Gorenjska^* Banka
Banka, d posluhom
• NIŽJE OBRESTNE MERE DALJŠA ODPLAČILNA DOBA
VARNOST KRANJ
Kranjska varnostna družba| GOSPODARJEM
CCtet
GLAS
ČTRONIK d.o.o
4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASELJE 55 UEl/lKi:Qb4/88]'9]0, 881-484 i  UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VV1DE0STRANEH IN MED PROGRAMOM,
Leto L - ISSN 0352 - 6666 - št. 46 - CENA 180 SIT
Kranj, petek, 13. junija 1997
Matej Hajdinjak odhaja na Akademijo ameriškega vojaškega letalstva
Top Gun je špica, ki jo le redki dosežejo
^ sprejemom na U. S. Air Force Academv v Colorado Springsu se prvemu Gorenjcu doslej ponuja tudi ta možnost. Zaenkrat je mladi Blejec, ki odhaja v Ameriko 19. junija, bolj kot letal yajen jadralnega padala. Najhitrejše in najzmogl-jivejše reaktivce občuduje in proučuje le na slikah, v prihodnje pa jih bo spoznal še od blizu.
STRAN 1 1
Tragična smrt v severni steni Turske gore nad Okrešljem
Poslednja vaja petih reševalcev
V torek, nekaj pred pol dvanajsto, se je v severni steni Turske gore nad Okrešljem v Savinjskih Alpah, zgodila tragedija, ki je utrnila življenja petim izkušenim gorskim reševalcem. Po padcu približno 300 metrov globoko od sidrišča so umrli 34-Ietni Rado Markič in 41-letni Luka Karničar, člana GRS Jezersko, 42-letni zdravnik dr. Janez Kokalj iz GRS Kranjska Gora, 43-letni Mitja Brajnik iz GRS Kranj in 45-letni Boris Mlekuž iz GRS Tolmin. Številnim ponesrečenim planincem so pomagali na varno, za njih pa je bila torkova vaja poslednja...
STRAN 21
Domačija par Gwolešnk,
domačija pod Blegošem
z islandskimi konji in permakulturo
Domačija zato, ker je par Gvvolešnk vsak domač
Ker sem zadnjo nedeljo z namenom, da o tem nekaj napišem, obiskal domačijo Par Gvvolešnk, v Poljanski dolini, sem tisto, kar sem slišal, videl in čutil v tistih nekaj urah obiska, seveda tudi zabeležil. Sedaj ko tole pišem, razmišljam, da tega sploh ne bi storil. Da ne bi o prelepem okolju, ki človeka dušo napolni, nikomur povedal in vse skupaj ljubosumno držal zase. Da bi ostalo tako, kot je. Nekaj posebnega.
STRAN 1 2, 1 3
Glasova preja 1997, šestič
Sto dni tretje Drnovškove vlade
Begunje, 13. junija - Včeraj zvečer je bila v dvorani galerije Avsenik v Begunjah letošnja 6. Glasova preja z naslovom Sto dni tretje Drnovškove vlade.
O čem sta se pogovarjala gost predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek in publicist Miha Naglic, boste lahko prebrali naslednji petek na Odprtih straneh Gorenjskega glasa.
Sponzorji so bili tokrat: občina Radovljica in vinarstvo Jakončič iz Vipolž.
gre v Struževo
Jutri, v soboto, 14. junija, med 10. in 11. uro se dobimo pred trgovino Živil.
Lepo povabljeni!
poletje
STRAN 30
D A T R I S
ANTON D€ŽMflN
DATRIS d.o.o. TRDA IN TEKOČA GORIVA Bled, Grajska cesta 11 tel.:064 361 620 tel.:064 53 429
S 8
as
o
UGODNA PRODAJA KURILNEGA OLJA ZNIŽANE CENE IN BREZPLAČEN PREVOZ
NAROČILA: skladišče Medvode tel.:06l/611-340, 611-34 B.S. Radovljica tel.:064/715-242
5 <r in rs
C <f
O co
lil 11
S
* z
*/> —
zO
<22
38 3£
^MER
palićni mešalnik. SIEMENS, MQ 30001. moč 160 W, trokrilni nož iz nerjavnega jekla. 12.000 obr/min
M delna nerjavna posoda, S.L.G., s termostati, težka, s 3-plastnim dnom, primerna za kuhanje brez maščob in v pari, izdelana iz kvalitetnega jekla 18/10
namizni ventilator. CORONA, 80 30, moč 35 W, tri hitrosti vrtenja, avtomatski pomik levo - desno za 90° premer 30 cm
električni grelnik vode, TIKI, TEG 10/P ali TEG 10/N, za 10 I vode
mikrovalovna pečica, GOLDSTAR, MC 7836, elektronska, moč mikrovalov 850 W, moč grila in konvekcijske pečice 1400 W, 5-stopenjska nastavitev moči, časovna nastavitev, notranjost iz nerjavne pločevine, avtomatsko odtaljevanje, pogrevanje in kuhanje hrane, prostornina 28 I
enojno pomivalno korito, LOZ, 810 510, mere 810 x 510 mm, desno ali levo
litoželezni žar, Hazienda, mere: 55 x 28 cm, s 3 delnim priborom za žar
MERKUR JE MOJ SVET...
ker ima pestro izbiro dobrega blaga, - V. %
6
... ker mi pri nakupu znaio svetovati, j
... ker z Merkurjevimi karticami nakupujem še ceneje.
ZMerkurjevo kartico zaupanja PRI TAKOJŠNJEM PLAČILU
nad 5000 SIT ŠE OD 4 DO 10% CENEJE!
Pri plačilu s kreditno-plačilno kartico Diners-Merkur ŠE 4 % CENEJE.
