(lhSem cLan&m na&e deL&ane £kiLpn&£ti i&kcen& ce&titcun& za ptaznik dela — /. ma^	uprava in uredništvo
GLASILO
KOLEKTIVA
PREDELAVE
LESA
LJUBLJANA
11480081
ST 2.
INVESTICIJE NAŠEGA PODJETJA
Za popolnejše razumevanje investicijske politike podjetja je potrebna nekoliko širša razlaga pogojev in dosedanjega razvoja podjetja, ki bistveno vplivajo na investicije. Pred ustanovitvijo Lesnega kombinata Ljubljana, t. j. v letu 1958, se je pojavila ideja o združitvi celotne lesne industrije na področju mesta Ljubljane v eno tovarno. Ta ideja je bila obdelovana naprej, tako da so bili izdelani načrti za novo tovarno, ki naj bi stala na Škofljici. Tam se je pričelo graditi tudi tovarno stavbnega pohištva. V celotnem sklopu Škofljice pa naj bi bila tovarna tesarskih izdelkov, tovarna stavbnega pohištva, tovarna pohištva, roletama in žaga. Po ustanovitvi lesnega kombinata pa je to idejo o izgradnji novega obrata na Škofljici začel uresničevati Lesni kombinat Ljubljana.
V trenutku združitve je bila to edina razvojna smernica, katere so se lahko v LK oprijeli. Po kasnejši analizi pa se je ugotovilo, da načrti o izgradnji obrata Škofljice niso idealni, oziroma da so zaradi komunalne neurejenosti Škofljice skoro neuresničljivi oziroma zaradi tega tako dragi, da jih je najprimerneje opustiti. Še bolj tehten razlog za opustitev teh načrtov pa je bilo dejstvo, da se v LKL ni priključil Edilit. To podjetje pa je v istem času samostojno skovalo enake načrte za izgradnjo nove tovarne ob Kamniški progi. Istočasno smo se torej srečali z dvema bistvenima problemoma:
—	izvršiti je bilo nujno koncentracijo lesne industrije v Ljubljani in enotno izgraditi nove obrate, ki naj bi zamenjali stare in že iztrošene
—	delalo se je na dekoncentraciji, ker je vsak načrtoval nove kapacitete in rekonstrukcije obratov ločeno.
Po proučitvi razmer je bilo ugotovljeno, da je nujen ponoven razgovor o združitvi LKL in Edilita. Ta razgovor je nekajkrat propadel po nastopu gospodarske reforme in po povečani zaostritvi gospodarskih pogojev, pa smo dokončno našli skupni jezik, na osnovi katerega je prišlo do združitve obeh podjetij.
Po družitvi obeh podjetij je bila izvršena ponovna analiza razvojnih možnosti na osnovi stanja takratnih obstoječih pogojev. Rezultati teh analiz pa so bili naslednji:
1.	Podjetje je imelo v svojem proizvodnem programu različne dejavnosti, in sicer žagarsko, galanterijsko, tesarsko, stavbeno mizarsko, pohištveno ter roletarsko.
2.	Vsaka od teh dejavnosti, razen galanterije, se je pojavljala na več obratih. Tako razdrobljene proizvodnje pa ni mogoče uspešno mehanizirati, ker so vsaka posebej premajhne. Iz tega je sledil nujni zaključek, da je potreb-
no fizično združevati posamezne dejavnosti, to pomeni iz dveh lesarstev napraviti eno, enako iz dveh roletaren, stavbenih pohištev in drugih.
3.	Lokacije, na katerih je imelo podjetje svoje obrate, so bile neprimerne glede
splošnih pogojev. Na tej osnovi so bile postavljene zahteve, da se umaknemo s področja Linhartove ulice. Ta umik se je tudi opravil na dokaj nasilen način, ki je prinesel podjetju veliko škodo.
Na osnovi ugotovitev te analize smo prišli do zaključka, da so združitve nujne v zelo kratkem času. Zaradi tega je bil izdelan tudi kratkoročni plan razvoja, ki je zasledoval en sam cilj: čimprej rešiti koncentracijo, ki je bila pogojena po eni strani z zunanjimi faktorji, po drugi pa z notranjimi (upadanje proizvodnje, nerentabilno poslovanje in vse posledice, ki so na-
stale iz tega). V kratkoročnem planu razvoja je prišlo do zanimivih ugotovitev in zaključkov. Ti pa so narekovali tudi kasnejše odločitve pri programiranju razvoja.
Kratkoročni program je predvideval združevanje dejavnosti v posameznih obratih, torej povsem nasprotno kot prejšnji program stroge centralne koncentracije na enem mestu. Po primerjavi obeh stališč so se pokazale dobre in slabe strani združenih in ločenih obratov.
Iz vseh študij pa je prišlo do naslednjih osnov, na katerih so osnovani sedanji razvojni načrti:
(NADALJEVANJE NA 2. STRANI)
Izmed 989 zaposlenih v našem podjetju je skoraj tretjina (329) žensk, ki opravljajo različna dela v naših obratih. Tale dekleta na naši sliki delajo v strojnem oddelku obešalnikov v obratu Podpeč
INVESTICIJE NAŠEGA PODJETJA
(NADALJEVANJE S 1. STRANI)
—	združevanje proizvodnje je nujen proces, kateremu se ne moremo izogniti. Vendar pa ima ta smisel le v nekih naravnih mejah. Npr.: galanterija in tesarstvo nista tehnološko tako povezani dejavnosti, da bi jih morali na silo združiti na enem mestu. Nemogoče pa si je zamisliti, da bi okna izdelovali na dveh mestih;
—• združevanje na enem mestu je poceni — če združujemo take obrate, ki nimajo primernih prostorov in bi jih morali tudi tam, kjer so, na novo urediti. Združevanje pa je tudi drago, če opuščamo urejene obrate in jih selimo na drugo mesto;
—	po vsem tem sledi, da bi bilo nesmiselno govoriti o selitvi obratov Podpeč, Polhov Gradec ali SVEA Zagorje, nujno pa je misliti o združitvi obratov stavbnega mizarstva, žag, tesarstva in rolet;
—	pri vsem pa je treba poudariti, da mora podjetje osnovati centralni obrat, na katerem se lahko uvede tudi eventuelna nova proizvodnja, ki bo predstavljala nadaljnjo rast podjetja. Sicer pa bi morali za vsako novo proizvodnjo razviti nov obrat (kot je bil to primer pri VELOX).
Ker naslov zajema tako važno in tehtno zadevo v podjetju, bi o pričujoči temi v naslednjih številkah našega lista opisal še dosedanja investicijska vlaganja, projektiranje in izgradnjo bodočega obrata podjetja v industrijski coni Vič ter razvojne smernice in možnosti obrata Podpeč, Polhov Gradec in poslovne enote SVEA Zagorje.
ING. MRZELJ FRANC
RAZGOVOR Z DIREKTORJEM POSLOVNE ENOTE SVEA ZAGORJE
Tržne pogoje je treba znati
temeljito izkoristiti
Tokrat smo se obrnili na direktorja poslovne enote SVEA Zagorje Branka Dolanca in mu zastavili nekaj vprašanj v zvezi z dosedanjim poslovanjem poslovne enote in z njenimi načrti. Rad nam je odgovoril na zastavljena vprašanja.
VPRAŠANJE: Kaj je PE »SVEA« pridobila s priključitvijo k podjetju »HOJA« in kaj od te združitve š e pričakujete?
