Govor dr. Ferd. Dominkuša v dež. zboni dno 13. jaiiuv. 188ii. (Daljo.) Potem je govoril gospod doktor o aolakib BadzorBikih aa Spodnjem Štajerja in o aeagodnem staaju zaačajaih aloveaskih učiteljev, za tem pa aadaljaje: Da pod takimi razmerami odgoja v šoli na Sloveaskem Stajerakem ae gre naprej ia ae more naprej, je jasao. Vzfic vaemu učeaju. ae otroci nemakega jezika ne morejo toliko privaditi, da bi ae aa podlagi tega odgoja aa dalje razvijala ia aicor posebao zarad tega ae. ker jim doma vaaka prilika k vežbaaju manjka, materai jezik pa in dragi predmeti morali ao ae zarad nemškega jezikazaaemarjati. Čudao je, da deželae šolske oblaati vsako ponemčevalao pogajanje kolikor mogoče poapešujejo. akoravao bi po mojem maeaja bila aaloga deželaega šolakega aveta v šolah varovati pedagogičao staliače proti straakarskim aapadom ia narodai aestrpljivosti. — Kadar gre na to, določiti podučai jezik aa kateri učilaici Spodfljega Štajerja, bi človek mislil, da ae je deželai šolaki avet v odbor nemakega aulvereina spremeail! V tem oziru bi mi lahko bilo aa celo vrato ukazov deželaega šolskega sveta ae upirati, kateri zadevajo šole, ki ao obiskaae akoraj le od aloveaskih otrok kakor Kamca, 8V. Lovreac, Slov. Bistrica, Remšaik, Vuhred. Od vseli teli hočem le edea posebno čuden alačajv omeaiti. Šola vRazvaaja, celo slovenski vesi, uro oddaljeni od Maribora proti jugu, (imeaik krajev statitičae ceatralne komiaije na Duaaju od leta 1883 kaže le prebivalce sloveaske Barodaoati) ima aedaj 111 učeacev. Od teh ao trije Nemci 4 govorijo nemški in sloveaaki, vsi drugi ao trdi Slovenci. Za to šolo zahteval je krajai šolski svet, da se aemški kot podurni jezik upelje. Opomaiti moram k teraa, da je predsedaik krajaega šolskega sveta aeki železaiški aradaik, ki je iz Wu.rteaberškega, če sem prav podučea, k aam se preaelil. Predaedaikov aamestaik, tudi župaa te občiae, po svojem obrtu čevljar, je bojda poprej sloveaski atraaki pripadal, v zadfljih letih pa zaan aasprotaik svojemu narodu poetal; to je tisti, ki je rekel. da bi bila sramota za eelo deželo, če bi na železaiškib postajah v Slovenskih pokrajiaah, kakor je bilo aameajeao, zravea aemškili tadi sloveaski napiai se aapravili. Na zahtevaaje tega krajaega šolakega aveta je deželai aolski svet doloi-il nemški kot podučai jezik ia ob enem zaakazal, da se mora podak iz kraja v aemškem jeziku pričeti ia ko 8(> se otroin nemški piaati ia brati aaačili, aaj ae začenja s aloveaščino. Neliote ae človek pri tej aredbi spominja Komeaijeve pripovedi o možu, kateri je hotel avojega otroka jezditi ueiti poprej, ko je zaal lioditi. T<; pedagogičae cvetice tudi Razvaaji-aai aiso pozaali ia ae zapopadli, proaili ao za podak; če ia kako ao tega dobili, mi ai zaaao. Kako malo ae aolake oblaati na opravičena zahtevaaja Sloveacev ozirajo, kaže to, da so aa celo sloveaskib ali vsaj na alovensko-aemškili šolah deloma od deželnega šolskega aveta, deloma z njegovira dovoljeajem se učitelji nastavili. ki sloveaski Be amejo, ne pa da bi imeli aposobaost poda^evati v tem predmetu; tako v Konjicah, Ločah. na Laškem ia v Razvaaju. (Kouec prihodaji-.)