. ker lahko nakupujem tudi na '2 uhmkov
Pri plačilu na čeke z odloženim plačilom- do 5 čekov BREZ OBRESTI! Pri nakupu na posojilo; do 5 obrokov BREZ OBRESTI! Pri nakupu nad 5 čekov oz. obrokov pa so obresti naslednje: 6-1%, 7-2%, 8-3%, 9-4%, 10-5%, 11-6%, 12-7%.
... ker mi večino blaga dostavijo na dom brezplačno,
pgirj ... ker lahko kupljeno blago zamemam za drugo, r^—^ —^-—i ... ker lahko naiamem orodje in stroje za domača dela.
OBIŠČITE MERKURJEVE PRODAJALNE
KRANJ: Merkur, Globus, M Šport, Instalater in Gradbinka. NAKLO: TC DOM. ŠK0FJA LOKA: Blagovnica in Plevna. GORENJA VAS: Železnina. RADOVLJICA: Železnina in Elektro. LESCE: Kovina. JESENICE: Union.
krožna žaga, ISKRA ERO, KZ 55 D, moč 830 W, globina reza 50 mm, žagin list z 12 zobmi, vidia
akumulatorski vrtalnik-vijačnik, SKIL, 2475, v kovčku, napetost 12 V, hitrovpenjalna vrtalna glava 10 mm
mm
I vodni čistilec, AL-KO, PC 160R, moč 2000 VV, 2850 vrt/min, delovni pritisk do 120 barov, regulacija pritiska od 35 do 120 barov (160 barov EWE), poraba vode 7,5 l/min, vhodna temperatura vode do 60°C, Lteža 17 kg
hladilnik zamrzovalnik, GORENJE, HZ 26.3 S, prostornina hladilnega dela 190 I, prostornina zamrzovalnega dela 68 samodejno odtaljevanje hladilnika, ročno odtaljevanje zamrzovalnika
hladilnik, GORENJE, HB 0.92, neto prostornina 88 I, nizkotemperaturni prostor 9
baterijska svetilka, VARTA, 884, 3xR20
Škarje za živo mejo, BLACK&DECKER, GT 445, moč 400 W, dolžina rezila 60 cm
alkalni baterijski vložek, VARTA, 4006-LR 6, 1,5 V, 4 kosi
alkalni baterijski vložek, VARTA.
4014-LR 14, 1,5 V, 2 kosa
glasbeni stolp, KENVVOOD, UD 405, 2 x 100 W, RDS, trosistemski zvočniki, trojni CD, dvojni kasetofon, avtoreverse, dolby B in HX
podaljšek v kaseli, KAC, KB 4, dolžina 10 m, 3 x 1 mm2, 4 vtičnice, art. 1103466
televizor, GRUNDIG, P 37 071. ekran 37 cm, časovni programator, avtomatska nastavitev kanalov, EURO priključek
alkalni baterijski vložek, VARTA 4020-LR 20, 1,5 V, 2 kosa
klaviature, CASIO, CTK 450, 5 oktav, 61 klavirskih tipk, 64 zvokov, 64 ritmov, 32 demo posnetkov
fotoaparat, MINOLTA, RIVA 100 AF QD, avtofokus, objektiv 34 mm/5,6, motorno previjanje filma, samosprožilec, odtis datuma, avtomatska nastavljivost občutljivosti filma, večnamenska bliskavica: avtomatski vklop, predblisk za zmanjšanje efekta »rdečih oči«, torbica
vrtna garnitura. MEBLO, Hvar 3,
iz jeklenih cevi in pločevine z odlično
površinsko zaščito,
piemer mize 900 mm,
4 stoli in 4 sedežne blazine __
avtoradlo, KENVVOOD, KRC 158 R, 4 x 20 W, RDS, snemljiva upravlialna enota, avtoreverse, kasetofon
14-???!
hladilna torba, CAMPING GAZ, Icetime, za napetost 12 V, prostornina 24 I, garancija 24 mesecev, s termo pokrovom, ki omogoča ohranjanje temperature 15 do 20 stopinj pod temperaturo okolja oz. z nastavitvijo ogrevanje do ♦ 35 0 C
Turistični projekt Alpske ceste sili na koroško stran
Neizkoriščena priložnost slovenskega turizma
^/*vzdaj so v regijsko skupnost Alpski svet Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp vključene občine Gorenjske in Koroške na slovenski strani. Želja pa je, da bi se pridružile tudi koroške občine v Avstriji, kjer pa ta projekt doslej ni bil podrobneje predstavljen.
Celovec, 13. junija - Tudi zaradi želje po vključitvi koroške strani v projekt Alpske ceste je bila v torek na slovenskem generalnem konzulatu v Celovcu časnikarska konferenca na to temo. Ko je generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu Jože Jeraj odpiral konfer-enco, je posebej poudaril zadnje čase zelo intenzivno sodelovanje med Slovenijo in Koroško. Tako sta se že dvakrat srečala slovenski predsednik Milan Kučan in koroški deželni glavar dr. Christoff Zernatto.
Prihodnji teden gre na Koroško slovenski šolski min-lster dr. Slavko Gaber, na sprejem ob slovenskem državnem prazniku bodo vabljeni vsi glavni koroški Politiki, v Ljubljani bo konec meseca nastop koroških pevcev in glasbenikov s Schuber-tovo mašo, prvega julija pa bo zasedanje kontaktnega komi-
teja med Slovenijo in Koroško.