ODGOVOR: Minilo je več kot leto dni, odkar posluje PE »SVEA« v okviru HOJA-Ljubljana kot samostojna poslovna enota. Da je bil koncept tovrstne integracije pravilen, nam potrjujejo rezultati, ki so bili doseženi v prvem poslovnem letu.
Dejstvo je, da je SVEA z razširitvijo oziroma novogradnjo svojih obratnih prostorov (cca. 2.000 m2 nove hale) zadnja leta ves ustvarjeni dohodek sproti investirala, tako da je z obratnimi sredstvi ostala na nivoju iz leta 1965. Pomanjkanje obratnih sredstev je sililo SVEA k integraciji. Najbolj ugodni pogoji za SVEA so se nakazovali pri Lesnem kombinatu Ljubljana in tako se
je kolektiv 7. decembra 1968 na referendumu z 81,7% odločil za pogodbo o poslovni integraciji.
Kakor že rečeno, SVEA se je z integracijo do neke mere rešila manjka obratnih sredstev, kar nam omogoča kvalitetnejše poslovanje. Seveda pa nikakor ne smemo pozabiti na požrtvovalnost celotnega kolektiva, ki v slabih pogojih dela s svojo marljivostjo največ pripomore k doseženim uspehom.
V prvem letu poslovne integracije je SVEA razčistila tudi redosled investicij in se odločila, da v prvi fazi usposobi nove hale za proizvodnjo, se tehnično opremi, ker bo samo tako sposobna držati korak z močno konkurenco.
VPRAŠANJE: Ah so rezultati dobrega poslovanja PE »SVEA« predvsem prizadevnost ljudi v vodstvu PE ali tudi
prizadevnost ljudi v vodstvu matičnega podjetja? Koliko so k tem uspehom prispevali tržni pogoji?
ODGOVOR: Mislim, da so zadovoljivi rezultati uspeh celotnega kolektiva »SVEA«, ki je po nekaterih kadrovskih spremembah postal celovit in sposoben reševati nastajajoče probleme.
Tržni pogoji...? — No, brez dvoma, tržni pogoji so nam precej pomagali k doseženim rezultatom, toda navsezadnje, tudi te je treba znati izkoristiti in mislim, da nam je to uspelo.
VPRAŠANJE: Zanima nas, katere težave so v vaši PE najbolj pereče pri poslovanju in kako jih menite rešiti?
ODGOVOR: Osnovni problem, ki stoji pred nami, je usposobiti nove hale za proizvodnjo in jih opremiti z novo strojno opremo, kjer bo mogoče v boljših pogojih dela uporabljati sodobno tehnologijo. Res je, da se rok, ki
je bil določen za dokončanje te investicije, odmika, toda še vedno smo optimisti in prepričani smo, da nam bo ta prva faza investiranja le uspela še v letu 1970.
JANEZ GABROVŠEK
OBISK	OSEBNE NOVICE • OSEBNE NOVICE • OSEBNE NOVICE • OSE
NA GRADBIŠČU
Sredi marca smo uslužbenci finančnega sektorja skupaj s generalnim direktorjem Jožetom Kovačem obiskali gradbišče nove tovarne gradbenih plošč v industrijski coni na Viču. Namen tega ogleda je bil, da se seznanimo s konkretnimi oblikami Veloxa, ki smo ga do tedaj srečevali le v računovodski evidenci. Pogled na deloma pokrito troslemenasto halo in dospelo strojno opremo, je dal naši dotedanji predstavi realnejše obrise.
Ing. Jakob Planinc, nam je razložil namen posameznih delov hale, prav tako pa tudi sosledje delovnih faz pri nastajanju plošče. Milan Gregorič pa nam je odkril še drugo stran naše investicije — vire za njeno finansiranje in njeno dokončno ceno, ki dosega skoraj 12 milijonov N din. Način finansiranja spominja na delničarstvo, saj polovico sredstev prispeva »HOJA«, drugo polovico pa Lesnina,- v enakem razmerju kot stroški se bo delil tudi ustvarjen dohodek Veloxa. To je bil edini sprejemljivi način finansiranja, prvič zato, ker nimamo lastnih denarnih sredstev za celotno investicijo, drugič pa tudi zaradi negotovosti v donosnost prodaje nove plošče. S tem smo pristali v delitev uspeha ali neuspeha.
Z realnejšo predstavo, predvsem pa z zavestjo v našo dinamično rast, ki naj bi nam čimhi-treje prinesla prve sadove, smo zapuščali gradbišče in delavce na njem.
VERA PUCELJ
NASI NOVI SODELAVCI
Mizarstvo I. Slomškova
Mateša Nikola, NK
Mizarstvo II., Parmova
Veljkovič Božidar, NK Paunovič Miroslav, NK Stojanovič Aleksandar, NK Jeredič Ivan, PK Vasiljevič Todor, NK Rešetarevič Milutin, NK
Žaga Rob
Gregorič Andrej, NK
Žaga Škofljica
Podlipec Vid, NK Bečirovič Refik, NK
Tesarstvo
Dražil Danilo, PK Bečaj Halim, NK Prijatelj Jože, KV
Podpeč
Obdakovič Stanislav, NK Mavec Marija, NK Uršič Milan, KV Bedakovič Nada, NK Šmid Milka, NK
Uprava
Dekleva Branka, NpSš Zupančič Slavka, NpSš
SVEA, Zagorje
Vozelj Leopold, NK Grošelj Stanislav. NK Klopčič Štefan, NK Gracar Jože, NK
ODŠLI so
Mizarstvo II., Parmova
Solnar Jože, NK Bakula Vlado, NK Majcen Peter, NK
Žaga Rob
Prijatelj Alojz, NK
Žaga Škofljica
Červek Janez, NK Hinter Viktor, NK
Jarc Leopold, NK Kranjc Ivan, NK Atajič Ramo, NK
Tesarstvo
Satiri Satir, NK Lisič Džuro, KV Uzelac Džuro, NK
Podpeč
Jovanovič Leposlava, NK
SVEA, Zagorje
Šabanovič Maim, NK Vozelj Vili, NK
(odšlo sporazumno 9, samovoljno 5, odpoved delavca l)
NA ODSLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA
Rus Anton, NK (Mizarstvo I.) Zakrajšek Janez, (Rob)
Erjavec Valentin, NK (Škofljica)
Miklič Stane, NK (Tesarstvo) Pffaf Janko, NK (Podpeč) Kramžar Jurij, KV (Podpeč)
UPOKOJEN JE BIL
Levec Jakob, KV (Mizarstvo II.)
NAPREDOVALI SO
Izpit za polkvalificiranega delavca lesne stroke so opravili v obratu Polhov Gradec:
1.	Dolinar Marjanca
2.	Jankovec Franc
3.	Koblar Jože
4.	Malovrh Kristina
s. Setničar Jožica
6.	Stnikar Marija
7.	Skobec Anton
8.	Trobec Matevž
9.	Trnovec Marija to. Založnik Tončka
Prihodnje leto bo po novem pravilniku dobil vsak izmed navedenih še po en dan dopusta, pa tudi osnova za njegov osebni dohodek se pomakne za eno grupo višje.
Vsem iskreno čestitamo.
