UVODNIK 
Začetek
V tišini je vse.
A le v besedi se vse 
razpre. 
(Barbara Korun, Ostrina miline)
Razpiranje pesniških svetov, razdajanje lastnih uvidov, neizmerni pedagoški eros, 
skrb za sočloveka in osebna toplina ‒ to je le nekaj besed, s katerimi bi lahko opisali 
Ireno Novak Popov, ki ji posvečamo to številko Jezika in slovstva. Gostujoči urednici 
sva k sodelovanju povabili kolegice in kolege z matičnega Oddelka za slovenistiko 
na ljubljanski Filozofski fakulteti ter domače in tuje literarne zgodovinarje, ki so 
na svojih raziskovalnih poteh sodelovali z drago in spoštovano jubilantko. 
Številka se začne s spominskima zapisoma, v katerih Boža Krakar Vogel in Alenka 
Jensterle Doležal naslikata osebna portreta Irene Novak Popov, nato sledi devet 
razprav o temah, ki so tako ali drugače povezane z njenim raziskovalnim delom. 
Peter Scherber razišče rokopisni, še neprevedeni osnutek prozodije Blaža Kumerdeja 
in ga poveže z razsvetljensko obrambo jezika. Cankarjevo zgodnjo kratko prozo z 
vidika medmedialnosti obravnava Jožica Čeh Steger, pri čemer prikaže vsebinsko 
in slogovno dopolnjevanje literarne in likovne govorice. Miran Hladnik predstavi 
zbirko 12.000 pesmi slovenskega NOB-pesništva ter predlaga njeno digitalizacijo. 
Članek, ki je nastal v soavtorstvu Marka Juvana, Mojce Šorli in Andrejke Žejn, 
ovrednoti digitalnohumanistični pristop k interpretiranju književnosti in predstavi 
kvantitativno analizo besedil, natisnjenih v slovenskih revijah med mednarodnim 
študentskim gibanjem »dolgega leta 1968«. Prispevek Vilme Purič razišče poseben 
odnos beneških pesnikov do lokalne govorice in njihovo raznoliko izpisovanje 
prostorske stvarnosti, pri čemer se opira na raziskave Irene Novak Popov. Zvonko 
Kovač primerja ljubezenske pesmi izbranih slovenskih in hrvaških pesnikov ter jih 
poveže s prenavljanjem modernizma in postmoderno v drugi polovici 20. stoletja. 
Razprava Mateje Pezdirc Bartol razkriva, kako tri slovenske drame iz različnih 
obdobij povezuje simbolika ladje in morja, alegoričnost dogajanja, poetičnost 
jezika in težnja po spoznavanju celostne resnice o svetu. Alojzija Zupan Sosič 
obravnava postfeministične poglede na vlogo interpretovega spola ter interpretira 
pesmi Barbare Korun in Katje Teržan. Darja Pavlič ugotavlja, kako so se sodobne 
slovenske pesnice z modernističnimi, eksperimentalnimi in žanrsko hibridnimi 
pesnitvami odmaknile od osebnoizpovedne lirike. 
Draga Irena, naj bo ta številka Jezika in slovstva poklon in zahvala ob tvojem 
70. rojstnem dnevu. Prisrčne čestitke in še na mnoga leta ter nove sprehode po 
slovenski poeziji! 
Darja Pavlič in Mateja Pezdirc Bartol,
urednici tematske številke