Od boga in
agencij pozabljeni kraji
Turistično in tudi poslovno regijsko skupnost Alpski svet Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp so leta 1993 ustanovile občine Kamnik, Kranj, Tržič, Domžale in Mozirje z glavnim namenom "prodajati" turistične prednosti in zanimivosti teh krajev, ki so sicer v turistični ponudbi agencij zelo redko omenjeni, čeprav se, kot so ugotovili ustanovitelji te skupnosti, v teh krajih in ljudeh skriva pravo bogastvo. Alpske ceste, ki povezujejo te kraje, so postale zaščitni znak in te ceste, za mnoge nepoznane, so vezivo med temi kraji. Sedaj je v skupnost včlanjenih občin že 30, od Jesenic do Črne na Koroškem, Lukovice, Mežice
O projektu so povedali
Japonci v Alpah
Inž. Marjan Štele, pobudnik projekta Alpske ceste: "Ko
smo se leta 1993 z občinami Tržič, Kranj, Kamnik, Domžale in Mozirje ustanavljali turistično skupnost Alpske ceste, smo slutili, da bo tudi država sčasoma korala začeti pospeševati takšno turistično ponudbo. Postali smo zanimivi tudi za druge občine in tako Jih je sedaj v projektu že 30. Značilnost alpskega sveta je Pomanjkanje turističnih zmogljivosti, ki pa jih je na njegovem obrobju dovolj. Ponudba alpskega sveta pa je Pestra in zato vabljiva tudi za turiste, ki bivajo v večjih turističnih središčih. Celotno območje smo sedaj popisali in Pr'šli smo do fantastičnih podatkov in bogate raznovrstne P()nudbe, tako na ravni celotnega območja kot po Posameznih občinah. Turistične kmetije skušamo na drugačen, povsem posloven način vključiti v projekt, sicer Pa ugotavljamo, da je to območje v ponudbi turističnih agencij zapostavljeno. Resno ga ponujajo le tri, čeprav je Ponudnikov turističnih storitev skoraj 300. Ko sedaj hodimo po Evropi in predstavljamo naš projekt, opažamo v'eliko zanimanje. Pričakujemo skupine Holandcev. Računali smo na starejše počitnikarje, pa smo bili presenečeni ob >l(*povedi, da bodo prišli predvsem mladi. Dogovarjamo se z Japonci. Njihovi turisti prihajajo pogosto v Benetke. Obisk v Benetkah bodo podaljšali do naših Alp. Glede nastanitvenih možnosti imamo že dogovore z ljubljanskimi hoteli, računamo pa tudi na dobro sodelovanje predvsem blejskih hotelov. Prepričan sem, da je območje alpskega sveta neizkoriščena možnost slovenskega turizma, tudi Slede financ. Evropske fondacije financirajo predvsem regionalne projekte in naše Alpske ceste, še posebej, če se bodo vključili še Korošci, takšen projekt nedvomno so."
Jože Jeraj, generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu: "Vsi projekti povezovanja so koristni za Obe strani; Za slovensko in za koroško oziroma avstrijsko. hrojekt Alpske ceste bo zaživel, ko bo dobil zaledje in to Zaledje je tudi v Avstriji. Zato se mi zdi normalno in Pomembno, da se vanj vključi tudi Koroška. Če smo se že pogovorili za odprtje mejnega prehoda Pavličevo sedlo, se l(*hko s? za kaj drugega. Treba se bo dogovoriti. Ta projekt v Avstriji še ni bil promoviran in je današnja predstavitev na '9 strani prva. Zanimanje zani pa r>o moje ie. Društvo
sJovensko:avstrijskega prijateljstva je priredilo zadnje čase ie tri izlete na področje, ki ga obsega skupnost Alpske ceste. Zato se je vredno resno potruditi."
°r. Božidar Brudar, župan občine Jesenice: Naša °očina se je vključila V ta projekt, ki povezuje tiste °bčine, ki imajo tudi na področju turizma kaj ponuditi Vendar nimajo takšne ponudbe, kot recimo Bled ali Kranjska Gora. Alpske ceste lahko pripeljejo ljudi tudi 'M kjer še nikdar niso bili. Poznam primer Karavank, ki &0dij0 k naši občini. Tu je bilo v preteklosti omejeno Ribanje, zato je ostala nedotaknjena marsikatera zanum-vost. Na Helški planini so čudovite rože, ki so zaščitene. Karavanke so čudovito območje. Razkriva se čudovit Pogled na gorenjsko in koroško stran. Ni privlačna samo Plezarija visoko v skale, ampak tudi izlet 1500, 1800 metrov visoko, nekaj ur hoje, nato počitek in varna vrnitev v dolino. Zanimiv primer je Golica. Knjiga obiskovalcev kute, da zahaja tja gor več Korošcev kot Slovencev. To je Primer dobrega obmejnega sodelovanja, primer povezovanja ljudi, ki živijo na obeh straneh meje."
Kolesarji na alpskih cestah
Intersport s Kokrice (Brane Dežman) prireja v okviru projekta Alpske ceste dve kolesarski priredim, ki sta bili predstavljeni tudi na konferenci v Celovcu. 23. avgusta bo III. kolesarski supermaraton "200 km ^alpske ceste" s tekmovalnim vzponom preko prelaza Črnivec za Pokal Karavank. 13. septembra pa bo I. mednarodni kolesarski super maraton Treh dežel • brez meja. Kolesarjenje bo dolgo 206 kilometrov. Proga bo potekala s Kokrice preko Ljubelja po Rožni dolini do Trbiža v Italiji in nazaj do Kokrice.
Danes predstavitev v Celovcu
Slovenske občine, članice skupnosti Alpske ceste, predvsem tiste, ki sodelujejo s koroškimi občinami (Tržič, Kranj, Kamnik itd.) in tiste, ki bi tako sodelovanje rade začele, se bodo jutri, 14. junija, dopoldne predstavile v nakupovalnem centru Interspar v Celovcu.
inž. Marjan Štele
do Žalca. Ko predstavniki turistične regijske skupnosti izpopolnjujejo ponudbo teh krajev, prihajajo do osupljivih podatkov. Turističnih ponudnikov je okrog 2800, mednje pa štejejo turistične, gostinske in prenočitvene storitve, turistične kmetije, izdelovalce spominkov, lastnike športnih in rekreacijskih objektov, turistična društva in podobno. Raziskovalci so na tem območju odkrili okrog 700 spominkov in blizu 1000 kulinaričnih posebnosti. Zanimivo (ali težko razumljivo) pa je, da le tri turistične agencije ponujajo to območje!