Zakaj se je obrat v Podpeči osamosvojil
Odločitev o osamosvojitvi obrata smo sprejeli s polno odgovornostjo na obeh straneh. — i. aprila letos je obrat v Podpeči začel obratovati kot samostojno podjetje pod nazivom »Galanterija, predelava lesa Podpeč«.
V zadnjih tednih smo zabeležili nekaj izrednih zasedanj delavskega sveta podjetja. Največ je bilo razprave o predlogu, naj bi se obrat galanterija v Podpeči osamosvojil. Novica je brez dvoma odjeknila tudi med kolektivom.
Delavcem v Podpeči so bila dana vsa potrebna pojasnila na zboru delavcev. Manj informiran je o tem ukrepu ostali del kolektiva na drugih obratih, čeprav je bila stvar obravnavana na različnih nivojih večkrat zaporedoma. S tem sestavkom pa želimo obrazložiti sklep delavskega sveta, ker se bo sicer marsikomu zdel nerazumljiv.
Gospodarstvo pri nas, kot drugje po svetu, teži k združevanju, h koncentraciji in ne k razdruževanju. In zakaj je potem pri nas prišlo do takšne spremembe?
Obrat v Podpeči že dela dolga leta pretežno za izvoz. Zaradi prehitrega naraščanja proizvodnih stroškov obešalnikov prodajamo le-te v inozemstvo z izgubo. Na tujih tržiščih ne uspemo uveljaviti takih cen, ki bi v celoti pokrile povečane stroške proizvodnje. To je imelo in ima še za obrat v Podpeči zelo resne posledice. V nekaj letih je obrat zabeležil že blizu 3 milijone dinarjev izgube. Po-
PRAVNI NASVET
Zdravniška komisija je delavcu določila 4 ure dela dnevno 4 ure, pa za bol-niški stalež. Ker je imel pravico do dopusta, je istega koristil. Za čas dopusta je prejemal od podjetja povprečni osebni dohodek zadnjih treh mesecev, od socialnega zavoda pa nadomestilo za čas bolezni. Delavec je vprašal zdravnika, če ima pravico na podaljšanje dopusta, ker je po njihovem mnenju koristil samo 21 dni dopusta po 4 ure namesto po 8 ur. Zdravnik mu je rekel, da ima pravico do podaljšanja še 21 dni po 4 ure, oziroma 10 dni! Ali je to res?
ODGOVOR: Ta primer se obravnava enako kot pri porodnici, ki je do 8 meseca starosti otroka upravičena do 4-urnega delavnika.
Porodnica pa nima pravice na podaljšanje dopusta, ker se šteje ne glede, da dela samo po 4 ure na dan — izostanek — kot če bi delala polni delovni čas (po 8 ur dnevno). To je sicer v škodo delavca, oziroma porodnice, vendar zakon drugih možnosti ne dopušča.
leg tega pa izguba vztrajno narašča. Družba daje podjetjem, ki v glavnem izvažajo svoje proizvode na gospodarsko interesantna zahodnoevropska tržišča, posebne olajšave. Taka podjetja si lahko zadržijo do 14 % ustvarjenih deviz za obnavljanje svoje strojne opreme, preostali del deviz pa lahko v veliki meri uporabijo za uvoz potrebnega reprodukcijskega materiala, surovin ipd. Pogoj za pridobitev takih olajšav pa je v tem, da je podjetje samostojno. Pri dosedanjem statusu, ki ga je obrat v Podpeči imel v okviru združenega podjetja »Hoja«, teh olajšav ni bil deležen, oziroma jih je koristil v zelo okrnjeni obliki. To je še dodatno vplivalo na negativne rezultate poslovanja, saj smo morali iskati druge, dražje vire za obnavljanje opreme, uvoz reprodukcijskega materiala ipd.
Želimo pa, da bi se z osamosvojitvijo sodelovanje med obratoma v Podpeči in »Hojo« ne zmanjšalo, še več: želimo, da bi se celo poglobilo. »Hoja« bo osamosvojenemu obratu nudila kot doslej usluge strokovnih služb (razvojno tehnične, komercialne, računovodske, kadrovske itd.). Skupaj z obratom bo jamčila pred upniki, družbo itd. za rezultate poslovanja ter se bo z obratom vred borila za uspešno poslovanje obrata v interesu nas vseh.
Ker v času osamosvojitve razpolaga obrat v Podpeči z več premoženja, kot ga je prispeval združenemu podjetju ob ustanovitvi le-tega, bo »Hoja« solastnik tega premoženja. Imela bo svoj delež kapitala v skupnem poslovnem skladu samostojnega obrata v Podpeči. V letih skupnega poslovanja je namreč združeno podjetje »Hoja« (prej Lesni kombinat) vložilo
v obrat v Podpeči več investicij, kot je obrat ustvaril zanje sredstev. Poleg tega je združeno podjetje v celoti pokrilo izgubo obrata Podpeč v preteklih nekaj letih neuspešnega poslovanja. Ta dejstva dajejo »Hoji« pravico, da ostane solastnik nad delom sredstev, ki jih bo obrat dobil od »Hoje« za samostojno poslovanje.
Odločitev o osamosvojitvi obrata smo sprejeli s polno odgovornostjo na obeh straneh. Zavedamo se resnosti te odločitve. Dobro vemo, da se je v teh letih skupnega dela razrasla med obratom in združenim podjetjem utečena organizacija dela ter ob njej še vrsta organizacijskih, človeških in drugih silnic, ki obe podjetji povezujejo v smiselno celoto. Želimo, da bi se z osamosvojitvijo te niti ne pretrgale, pač pa še naprej krepile. Povezujejo nas tudi skupne naložbe kapitala tako v preteklosti kot tudi v bodoče. Združuje nas proizvodni proces, že zastavljen kot tudi na novo programiran.
Kompleks medsebojnih odnosov, ki iz vsega tega izvirajo, sta podjetji uredili z dolgoročno pogodbo o poslovno-tehničnem sodelovanju. S to pogodbo sta se obe strani poslovno moralno in materialno zavezali, da bosta še naprej, z nič manjšo intenzivnostjo, razvijali koristno obojestransko sodelovanje.
Ob takih pogojih je obrat v Podpeči začel poslovati kot samostojno podjetje 1. aprila 1970, in sicer pod nazivom »Galanterija, predelava lesa Podpeč«.
MILAN GREGORIČ
RAZGOVOR Z OBRATOVODJO OBRATA MIZARSTVO II.
Možnosti so, a treba je ukrepati
V zaključnem računu za minulo leto je obrat Mizarstvo II. izkazal izgubo. Prav zaradi tega se je urednik našega glasila obrnil na obratovodjo Jožeta Žnidaršiča ter mu zastavil nekaj vprašanj, ki prav gotovo zanimajo člane tega obrata, pa tudi vse ostale člane našega kolektiva.
VPRAŠANJE: Ko ste pre-vzeli to odgovorno mesto, je imel obrat precej izgube. Toda tudi zaključni račun za lansko leto prikazuje soo.ooo dinarjev izgube. Zanima nas, kje so vzroki za takšno stanje in kaj bi bilo po vašem mnenju treba narediti za sanacijo stavbeno mizarske dejavnosti.
ODGOVOR: Možnosti so, a treba je ukrepati. Zagotoviti je treba dovolj dela in lesa, s strokovnim kadrom pa se dogovoriti za maksimalno prizadevanje zmanjšanja režije. Sedanje vodstvo in kolektiv ne morejo odgovarjati za milijonske izgube, ki so jih zakrivili tisti, katerih ni več v podjetju. Zdaj lahko le zagotovimo, da v prihodnje izgube ne bo več.
