta spomin za danes.
Kristus pri spečih učencih (stran 233) nam kaže nočni mrak, torej so obrisi nejasni, kar je pogojeno prav dobro. — Kristusa devajo v grob (str. 240). To sliko je slikal B. Schedone. Jožef Arimatejski, Janez in  Magdalena hočejo  raztegniti
truplo na skali, kamor so je že položili. Ob strani na levi stojita Marija in Šaloma, na desni je Nikodem. V duplini so seveda močne sence, svetloba pada od zgoraj. Slika je lepa in ganljiva; vse osebe izražajo spoštovanje in ljubezen do Iz-veličarja. Barve v izvirniku so tako razdeljene: truplo je višnjevkasto-bledo, Janez ima vijoličasto suknjo in rdeč plašč, Jožef Arimat. pa ima rmen-kasto obleko. — Bartolomeo Schedone je bil rojen menda v Modeni in je bil učenec Caraccijev. Posnemal je  rad  Correggia.
Slika na str. 256 nam kaže pok. Simona Ro-biča, kakoršen je bil v poslednjih letih. Fotogra-foval ga je č. gosp. Ant. Nemec menda za zabavo, a s tem nam ohranil njegov spomin. Na sliki se vidi tudi zgodovinski klobuk Robičev iz štoržev. Sliko na str. 257. pa, s podpisom Prirodoslovec, poslal je uredniku pokojnik sam in pojasnil sličico s tem-le pismom: „Dal sem se fotografirati, ko sem služboval v Borovnici, in takrat, kakor vidite, sem bil še čvrst dečko, a sedaj sem že skremžan starec. Na fotografiji vidite embleme, kažoče, s čim sem se takrat pečal v naziru pri-rodoslovja. Pri levi nogi na tleh leži nagačena lisica, zgorej na mizi stoji nagačen sokol, poleg njega je okostje ptičevo, na mizi polž in žužek; na desni strani pa posoda s cvetlicami, kar pred-očuje rastlinstvo ali botaniko. Sedaj se marljivo pečam z zanimivimi glivicami in zmiraj kaj iz-taknem za našo domačo glivično floro. Opisujem tudi naše kranjske polžke1) ter jih rišem s svinčnikom. Le Škoda, da me moči tako hudo zapuščajo. Odkar sem vsled nesrečnega padca izpahnil si desno roko v ramenu, prav težko rišem in slabo pišem2); k temu pritiska pa še starost. Odkar sem imel pljučnico, nisem več trdnega zdravja, vendar sedaj — hvala Bogu — Čutim se še dosti zdravega" itd. (Pisano 8. dne vinotoka 1. 1895.)
Slike na str. 264. 265. in 272. nam kažejo družino črnogorskega kneza razven starejših hčera. V poslednjem času so naznanili novico, da se je princesa Ana zaročila s princem Franc. Jos. Batten-berškim. (roj. 24. kina. 1861), bratom bivšega bolgarskega kneza. Zaročenka se je rodila dne 17. vel. srpana 1. 1874. Poroka bo menda v prvi polovici meseca vel. travna. — Slika „Nebeška mati" naj nas  spominja Marijinega  meseca.
*)  Kaj je z rokopisom ? Kdo ve kaj o njem ?
Uredn. 2) Pismo je pisano prav lepo, a nekoliko trdo.
Uredn.