Alpske transverzale
Organizatorji regijske skupnosti so ponudbo strnili v 12 značilnih transverzal, pravi pobudnik njene ustanovitve inž. Marjan Štele iz Kamnika. To so planinska, pohodniška, ogledniška, kolesarska, lovska, rečnojezerska, gorska kolesarska, avtomobilska in ekološka, mogoče pa je izbirati še druge možnosti in izlete k 90 najbolj
značilnim točkam celotnega območja. Na območju projekta Alpske ceste že sodeluje 7 turistično-informacijskih centrov, 26 turističnih društev in nad 350 samostojnih podjetnikov in malih podjetij. Raz-sežnosti posameznih transverzal so velike. Ogledniška transverzala, ki obsega ogled naravnih in kulturnozgodovinskih znamenitosti, je dolga 292 kilometrov. Kolesarska transverzala je dolga 342 kilometrov, gorski kolesarji pa imajo na voljo 280 kilometrov po kolovoznih in gozdarskih poteh. Zanimiva je na primer pohodniška transverzala. Dolga je 380 kilometrov. Pohodniki si sami izbirajo dolžine in smeri pohodov. Celoten projekt vodi Poslovno podporni center BSC v Kranju, Ljubljanska 24 a. Vodi ga Bojan Možina.
Turistična regijska skupnost Alpski svet Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp vključno s Peco se je znašel pred problemom, kako najti ustrezne ljudi za vodenje projekta in delo na terenu, bodisi raziskovalno, bodisi praktično, s turisti. Z denarjem in nasveti sodeluje fondacija Phare, vključil pa se je tudi državni zavod za zaposlovanje, ki financira šolanje 30 mladih ljudi, ki bodo imeli ustrezno teoretično in praktično znanje o vsem kar se dogaja na tem območju. Skupnost ima ambicijo postati gospodarsko interesno združenje, saj gre za resen projekt, ki je zanimiv tudi za tujce in bi ga bilo škoda pustiti na pol poti. Posebno zato, ker Evropa gradi na regionalizmu in regionalnem povezovanju in namenja za to tudi precejšnja sredstva. • J.Košnjek
V krajevni skupnosti Gorice nadaljujejo praznovanje
Bronasti zvonovi lepše poj o
Od nedelje, 1. junija, se iz zvonika farne cerkve sv. Andreja v Goricah oglašajo trije novi bronasti zvonovi. Blagoslovil jih je ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode.
Nove bronast zvonove v čast sv. Janezu Bosku, sv. Družini in sv. Andreju je posvetil dr. Franc Rode.
Gorice, 13. junija - Svečani blagoslov novih zvonov, ki so se ga v sončnem popoldnevu prve junijske nedelje udeležili številni verniki iz Goric in Golnika pa tudi iz drugih krajev, je bil zelo lep uvod v letošnje praznovanje krajevnega praznika Goric, hkrati pa tudi osrednji dogodek v nizu prireditev, ki sledijo.
"Zvonovi zvonite" so domačini napisali na visoke, vitke mlaje pred cerkvijo sv. Andreja, kjer so, lepo ozaljšani, čakali na dvig v zvonik trije novi bronasti zvonovi. Na najmanjšem, 412 kilogramov težkem zvonu piše "Sveti Janez Bosko prosi za našo mladino", na srednjem, težkem 749 kilogramov "Sveta Družina varuj naše družine", in na največjem, ki tehta kar 1227 kilogramov, "Sveti Andrej ohrani nam vero".
V uvodu pred posvetitvijo in sveto mašo, ki jo je daroval dr. Franc Rode, somaševali pa so številni duhovniki, je domačin Franc Taučar med drugim povedal, da lanska odločitev za nove bronaste zvonove, ki naj bi zamenjali 77 let stare železne, ni bila lahka. Vendar jo je podprlo več kot dve tretjini ljudi, ki so zanje tudi prispevali denar, pomagali z materialom in prostovoljnim delom. Kot je dejal Franc Taučar, novi bronasti zvonovi, ki iz zvonika cerkve sv. Andreja zdaj pojejo melodijo miru in sprave, niso namenjeni zgolj vernikom, pač pa tudi tistim krajanom, ki so zvonjen-jenje prejšnjih železnih zvonov malce težje poslušali.
Ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode se je za nove zvonove, ki se bodo z verniki veselili in jokali, z njimi upali in jih tolažili, peli hvalnico Bogu, zahvalil vsem, ki so zanje darovali, še posebej botrom in župniku Lojzetu Zupanu, ki ga farani spoštujejo ne le kot dobrega dušnega pastirja, ampak tudi kot dobrega gospodarja.
Novi zvonovovi imajo enajst botrov, ki so njihov nakup posebej izdatno denarno podprli. Botri so: družini Udir-Štern, zakonca Taučar, Jože in Janko Ribnikar, krajevni skupnos-
ti Gorice in Golnik, Janko Bidovec, družini Zaplot-nik-Konc, Logar, Jože Oblak, Tomaž Debeljak in Anton Svoljšak.