VPRAŠANJE: Zaradi nizkih osebnih dohodkov, je po letu 1967 odšlo iz obrata precej dobrih mizarjev. Pred meseci pa so se že širile govorice, da se je obrat skopal iz težav in da je njegovo obratovanje rentabilno. Po vsem tem bi nas zanimalo, kaj menite, kako naj bi se ustavila fluktuacija delavcev in dosegalo zvišanje osebnih dohodkov.
ODGOVOR:	Ti pogoji so
že ustvarjeni, saj smo lani že dosegli 300.000 dinarjev dobička. A kljub temu izkazujemo izgubo, to pa zaradi tega, ker sta izmed treh dejavnosti dve rentabilni (pohištvena in rolete) ena pa nerentabilna (stavbena). Res pa je, da nam precej izgube prinaša nestalna in nestrokovna delovna sila.
VPRAŠANJE: Ko se je maja 1967. leta priključil obrat k matičnemu podjetju, pa tudi že pred tem, je odšlo precej dobrih mizarjev drugam. Takrat je bilo slišati, da naj kar gredo, da vsaj ne bodo delali zdrahe. Kako to, da smo jih pred kratkim v oglasih spet pozivali nazaj v podjetje?
ODGOVOR: Z oglasi smo vabili resne delavce in prepričan sem, da jih bo nekaj tudi prišlo. Zagotavljamo jim dobro počutje, za dobro opravljeno delo pa bomo delavce tudi pošteno nagradili. To nam zagotavlja tudi nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov.
VPRAŠANJE:	Slišali smo,
da ste želeli k februarskemu izplačilu osebnih dohodkov dodati 7.000 dinarjev, ki bi jih porazdelili prizadevnim delavcem, da ne bi bili preveč prikrajšani. Ta denar pa vam ni bil odobren. Kaj pravite k temu, kajti obeta se, da jih bo spet nekaj zapustilo podjetje.
ODGOVOR: Prepričan sem, da nihče ne bo odšel iz podjetja. Nasprotno, pričakujemo nove moči. Res je sicer, da nismo dobili tistih 7.000 dinarjev, res pa je tudi, da novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov ni bil dovolj življenjski. Prepričali smo se, da ne moremo reševati vprašanja nagrajevanja izven meja pravilnika. Svet delovne enote je bil mnenja, da naj bi dodali po 50 dinarjev proizvodnim delavcem na račun ustvarjenega dobička rolet in sobnega pohištva. To je bil tudi povod, da smo popravili pravilnik in potemtakem 7.000 dinarjev nismo več potrebovali, kajti že v marcu smo delavce stimulirali po delu in sicer z dopolnilnim pravilnikom pod-jetja.
VPRAŠANJE: Ali sta v tako težavnem položaju rekla svojo besedo tudi vaš samoupravni organ in sindikalna organizacija.
ODGOVOR: Naš svet DE je prepričan, da se bo položaj čez leto temeljito popravil, seveda pa je treba posvetiti veliko pozornosti strokovnemu
Jože Žnidaršič, obratovod-ja obrata Mizarstvo II.
izpopolnjevanju delavcev zaradi kvalitete izdelkov in delovne discipline. Postavljeno je bilo tudi vprašanje, zakaj ni ločenega obračuna po dejavnosti. Tudi to je zdaj urejeno, čeprav ne izplačujemo dobička po dejavnostih, kajti to bi privedlo do precejšnjih nesoglasij pri delavcih. Upam pa, da bomo tudi ta problem v kratkem rešili, saj se prav zdaj ukvarja z njim direktor finančnega sektorja.
JANEZ GABROVŠEK
hoja lEf;______________Bj
HOJA — Glasilo kolektiva HOJA — PREDELAVA LESA LJUBLJANA, Langusova 8 — Odgovorni urednik Janez Gabrovšek — Ureja uredniški odbor: Janez Gabrovšek, Benjamin Jurman, ing. Anton Majcen, ing. Polde Pristavec in Anton Šuštar — Tiska Tiskarna PTT Ljubljana.
Jože Menard	Alojzija Šebenik
Emil Kovačevič
RAZGOVOR Z NAŠIMI DELOVNIMI JUBILANTI,
PET VPRAŠANJ IN
Poiskali smo 11 delovnih jubilantov, ki so v našem podjetju zaposleni po 10, 15 ali celo 20 let, in vsem zastavili pet enakih vprašanj. Takole so se glasila vprašanja:
1.	Kakšno delo ste opravljali v začetku službovanja v našem podjetju, kakšna je bila plača in sploh kakšni so bili delovni pogoji?
2.	V prvih povojnih letih so bile poleg rednega dela tudi razne delovne akcije. Ste se jih tudi vi udeležili?
3.	Včasih so se najbrž delovni pogoji razlikovali od dosedanjih. Ali so se vam v tem času delovni pogoji izboljšali?
4.	Kaj sodite o poslovni politiki, ki jo vodi vodstvo našega podjetja?
5.	Vaše delovne izkušnje bodo najbrž dobrodošle tudi mlajšim članom našega kolektiva. Kaj jim svetujete?
JANKO ŠUŠTAR
1.	Vseh dvajset let opravljam kurirske posle. Začel sem pri podjetju Tesar v sedanjih prostorih Mizarstva II. Sprva sem prejemal po 4.800 dinarjev na mesec in imel 18 dni dopusta. Vseskozi sem bil z delom zadovoljen.
2.	Udarniško sem delal pri gradnji samskega doma v Robbovi ulici ter pri gradnji počitniških hiš v Moščenički Dragi in Umagu.
3.	Zaradi gostega prometa po mestu so delovni pogoji vedno slabši. Poleg tega pa sem včasih vse posle opravil v eni banki, zdaj pa moram vedno v tri banke. Včasih je bilo eno sodišče, zdaj so tri.
4.	Poslovna politika je sicer v redu, a vseeno menim, da smo včasih preveč razsipni z denarjem in materialom.
5.	Menim, da je bila včasih mladina bolj resna, njeno udejstvovanje pa bolj koristno in zdravo.
EDVARD PETEK
1.	Pred desetimi leti sem bil najprej polkvalificiran mizar v ročni, potem pa v strojni delavnici. Mesečno sem zaslužil okrog 11.000 dinarjev. Leta 1963 pa so me poslali v tečaj za brusače ter sem že naslednje leto opravil ustrezen izpit. Na novo delo sem se privadil in zdaj sem z njim zadovoljen.
2.	(V podjetju je šele io let).
3.	Delovni pogoji še vedno niso
najboljši, čeprav se zboljšujejo. Pred leti smo morali rezila brusiti ročno, zdaj pa nam že pomagajo stroji.
4.	Napredek, ki smo ga dosegli, je najboljše jamstvo, da smo na pravi poti. To pa je znak zrelosti naših samoupravnih organov. Zdaj si želim, da bi čimpreje prišli v nove prostore v industrijski coni Vič, kjer bodo delovni pogoji še dosti boljši.
5.	Mladim svetujem naj bolj trezno gledajo na življenje, pa tudi bolj spoštujejo svarila in navodila starejših.
JOŽE MENARD
1.	Vseh dvajset let sem obratni električar. Sprva sem zaslužil okrog 1.800 dinarjev, delal po 8 ur, dopusta pa sem imel 18 dni. Moram priznati, da sem vse skozi z delom zadovoljen.