Kot rečeno, je bila posvetitev bronastih zvonov uvodni in hkrati osrednji dogodek letošnjega praznovanja krajevnega praznika Goric. Prireditve se nadaljujejo naslednjo soboto z rekreacijskim teniškim turnirjem Golnik 97 v športnem parku na Golniku. V soboto, 28. junija, bo v golniškem parku turnir trojk, v Goricah pa bodo popoldne položili venec k spomeniku NOV, pripravili slovesnost v domu krajevne skupnosti in za njo še koncert godbe na pihala. V nedeljo, 29. junija, do-
Lepo obnovljena in vzdrževana cerkev sv. Andreja v Goricah.
poldne bo v župnijski cerkvi sv. Andreja slovesna sveta maša za domovino in za vse žrtve vseh vojn in časov. Pred mašo in po njej bodo pritrkavali z novimi bronastimi zvonovi.
Prireditve za krajevni praznik, ki jih v Goricah povezujejo s sosednjimi krajevnimi skupnostmi, bo nadaljevala skupna gasilska vaja prostovoljnih gasilskih društev v petek, 4. julija, naslednjega dne pa sklenila velika vrtna veselica pred zadružnim domom v Goricah. • H. Jelovčan
Z glasbo in pesmijo v zaključek šolskega leta
Gorenja vas - Na OŠ
Ivana Tavčarja v Gorenji vasi bo v nedeljo, 15. junija, ob 18. uri zanimiva glasbena prireditev. Ob zaključku leta se bodo staršem in vsem drugim ljubiteljem glasbe predstavili pevski zbori centralne in podružničnih šol. Prireditev bodo popestrili in glasbeno obogatili učenci glasbene šole Škotja Loka, ki obiskujejo njen oddelek v Gorenji vasi. Poleg tega pa bodo učenci in njihovi učitelji pripravili tudi predstavitev projektov in uspehov v tem šolskem letu.
I.K.
Črpalka v Šenčurju
Šenčur, 13. junija - Že
od zime naprej v Šenčurju pospešeno gradijo. Ob cesti Kranj - letališče Brnik nastaja velik kompleks in ker so zgradbe vsak dan večje, je pričakovati, da bo gradnja kmalu nared. Gre za Petrolov bencinski servis, ob njem pa bo tudi servis in prodajni salon vozil, ki ga ureja uspešen domačin. Potem ko bosta objekta zgrajena, pa občina upa tudi na možnost, da bi južno od njiju prodobila zemljišče za svojo obrtno-podjet-niško cono. Zamisel o tem obstaja že dlje časa, kdaj jo bodo lahko začeli udejanjati, pa je odvisno od tega, ali jim bo uspelo doseči spremembo namembnosti zemljišča med sedanjim gradbiščem in dovozom na avtocesto. - • D.Ž.
Zlati sončki podeljeni
Pokljuka, 10. junija -
Letos so mali šolarji prvič sodelovali v športnem projektu Zlati sonček. Skozi vse leto so pridno telovadili tudi v tržiških vrtcih, v torek pa so za svoje prizadevanje prejeli vsak svojo medaljo. Ker je podelitev medalj slavnostna priložnost, so se odpravili na Pokljuko k bia-tlonki Andreji Grašič. Ta je bila zaradi svojih obveznosti žal zadržana, vendar pa so mali Šolarji njeno zadržanost razumeli, saj vedo, da morajo najboljši športniki pač trdo trenirati. Glavno je bilo vendar to, da je prav vsak med njimi dobil pravo medaljo!
tis,
Zaščiten spominski objekt ali novogradnja?
Del rojstne hiše škofa Jegliča še vedno stoji
Hiša, v kateri se je v Begunjah pred skoraj 150 leti rodil škof Jeglič, je do polovice podrta. - Župnija bi želela spominsko hišo, nekateri vsaj spominsko tablo, lastniki pa pravijo, da zaenkrat ne bodo dokončno rušili.
Begunje, 13. junija - "Mit Brezij je postavi! naš rojak, škof Anton Bonaventura Jeglič, rojen v Begunjah. Jeglič ie ustanovil tudi zavod v Šentvidu. Žalostno je, da je rostno hišo tako uglednega rojaka dovoljeno podreti," je na Glasovi preji z nadškofom Rodetom dejal begunjski župnik in radovljiški dekan Martin Erklavec. Angela Brejc, Jegličeva sorodnica, pa je dejala, da so zaenkrat podrli le del škofove rojstne hiše in da o popolni odstranitvi, kljub temu da imajo zanjo vsa dovoljenja, še ne razmišljajo.
Nadškof Anton Bonaventura Jeglič - ljubljansko škofijo je vodil več kot trideset let -se je rodil 29. maja 1850 pri Pogorevčku v Begunjah. "V Begunjah smo pred cerkvijo že postavili spomenik svojemu velikemu rojaku, škofu in
Rojstna hiša škofa Jegliča. Kot je zagotovila sorodnica Angela Brejc, hiše še nekaj časa ne mislijo dokončno podreti.
ustanovitelju prve Slovenske gimnazije in Zavoda sv. Stanislava v š Šentvidu. Ob tem pa se nam zdi prav, da se ohrani in obeleži tudi njegova rojstna hiša. Gospa Brejčeva, Jegliče-
Po novi maši je bil Jeglič v Begunjah kaznilniški kurat. Na skrbi je imel 250 kaznjenk. V kaznilnični kapeli je bil na oltarju je bil kip Matere božje, ki je imela na^ okrog vratu na verižici zlato srce, ki ga je bilo moč odpreti. Vanj je položil list, na katerem so bile popisane vse kaznjenke. Pa še sebe je pripizal. Vse do leta 1940je list ostal v zlatem Marijinem srcu.
va sorodnica, mi je povedala, da je njena hči dobila lokacijsko in gradbeno dovoljenje za novo hišo, del stare pa so že podrli," je povedal Martin Erklavec. "Jeglič je bil zares velika osebnost, ne le na verskem, temveč tudi na kulturnem in šolskem področju. Ne nazadnje iz že daljnega leta 1899 poslal mlade nadarjene duhovnike na Dunaj, da se pripravijo na bodoče profesorje slovenske gimnazije, izrazito si je prizadeval za slovensko univerzo in bil ob ustanovitvi Narodne galerije
Jutri slavnostna otvoritev
Cesta, ki vodi nad tisoč metrov
Jutri bodo z velikim pompom odprli asfaltirano visokogorsko cesto Ravne - Stiska vas - Ambrož.