2.	Udeležil sem se mnogih delovnih akcij in bil proglašen tudi za udarnika.
3.	Sprva so bili delovni pogoji zelo težki, saj je bilo treba urediti vso električno napeljavo.
4.	S sposobnimi strokovnimi kadri je tudi poslovna politika podjetja pravilna. Vodstvo, našega podjetja zasluži vse priznanje, saj se zavzema za vsestranski razvoj in izboljšanje naših delovnih pogojev.
s. Mladim svetujem, da se strokovno izpopolnjujejo, da dobro gospodarijo in ne odnehajo zaradi morebitnih trenutnih neuspehov.
ALOJZIJA ŠEBENIK
1.	Pred petnajstimi leti sem začela na ročnem brušenju obešalnikov. Mesečno sem zaslužila po 7.000 dinarjev in bila zadovoljna z delom.
2.	Moja prva zaposlitev je bila v podjetju Umetni kamen, kjer sem bila štirikrat proglašena za udarnico.
3.	Delovni pogoji so se precej izboljšali, čeprav še vedno niso takšni kot bi morali biti. Večkratno premeščanje ni koristno predvsem zaradi slabšega zaslužka.
4.	Prepričana sem, da se bo vodstvo podjetja še naprej prizadevalo za izboljšanje delovnih pogojev, pa seveda tudi za boljši zaslužek.
s. Mladina naj bolj skrbi za svoje strokovno izpopolnjevanje.
EMIL KOVAČEVIČ
1.	Leta 1953 sem začel kot kvalificiran mizar v podjetju Tesar v Parmovi ulici. Zaslužil sem po 8.C00 dinarjev, delali pa smo tudi po 12 ur na dan, čeprav je bil v veljavi 8-urni delavnik. Sicer pa je tudi danes tako.
2.	Leta 1948 sem postal udarnik na delovni akciji v Bosanski Gradiški. Takrat sem po ves dan delal stavbeno pohištvo in volilne skrinjice.
3.	Delovni pogoji za zdaj niso najboljši, čeprav se je zelo izboljšal strojni park. Toda v novih obratih v industrijski coni Vič se nam obetajo tudi precej boljši pogoji.
4.	Prepričan sem, da bomo na daljevali tako, kot smo zastavili. Želim, da bo postal naš _ obrat rentabilen, kajti vsem nam že preseda beseda »izguba«. Doseči bomo morali večjo delovno disciplino in odgovornost na delovnih mestih. Na sestankih kolektiva smo se dostikrat pogovarjali o našem delu, vendar pa menim, da bi morali odstraniti nergača, ki slabo vplivata na ostale delavce.
s. Rešitev nič kaj rožnatega obrata ni samo v kritiziranju, kot je to zdaj pri mladih v navadi, temveč v delu in delovni odgovornosti.
LUDVIK SMREKAR
1.	Začel sem kot mizar v obratu Roleta v Linhartovi in brž nato so me že poslali na montažo rolet v Koper. Takrat sem zaslužil okrog 8.000 dinarjev na mesec. Čeravno je veljal 8-urni delavnik, smo delali od jutra do noči. Rolete sem v teh 15. letih montiral po vsej Jugoslaviji. Z delom sem vseskozi zadovoljen.
2.	Udarniško smo delali na novogradnji proizvodnih objektov v Škofljici. Takšne akcije so bile ob nedeljah.
3.	Za boljše delovne pogoje bi potrebovali sodobnejše stroje.
4.	Kaj nam pomaga dobra poslovna politika, ko pa nimamo dovolj kvalitetnega lesa. Če bi imeli tega dovolj, bi lahko od nas zahtevali kvalitetnejše izdelke.
s. Mlajšim svetujem več resnosti, natančnosti pri delu in odgovornosti za kvalitetno delo.
FRANC ŠVIGELJ
1.	Kot mizar sem začel v obratu Prule pri podjetju Stavbeno mizarstvo. Takrat sem zaslužil po 13.000 dinarjev na mesec, kot dober delavec pa sem imel 18 dni dopusta. Leto dni sem delal na krožni žagi, potem sem bil 5 let vodja montaže in kasneje namestnik mojstra strojne delavnice.
2.	Dvakrat sem bil udarnik.
3.	Delovni pogoji so se precej izboljšali, vendar pa si še vedno želim boljšega zračenja delovnih prostorov.
4.	Gradnja novega objekta za tesarsko proizvodnjo nam zagotavlja, da smo ubrali pravilno pot. Pripomniti pa moram, da še ni urejena pravična politika plač za nižje delavce. Rad bi videl, da bi bilo vselej dovolj dela in da bi bili plačani po delu.
5.	Mladi naj bodo bolj zavzeti, pa tudi bolj poslušni.
ALOJZ ŠTANGAR
1.	Prvih 6 mesecev sem delal na skladišču lesa, pol drugo leto sem vozil hlode v žago, dve leti sem bil pomočnik gaterista, dve leti in pol pa sem bil cirkularist. Zdaj pa sem brusač. Sprva sem imel plačo s.ooo dinarjev. Vseskozi sem zadovoljen s svojim delom. Leta 1960 sem se vselil tudi v svojo hišo.
2.	Udarniško smo postavljali industrijski tir in žago.
3.	Delovni pogoji so se zelo izboljšali, saj imamo zdaj popolnoma novo organizacijo dela na novih strojih.
4.	Marsikaj je bilo že narejenega, prav bi bilo, da bi zdaj še asfaltirali cesto na skladišču žaganega lesa in da bi se delovna disciplina še izboljšala. Predvsem pa sem vesel, da je novi obrato-vodja uspel urediti naše medsebojne odnose, da je dober organizator, pravičen in da je za vse dovolj dela. Naj bo tudi v prihodnje tako.
5.	Mladim svetujem čim več delovne discipline in čim manj prehajanja iz podjetja v podjetje.
VIKTOR JAMNIK
1.	Sprva sem delal na krožni žagi in zaslužil po 13.000 dinarjev na mesec. Včasih smo delali tudi
RAZPIS
prostih učnih mest za poklic tesar, mizar in strojni ključavničar
Do 15. julija 1970 bo podjetje sklenilo sledeče število učnih pogodb:
—	za Tesarstvo, Ižanska 18 (6 vajencev za tesarja),
—	za Stavbeno mizarstvo, Slomškova 16 (4 vajence za mizarja),
—	za Stavljeno mizarstvo, Parmova 53 (6 vajencev za mizarja),
—	za Pohištveno mizarstvo, P. Gradec (2 vajenca za mizarja),
—	za Galanterijo, Podpeč (l vajenca za strojnega ključavničarja).
1. Pogoji za sklenitev učne pogodbe so:
1.	da ima veselje do enega od navedenih poklicev
2.	da je zdrav
3.	da je uspešno dokončal osnovno šolo
4.	da ni starejši od 17 let
Kandidat mora do l. julija osebno predložiti kadrovskemu oddelku, Langusova 8:
—	izpisek iz rojstne matične knjige
—	zadnje šolsko spričevalo
—	zdravniško spričevalo
—	pismeno vlogo za sprejem v uk
Ludvik Smrekar	Franc Švigelj	Alojz Štancar	Viktor Jamnik	Franc Koprivec
KI SO ZAPOSLENI PRI NAS PO DESET, PETNAJST ALI CELO DVAJSET LET
PETINPETDESET ODGOVOROV
do 11. ure ponoči. Zdaj sem že peto leto gaterist. Delo je sicer naporno, a sem zadovoljen, še posebno zaradi tega, ker je blizu doma.