Cerklje, 13. junija - To ni le najvišje ležeča asfaltirana cesta v občini Cerklje, temveč nemara kar v vsej Sloveniji. Asfaltirati so jo začeli lani, potem pa jim je nadaljevanje preprečil plaz pred zadnjim kilometrom. Domačini pa pravijo, da urejanje te ceste traja že več let, saj so jo morali razširiti, spremeniti naklone in posekati nekaj ovinkov, da je sedaj na njej lahko asfaltna prevleka.
Šest kilometrov ceste na Ambrož je bilo za občino Cerklje velik finančni zalogaj, zlasti še, ker se niso izpolnila županova pričakovanja o znatni finančni pomoči dveh največjih gospodarskih subjektov v občini, Aerodroma Ljubljana in RTC Krvavec. Slednji je sicer prispeval nekaj denarja, ostalo pa je slonelo večidel na občinskem proračunu. Večino dela na teh visokogorski cesti so opravili lani in predlani, in sicer ob velikem sodelovanju vaških skupnosti Ambrož in Stiska vas, potem pa je cestarje zadnji kilometer pod vrhom ustavil plaz. Ta še sedaj ni
saniran (čakajo na finančno pomoč države) in tako je najvišje ležeča asfaltirana cesta na Gorenjskem prekinjena s 50 metri makadama, vrh vsega pa jo ogroža še zemeljski plaz. Načrti za sanacijo so sicer narejeni, manjka še 11 milijonov tolarjev za izvedbo.
"Že s staro občino smo vaščani pripravili cesto na asfaltiranje." nam je povedal eden od prebivalcev Ambroža, Florjan Slatnar. "Skrajšali smo ovinke, naredili nasipe, spremenili naklon ceste na nekaterih najbolj kritičnih mestih, znižali klance, skratka opravili veliko dela, da je cesta naposled lahko dobila asfaltno prevleko.
Ocenjujem, da je vsak vaščan opravil od 500 do 800 udarniških ur. Zemljo ob cesti smo dali skladu stavbnih zemljišč in ta je poskrbel, da so bile opravljene potrebne meritve, vpisana pa bo tudi v zemljiško knjigo."
Ko smo se ta teden mudili na tisoč metrih nadmorske višine nad občino Cerklje, so cesto že pridno uporabljali
domačini, pa seveda viken-daši, ki jih je v teh krajih desetkrat več kot domačinov. Turistov nismo opazili, pač pa kolesarje, ki so se pripravljali na jutrišnjo gorsko dirko ob slavnostni otvoritvi ceste. Otvorittev bo namreč jutri, 14. junija, ob 9. uri dopoldne. Cesto, ki bo domačinom olajšala pot v dolino, iz nižine pa omogočila lažji dostop vsem, ki radi prihajajo v te kraje pod Krvavcem, bodo "predali namenu" na križišču Šen-turška gora - Stiska vas -Ambrož, torej na njenem začetku.
Tam se bo začela tudi kolesarsko tekmovanje. Na cilju, na kmečkem turizmu pri Slatnarju, pa bo družabno srečanje. Vso prireditev bo povezoval Boris Kopitar, z muziko jo bodo poživili Medvoški muzikantje, domačini pa bodo poskrbeli za bogat srečelov. Na srečanje vabijo Marko Kuhar, predsednik vaške skupnosti Ambrož, Franc Močnik, predsednik vaške skupnosti Stiska vas, in Franc Čebulj, župan občine Cerklje.
D. Z. Žlebir
Forum o razvojni problematiki v TNP
Bohinjci o življenju v nacionalnem parku
Bohinjska Bistrica, 13. junija - Občina Bohinj je za danes v Domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici pripravila forum, na katerem razpravljajo o razvojni problematiki območij znotraj meja Triglavskega narodnega parka.
Glede na to, da več kot polovica občine leži V območju TNP - šestinpetdeset
odstotkov stalno živečih prebivalcev parka je prav občanov Bohinja - je razumljivo, da je omenjeni forum za Bohinjce zelo aktualen. Posamezni referenti bodo tako predstavili najbolj akutno prostorsko problematiko, pa tudi razvojno problematiko komunalnega gospodarstva, turizma in kmetijstva. • M.A.
prvi, ki je dal zanjo večji dar. Zato je prav, da se tudi v Begunjah zavemo pomena njegovega dela. S tem, da ohranimo vsaj del njegove rojstne hiše, jo morda obeležimo s spominsko ploščo, po Jegliču pa bi se glede na to, da ga smemo imenovat duhovnega očeta slovenskega izobra-ženstva, lahko nekoč imenovala tudi begunjska šola.
Predsednik krajevne skupnosti Begunje Drago Finžgar pravi, da v Begunjah nimajo posebne strategije za ohranitev omenjenega objekta. "Bojim se, da hiša ni pod spomeniškim varstvom in ker ima lastnik dovoljenje za novogradnjo - nova hiša je bila zgrajena že pred desetimi leti -je razumljivo, da formalno staro lahko tudi podre. Zaenkrat so porušili le del Jegličeve rojstne hiše, mislim pa, da bi lahko našli rešitev, ki bi bila sprejemljiva za vse. Morda bi bila še najboljša rešitev spominska plošča, sploh glede na to, da je Jeglič Begunje zapustil že v mladih letih, tako da krajani zaenkrat ne čutijo kakšne posebne povezanosti z njegovim imenom. Sicer pa ob cerkvi že stoji spomenik škofu Jegliču.
_______—-	
	t
	
1	
	
■||	■.v.-;,. jj(
	mm
Ur	.•■jaVta,':^ M
spomenik Jegliču na wv£" strani cerkve je delo domačinih akad kiparja Staneta Kolmana
Vsekakor sem po eni strani
proti temu, da "bi omejevali sedanje lastnike Jegličeve rojstne hiše, po drugi strani pa bo Begunje s prepoznavan; jem Jegliča za svojega tudi veliko pridobile. Glede na ta da sedanji lastniki stare hiše se vedno niso dokončno podrli.
sem prepričan, da bomo
našli
rešitev, ki bo zadovoljila vse. • M. Ahačič
Na Malo Mežaklo tudi odpadki iz sosednjih občin?
Podjetje JEKO-IN predlaga občinskemu svetu, naj po"*]1 možnost dovoza smeti iz sosednjih občin Radovljica, Blej*' Bohinj in Kranjska Gora, saj bi z njihovo finančno pomočj0 precej lažje zaključili dograditev odlagališča
te nekaj let dovažale smeti na Malo Mežaklo, bi za to pla#-tudi ustrezna sredstva-
Jesenice, 11. junija • Jeseniški občinski svet je že pred časom preprečil dovoz smeti na deponijo Mala Mežakla iz sosednjih občin Radovljica, Bled in Bohinj. Zdaj pa podjetje JEKO-IN, sektor Komunala, vnovič predlaga občinskemu svetu, naj na dnevni red čimprej uvrsti obravnavo predloga, po katerem bi na Malo Mežaklo le začeli dovažati tudi smeti iz sosednjih občin.
Glavni razlog za takšen predlog je finančne narave. Sredstva, ki so v proračunu jeseniške občine predvidena za dograditev centralnega odlagališča, namreč ne zadoščajo za zaključek investicije. Za dokončanje deponije in nujnega nakupa kompaktorja bodo v prihodnjih letih potrebna še precejšnja sredstva, in sicer vsaj 220 milijonov tolarjev. Kot poudarjajo v JEKO-IN, bi to šlo na račun siromašenja komunalne dejavnosti in storitev na vseh ostalih področjih. Precej lažje pa bi bilo, če bi del sredstev prispevale tudi druge občine. Če bi le-
Vala   iuui   uoi.^im   ^.— .,•
Stroški bi se tako porazdeli" na večje število prebivalcev, k? bi bistveno olajšalo dokončanj izgradnje. In kako argumenti^ ajo svoj predlog v JEKO-I^1, Kot poudarjajo, se je po izraču
nih strokovnjakov prostor
deponije na račun novega dela povečal s prvotno predvideni" 300 tisoč na 680 tisoč kubični" metrov, kar omogoča tudi odlaganje odpadkov iz sosednji"1 občin. Sicer priznavajo, se b° doba uporabnosti deponije s tem nekoliko skrajšala, vendar pa so, kot poudarjajo, priprave za izgradnjo regijskega centr3 za ravnanje z odpadki v polne"1 teku. V prid odločitvi po dovf zu odpadkov iz sosednjih obČjn govori tudi dejstvo, pojasnjuje]0 v podjetju JEKO-IN, da bod° po strategiji ministrstva za. okolje in prostor v držayl zgradili osem do enajst reg&Jf kih deponij, lokalne deponije pa se bodo - ne glede n^ izkoriščenost - zapirale. • ti.»'
LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA
Linhartov trg 1
vas vabi k vpisu
v
programa trgovske smeri za poklic: - prodajalec (1., 2. in 3. letnik); - trgovinski poslovodja; in v program prekvalifikacije za poklic prodajalca.
S 715-265
Minister za okolje in prostor v Poslovnem klubu Vila Bistrica
So župani, ki se ukvarjajo
s komunalo, drogi pa težav ne vidijo
Sodelovanje s tržiško občino in tamkajšnjim komunalnim podjetjem je minister Pavel Gantar Pohvalil. Napovedal je več sprememb zakonodaje.
Tržič, H. junija - Člani Poslovnega kluba Vila Bistrica 80 v torek zvečer povabili "ledse slovenskega ministra Jj okolje in prostor. Pavle jantar je pri obravnavi sploš-■ft vprašanj napovedal po-Jjovno oblikovanje cen komunalnih storitev na lokal-JJ* favni in nekaj novih predpisov ter zakonov. Za j|eponije odpadkov bodo predpisali strožje tehnične standarde, izgradnjo stanovanj pa naJ bi spodbudila nacionalni stanovanjski program in ustanovitev slovenske stano-vanjske hranilnice. y pogovoru, ki ga je vodil Rektor Gorenjskega glasa, Marko Valjavec, so gostu Ustavili vprašanja z vseh Področij delovanja ministrstva. Glede prenosa vaških yodovodov na javne službe je minister Pavle Gantar menil, da bi morale občine to zagotoviti v čim večjem številu z odloki o oskrbi s pitno vodo. Sedaj je namreč le okrog 75 odstotkov vseh vodovodov v upravljanju javnih služb. Nujno spremembo terjajo negativne izkušnje z vzdrževanjem vaških vodovodov, saj so po onesnaženju vode popravila obsežnejša in dražja.