2.	(V podjetju je šele 10 let.)
3.	Pogoji dela so se precej izboljšali. Prav pa bi bilo, da bi nasuli skladiščni prostor ter tako odstranili blato. Nabaviti bi morali tudi tračnice za lege v skladišču hlodov.
4.	Naša poslovna politika je jamstvo za boljši jutrišnji dan. Ne strinjam pa se z novimi določili pravilnika, ki predvideva, da bolniški stalež zmanjšuje dneve dopusta. Tudi osebni dohodek je še premajhen, da bi z njim lahko živela vsa družina.
5.	Mladi naj prisluhnejo izkušnjam starejših.
FRANC KOPRIVEC
1.	Začel sem v skladišču žaganega lesa in zaslužil na mesec po 7.000 dinarjev. Precej nadurnega dela sem opravil pri nakladanju vagonov na železniški postaji na Brezovici.
2.	Predno sem se zaposlil v tem podjetju, sem delal kot sezonski delavec pri zidarjih. Precej časa je minilo, da sem dobil redno zaposlitev.
3.	Sprva so bili delovni pogoji precej slabi, a so se sčasoma izboljšali. Ko bomo dobili novo žago, se bo izpolnila moja velika želja.
4.	Očitno je, da smo dosegli precejšen napredek, saj se je proizvodnja zelo povečala, pa tudi načrti za prihodnje so razveseljivi.
s. Mladina ni slaba, treba ji je pomagati in jo usmerjati, da bo njena storilnost še večja.
MARIJA ERKLAVEC
1.	Najprej sem zlagala deske na vagonete, potem sem bila pomočnik pri mizarskih strojih, zatem pa sem pleskala in brusila polizdelke. Leta 1960 sem imela 9.ooo dinarjev mesečne plače, opravila pa sem tudi po 65 nadur mesečno.
2.	(Zaposlena je šele 10 let.)
3.	Delovni pogoji pri pleskanju so se precej izboljšali, saj delamo v novih delovnih prostorih in pri strojih, medtem ko smo sprva vse delo opravljali ročno.
4.	Boljša organizacija dela, boljše plače in dovolj naročil nam zagotavljajo da je podjetje ubralo pravilno pot.
s. Mladim svetujem, naj bolj resno jemljejo strokovni tečaj za polkvalifikacijo, ker bodo na teh tečajih dobili osnovno znanje, ki je vsakemu mlademu delavcu jamstvo za večjo storilnost in zaradi tega tudi za višje osebne dohodke.
(Zal fotografije Marije Erklavec nismo prejeli, da bi jo objavili skupaj z ostalimi našimi jubilanti.
JANEZ GABROVŠEK
DELOVNI JUBILANTI V PRVEM POLLETJU 1970			
20-letniki			
PRIIMEK IN IME	POKLIC	OBRAT	JUBILEJNI DATUM
1. Šuštar Janko	kurir	Uprava	4. 2. 1970
2. Menard Jože	KV del. električar	Podpeč	16. 1. 1970
3. Pečaver Anton	KV d.le vodja zaboj.	Polhov Gradec	15. 4. 1970
4. Kovač Štefan	KV tesar	Tesarstvo	1. 4. 1970
5. Stražišar Alojz	KV tesar	Tesarstvo	30. 3. 1970
6. Švigelj Franc	KV mizar vodja miz. del.	Tesarstvo	1. 3. 1970
7. Benko Damjan	prevzemalec hlod.	SVEA Zagorje	30. 4. 1970
8. Garvas Jože	PK galanterist	Podpeč	1. 1. 1970
15-letniki			
PRIIMEK IN IME	POKLIC	OBRAT	JUBILEJNI DATUM
1. Uršič Jožefa	strojni knjigovodja	Uprava	19. 3. 1970
2. Alič Anton	KV galanterist	Podpeč	9. 4. 1970
3. Bernard Marija	PK galanterist	Podpeč	7. 4. 1970
4. Grča Angela	PK galanterist	Podpeč	27. 4. 1970
5. Peternel Stanislava	NK delavka	Podpeč	12. 2. 1970
6. Selan Ivanka	PK galanterist	Podpeč	15. 1. 1970
7. Šebenik Alojzija	PK galanterist	Podpeč	1. 4. 1970
8. Koprivec Franc	gaterist	Polhov Gradec	12. 4. 1970
9. Koprivec Jože	PK mizar	Polhov Gradec	5. 4. 1970
10. Marolt Jernej	KV mizar	Polhov Gradec	3. 5. 1970
11. Franc Alojz	KV mizar-brusač	Tesarstvo	9. 6. 1970
12. Fortuna Anton	KV mizar	Tesarstvo	4. 5. 1970
13. Kurent Ivan	obratovodja	Tesarstvo	23. 4. 1970
14. Hajdinjak Juraj	KV pomožni kurjač	Mizarstvo II	27. 4. 1970
15. Kovačevič Emil	KV mizar — vodja oddelka	Mizarstvo II	21. 2. 1970
16. Povirk Alojz	KV mizar	Mizarstvo II	4. 5. 1970
17. Smrekar Ludvik	KV mizar	Mizarstvo II	8. 6. 1970
18. štancar Alojz	PK brusač	Škofljica	28. 6. 1970
19. Peček Vinko	obratovodja	Rob	7. 1. 1970
20. Drolc Jože	brusač	SVEA Zagorje	18. 1. 1970
21. Lenarčič Francka	PK galanterist	Podpeč	1. 1. 1970
22. Lipovšek Marija	PK galanterist	Podpeč	10. 1. 1970
23. Zajc Vida	PK galanterist	Podpeč	3. 1. 1970
24. Benko Ivan	KV gaterist	SVEA Zagorje	1. 1. 1970
10-letniki			
IME IN PRIIMEK	POKLIC	OBRAT	JUBILEJNI DATUM
l. Alič Majda	NK delavka	Podpeč	20. 4. 1970
2. Jaklin Marija	NK delavka	Podpeč	13. 4. 1970
3. Kastelic Kristina	NK delavka	Podpeč	7. 5. 1970
4. Morn Dragica	NK delavka	Podpeč	14. 4. 1970
5. šeškar Pavla	NK delavka	Podpeč	4. 5. 1970
6. Švigelj Marija	NK delavka	Podpeč	14. 4. 1970
7. Malovrh Martin	delovodja — inštruktor	Polhov Gradec	12. 2. 1970
8. Nartnik Anton	cirkularist	Polhov Gradec	23. 4. 1970
9. Založnik Pavla	PK delavka v lakirni	Polhov Gradec	24. 1. 1970
10. Ciber lože	KV skladiščnik pom. material.	Tesarstvo	3. 2. 1970
n. Lapič Franjo	PK tesar	Tesarstvo	9. 6. 1970
12. Naskovski Kosta	PK tesar	Tesarstvo	24. 1. 1970
13. Gorše Marija	PK mizar	Mizarstvo I	16. 5. 1970
14. Petek Edvard	KV brusač	Mizarstvo I	1. 2. 1970
15. Fajdiga Cilka	materialni knjigovodja	Mizarstvo II	1. 6. 1970
16. Koprivec Ana	PK mizar	Polhov Gradec	4. 1. 1970
17. Leščanec Jelena	snažilka	Mizarstvo II	21. 1. 1970
18. Mitrovič Šretan	mizar	Mizarstvo II	11. 5. 1970
19. Aličajič Hasan	brusač	Škofljica	19. 1. 1970
20. Cesar Jože	žagar	Škofljica	28. 1. 1970
21. Ivančič Anton	sklad, delavec	Rob	18. 1. 1970
22. Jamnik Viktor	gaterist	Rob	16. 1. 1970
23. Javornik Janez	gaterist	Rob	1. 2. 1970
24. Purkart Marija	.knjigovodja in blagajnik	Rob	1. 6. 1970
25. Borštnar Alojz	KV žagovodja	SVEA Zagorje	1. 2. 1970
26. Eerklavec Marija	NK delavka	SVEA Zagorje	14. 5. 1970
27. Grabnar Ljudmila	NK delavka	SVEA Zagorje	3. 3. 1970
28. Suša Mihael	KV sklad. pom. materiala	SVEA Zagorje	16. 3. 1970
29. Hiti Erik	PK žagar	Rob	11. 1. 1970 GORNIK DRAGICA
ODMEVI • POJASNILA • POLEMIKE • VPRAŠANJA • ODGOVORI • ODMEVI • POJASNILA • POLEMIKE
Nevoščljivost botrovala napačni politiki
Benjamin Jurman: »Smatram, da bi moral DS načelno odkloniti vse predloge, za katerimi se skrivajo osebne namere posameznikov, in zahtevati, da se predlogi temeljito pripravijo. Le na ta način bi dosegli večjo odgovornost pri sprejemanju sklepov.«
Na zadnji seji Koordinacijskega odbora sindikata je potekala razprava o razdelitvi srdestv sklada skupne porabe. Z Milanom Gregoričem sva predlagala v zvezi K-is enkratno izplačilo za kritje stroškov na dopustu primerno višini povprečnega osebnega dohodka. Napravljena analiza na osnovi izplačanega osebnega dohodka za mesec december je pokazala, da je veliko delavcev, katerih povprečni dohodek je izpod 80.000 SD. Ugotovili smj naslednje:
do 80.000 prejema 204 delavcev od iio.ooo do lio.ooo prejema 318 delavcev od so.ooo do 140.000 prejema 162 delavcev nad 140.000 prejema 146 delavcev
Ta ugotovitev naju je napotila, da sva predlagala naj bi delavci prejeli namesto
K-15 :
s prejemkom	do	so.ooo	po	so.ooo SD
s prejemkom	od	80.000	do	no.000	po	20.000 SD
s prejemkom	od	lio.ooo	do	140.000	po	10.000 SD
s prejemkom	nad	140.000
S tem predlogom sva želela povdariti socialne razlike, ki nastopajo zaradi različnih prejemkov. Člana koordinacijskega odbora iz Slomškove in Škofljice sta predlog ugodno ocenila, medtem ko sta člana iz Podpeči in Uprave bila precej skeptična. Člani ostalih sindikalnih organizacij niso bili prisotni na seji. Po daljši razpravi je odbor sprejel predlog, čeprav sem bil mnenja, da ni nujno, da so meje razredov take. Lahko bi bile meje razredov višje, lahko tudi nižje ali pa razširjene. Bil sem presenečen, ko so me seznanili, da gre predlog na delavski svet tak, kakršen je bil predložen. Se bolj pa sem bil presenečen, ko sem zvedel, da so do njega zavzeli negativno stališče vsi tisti sindikalni odborniki, ki niso bili na seji. Računal sem, da gre morda za nerazumevanje predloga, vendar sem kmalu ugotovil, da gre za popolnoma nov predlog
Predstavniki iz Podpeči so predlagali naj bi dobil vsak po 10.000 SD in na vsakega otroka starega do 14 let po s.ooo SD. Predlog načelno ni bil slab, ni pa bil analiziran. Poleg tega se je nenadoma pojavilo več predlogov, ki so na zasedanju DS deževali z vseh strani. Slišati je bilo dokaj čudna stališča, ki jih človek od delavcev nebi pričakoval, Tako je bilo rečeno, da tisti, ki malo zaslužijo ne gredo na dopust temveč doma delajo. Drugi
so trdili, da bi po mojem predlogu največ dobili nestalni delavci (iz južnih republik) Vprašujem se, kaj tem delavcem sploh še damo, razen majhne plače. Tretji so zopet trdili, da bodo začetniki dobili največ, starejši delavci pa manj.
Kasneje se je zvedelo, da je Podpeč odklonila predlog odbora zato, ker so baje ugotovili, da bodo njihovi trije delavci, ki so člani ene družine prejeli 90.000 SD.
Člane sindikalnga odbora Podpeč vprašujem, če so ugotovili tudi število tistih delavk, katerih delovna doba znaša preko 15 let, njehovi prejemki pa so nižji od 80.000 SD na mesec. Teh, kolikor vem v obratu Podpeč ni malo. Ali so te vprašali za nasvet? Ali so sploh razpravljali z delavci o njihovem predlogu. Zanimalo bi me, kako so o tem razpravljali v Polhovem Gradcu, ker tudi tam niso visoki dohodki. Isto velja za Parmovo.
Karkoli že, predlog bi bilo treba bolje pripraviti. Vsa navedena stališča, ki so bila iznešena na zasedanju DS obsojam in trdim, da so odraz nevoščljivosti in primitivnosti. Običajno je tako, da so vodstva podjetij stiskaška in avtokratska, sindikat in delavci pa polno revolucionarnih in naprednih idej. Pri nas se je to pokazalo ravno obratno. Vodstvo je uvedlo jubilante, pripravljeno se je bilo odreči K-15 na račun delavcev. Oni pa ravno obratno. Predlog za jubilante ie skoraj propadel na DS, izplačilo za K-15 pa je tudi ostalo po starem. Delavski svet je namreč najin predlog sprejel z 12 glasovi, medtem ko je glasovalo za vse po 15.000 SD 13 članov DS. To je dokaz, da tudi tu ni bilo enotnosti. Pameten prdelog je dal tik pred glasovanjem obratovanja iz Polhovega Gradca tov. Nartnik, ko je predlagal, da se celotna vsota (16 milijonov SD) preda koordinacijskemu sindikalnemu odboru, ta pa vsoto razdeli članom po kriterijih, ki bi jih sestavil na odboru. Zal je predsednik koordinacijskega odbora sindikata predlog zavrnil z utemeljitvijo, naj to reši DS.
Vprašujem, ali sindikat sploh nosi kakšno odgovornost v podjetju? Ce ne, kako izgleda v očeh svojih članov? Pri uvajanju jubilantov je nek član DS dajal razne predloge, samo, da bi bil tudi sam jubilant. Ko je videl, da se njegovi predlogi ne upoštevajo Je metal krivdo na vodstvo podjetja zakaj že ni preje uvedla jubilante. Vprašujem, kaj je tisti delavec do sedaj delal? Zakaj ni tega predlagal že sam preje? Tudi to je odgovornost!
Smatram, da-bi moral DS načelno odkloniti vse predloge, za katerimi se skrivajo osebne namere posameznikov in zahtevati, da se predlogi temeljito pripravijo. Le na ta način bi dosegli večjo odgovornost pri sprejemanju sklepov.
BENJAMIN JURMAN
OHO!
AHA!
PRVOAPRILSKA
Tone dobi zjutraj na mizi listek, na katerem piše: »Pokliči takoj dr. Gosaka.« Pod priimkom je bila napisana telefonska številka.
Tone zavrti telefonsko številko in na drugem koncu se oglasi mili ženski glas:
— Prosim Gosaka.
— Oprostite, je predaleč, pa tudi dežuje. Pridite sami ponj.
— Kako pa to govorite? Kdo pa je tam? se razjezi Tone.
— Živalski vrt.
HOJA MEDI
Gre Janko proti oddelku Rolete in opazi, da na strehi manjka ena strešna opeka. Brž vpraša Toneta, ki je prišel mimo:
— Kdaj boste nadomestili manjkajočo opeko?
— Ko bo »Hoja« medila!
(Znano je, da hoja medi junija. Do takrat bo torej v Roleti zamakalo.)
— Mar mi res morate izplačati ves mesečni dohodek s kovanci?
SKLEPI NAŠEGA DELAVSKEGA SVETA
Na svoji seji 31. marca je delavski svet našega podjetja sklenil naslednje:
Iz sklada skupne porabe so dodelili Koordinacijskemu sindikalnemu odboru »HOJA« znesek 36.000 ND za regresiranje stroškov dopusta članom delovne skupnosti matičnega podjetja v počitniških domovih.
Odobrene so sledeče cene dnevnih penzionov v počitniških domovih:
Počitniški dom	Polna cena v ND	Delavci »HOJE« in rezaposl. druž. člani
Selce (privatno)	31	9
Portorož	9	3
Fiesa	16	8
Krvavec	28	9
Strunjan	23	6
Umag	6	3
Selce camp	—	1
		Tuje osebe in svojci.
Otroci	Člani	ki niso ožji člani družine
delavcev	ožje družine	
od 4 do	zaposl.	otroci od	ostali nad
ic let	izven HOJE	4- 10 let	io let
5	31	25	35
3	9	9	13
5	28	14	20
5	23	25	31
5	6	21	25
3	1	6 12
1		5	5
Turistična taksa je vračunana le v ceni Selce camp.
Članom matičnega podjetja »HOJA«, ki imajo pravico na letni dopust v letu 1970 se izplača enkratno pavšalno povračilo stroškov dopusta v znesku 150 ND čistega izplačila in to pri izplačilu OD za mesec maj.
Na podlagi člena 95 pravilnika o delitvi osebnih dohodkov odobri delavski svet sindikalnim organizacijam matičnega podjetja dotacijo v znesku 50 ND na člana, oziroma bo finančni sektor podjetja do te vsote poravnal predložne račune za proslavo dneva žena, dneva borcev, novoletno jelko in izlete.
Potrjen je bil predlog odbora za interno zakonodajo o pritožbah delavcev na odločbe osebnih dohodkov, izvršen je bil le popravek šoferju Ivanu Borišku.
Razveljavljena je bila odločba Ivanu Borišku o kršitvi d lovne dolžnosti in plačila stanarine do 31. 12. 1969.
KAJ VSE SE JE ZGODILO
1.	V januarju izvedeno bilo je ocenjevanje tekle solze so in bilo je škripanje, nekateri oceno visoko so dobili čeprav se z delom niso pohvalili.
2.	Postavke se nove delale so spet
vsi razdeljeni v razredov smo devet, čeprav analiza delovnih bo mest gotovo tam čez mes'cev šest.
3.	V Dnevnik in pa Delo
dal napisat' smo oglas debelo,
delavce za Velox smo iskali,
drugi dan v hodniku mnogi so čakali.
4.	Splošni je sektor v škripcih bil administratork dobrih ni dobil.
Jih psiholog iskal je na vso moč in tudi našel nam Je dobro moč.
5.	Je cela hajka bila januarja
za nove uslužbence smo iskali stanovanja, pripravljat smo za letni plan pričel, da b' na koncu leta bolje se imel.
6.	V tem mesecu bila je odjuga
je zemlja kopna bila in pa suha, pa zopet sneg je bil in pa kopno, pa zopet sneg in pa grdo.
7.	V februarju je grmelo bil dež je in tudi melo, pritisnil mraz tako j' hudo,
15 pod ničlo je bilo.
8.	Ko največ je bilo snega
iz Nemčije pošiljka je prišla,
8 vagonov je bilo mašin, da bi Planinc bil skoraj hin.
9.	Veloxa direktor ne bi bil
če pod streho strojev spravil bi ne bil.
čeprav tovarne še ni bilo koder novi stroji naj teko,
10.	Tudi to se je zgodilo,
da dva dobila sta vabilo, naj prideta na sindikat iskat plaketo in odlikovanje hkrat.
11.	Sindikat podjetja se j' nakuhal na seji je besede hude bruhal,
s pravilnikom o plačah zadovoljen ni prehitro z njim na DS so šli.
12.	V tem mesecu delavski je svet prinesel važen sklep,
montažo gradbenih elementov osnovati in iz Velox plošč, hiše nove začet' zidati.
13.	Ni novosti konca po tej plati podjetje izvozno hočmo mi postati, procente, ki jih trgovina je pobrala vsa lahko bi nam ostala.
14.	Bilanca, to vedno stvar je zase ki računovodstvu dela sive lase, bolj je mal dobička izkazala ker je stroške vel'ke prikazala.
15.	Dva obrata zadaj sta ostala sta izgubo veliko prikazala, tako ukrenil delavski je svet,
da vnaprej dobička dost' bo spet.
16.	Marca v tečaj novinarski sem šel, da novice pisat' bi začel, vodilni pa seminar o varnosti, da predpisi postal' bi stvarnosti.
17.	Sestanek ZK smo na Upravi j'mel od vodilnih se eden kregat je začel, na dan je to 40 mučenikov b'lo,
trnja in suhih sliv na mizah dost' je b'lo.
18.	Pritožbe članov o osnovah smo rešval' zraven pa sebe prepričval'
da težko osnovo pravo dati je bilo, ko delavnih še mest, opisov ni bilo.
19.	Časopis je HOJA nov izšel z novicami med nas prišel, oblika, tisk in pa vsebina nova zgleda, da se bralcem je vzljubila znova.
20.	Kako pa v teh mesecih smo gospodarili to nam kmalu b'jo povedali, strokovnjaki naši iz računovodstva,
ki do denarja posebna imajo čudstva.
21.	Zadnji dan v marcu delavski je svet zasedal o dotaciji, dopustih in K-15 je razpletal, debata bila je precej po burjev,
saj dobil bo vsak po 15 jurjev.
22.	Marec prinesel je vsega obilo tudi je snega, toplote bolj je malo b'lo zato j' bogato b'lo z vodo.
23.	April je marec zadaj pustil
s snegom bogato nas pogostil, o pomladi nikjer ni duha zima trmo svojo kuha.
24.	Jubilante prve smo vprašal' kakšno izjavo b' jo za HOJO dal' kako v letih dvajsetih so živel, kaj vse v tem času so počel.
25.	Kako nekateri so se name drli, da smo jurje jim požrli,
da bo pravilnik nov že drugo leto al, pa d'narja nič — prekleto.
26.	Tudi to sem ugotovil zdaj,
da časopisa HOJA delavcem še niso dal, z njim čakal plačilnega bi dne čeprav bile bi novice stare vse.
OSAT