Izdajanje koncesij za opravljanje komunalnih dejavnosti po njegovi presoji ni Potrebno, če je delovanje komunalnih podjetij korektno- Kolikor pozna tržiške razmere, je njihovo podjetje med boljšimi v Sloveniji. Cene komunalnih storitev so sPlošen problem, ki je še bolj neroden zaradi različne ravni °t> zamrznitvi cen pred leti. Sedanje cene ne pokrivajo 'nvesticijskih stroškov v raz-v°j komunale, zato si v min-'strstvu prizadevajo za Ponovni prenos oblikovanja Ce.n na lokalno raven. Kot je jninister ugotovil po poznejšem opisu direktorja Komu-
nalnega podjetja Tržič, Lada Srečnika, je cena 103 tolarje za kubični meter vode povsem nerealna. Kljub težkemu gospodarskemu in socialnemu položaju v občini se povečanju te cene ne bo moč izogniti. Poleg cen omogočajo investiranje razne takse; po vzoru takse za obremenjevanje voda pripravljajo odredbo o taksiranju odlaganja na deponijah. Financiranje iz zbranega denarja naj bi bila nagrada za tiste občine, ki imajo pripravljene projekte za izboljšanje razmer. Spodbujali bodo zlasti selektivno zbiranje odpadkov in z odredbami predpisali odlaganje posebnih odpadkov. Že poleti bodo izdali predpis o bodočem ravnanju z odpadki, ki bo določal tehnične standarde za deponije. Ker nobena od deponij ne ustreza strožjim zahtevam, bodo določili primerne roke za odpravljanje pomanjkljivosti pri odlaganju odpadkov.
Katastrofa zaradi stanovanjskega zakona
Minister Gantar je ocenil, da so posledice uresničevanja stanovanjskega zakona katastrofalne. Stanovanja so ne
glede na lokacijo prodali po nizkih cenah, lastniki pa so postali ljudje, ki težko prenašajo bremena lastništva. Zato ministrstvo načrtuje določene mehanizme - tudi prenos lastništva na občino, če bo le-ta morala poskrbeti za nujno vzdrževanje stanovanj in zgradb namesto lastnika. Veliko si obetajo od sprejema nacionalnega stanovanjskega programa, vendar brez denarja ne bo moč graditi novih stanovanj. Čeprav pričakujejo nasprotovanje bank, nameravajo ustanoviti slovensko stanovanjsko hranilnico, ki bo državi omogočala gradnjo neprofitnih stanovanj in posojila za prebivalcev pri reše-vanju stanovanjskega problema. Zakon o stavbnih zemljiščih bo uveljavil predkupno pravico občine na zemljiščih za gradnjo socialnih stanovanj, nov zakon pa bo uredil tudi lastništvo zemljišča pod stanovanjskim objektom. Kot je na vprašanje direktorja Stanovanjske zadruge Gorenjske, Francija Terana, pojasnil minister, namreč tako zemljišče sodi k nepremičnini. Med drugim je napovedal tudi spremenjen pomen stanovanjskih zadrug v nacionalnem programu, saj
so doslej delovale predvsem zaradi omogočanja popustov pri gradnji.
Z reševanjem problemov poplav se bo ukvarjala nova direkcija za vode, v kateri že oblikujejo ekipo strokovnjakov. Predvidevajo povečanje sredstev za vodarstvo, katerih del naj bi že letos namenili tudi za popravilo jezu pri tržiški tovarni Tokos. V tržiš-ki občini imajo pripravljen večji del načrtov za male vodne elektrarne, zato bo kmalu na vrsti tudi izdajanje koncesij. Doslej so jih v Sloveniji izdali nekaj prek 70, prednost pa imajo predvsem objekti, ki so namenjeni tudi zadrževanju voda.
Z občino Tržič in tamkajšnjim komunalnim podjetjem dobro sodelujejo, je še ocenil minister Gantar. Kot je dejal, pozna le dve vrsti županov; take, ki se ukvarjajo s komunalnimi problemi, pa take, ki jih sploh ne vidijo. Za razumevanje pri odpravljanju posameznih problemov se je gostu zahvalil župan Pavel Rupar. Kot je seznanil zbrane, bodo tudi s pomočjo ministrstva uvrstili urejanje Dovžanove soteske v mednarodne projekte.
Stojan Saje
DOBROT/1 tit SIROTA
Občudovanja vredna razstava v šoli Helene Puhar
Drugačni, pa vendar ustvarjalni
smerno duševno prizadeti učenci tretje šolske stopnje so pod vodstvom specialne Pedagoginje Mije Kcmperle v tem šolskem letu ustvarili vrsto čudovitih izdelkov.
Kranj, 13. junija - "Vsi drugačni, vsi enaki, vsi ustvarjalni" za njih še zdaleč ni 'e fraza. Taki tudi so: drugačni, zmerno duševno prizadeti, moteni v fini niotoriki, pa vendar ustvarjalni, nekateri med njimi Prav izjemni. Učiteljica, specialna pedagoginja Mija Kemperle, je v "svojih" devetih otrocih tretje šolske stopnje, starih od sedemnajst do enaindvajset let, znala poiskati skrite talente.
Vse šolsko leto je Mija Kemperle, ki ima že 22-letne 1?kušnje v delu s prizadetimi °|roki, poleg splošnih šolskih znanj dajala poseben Poudarek vzgojnemu programu in likovnemu ustvarjanju. Pod njenim vodenjem So tako nastajale čudovite Pisanice, voščilnice iz eko-oškega papirja, drobna Valentinova darilca, poslikane svilene rutke, zgodbe na Panjskih končnicah, lepi-
jenke in praskanke, višek različnih likovnih tehnik pa so nedvomno slike na steklu, vitraži, ki jih je Mija Kem-perle letos pri otrocih prvič preizkusila.
Motivi so vzeti iz okolja, vsakdanjega življenja, nekateri pa tudi iz sveta pravljic. Najuspelejše izdelke so otroci oziroma njihova učiteljica pošiljali tudi na razne nate-
čaje. V galeriji Ars so bili kar dvakrat nagrajeni, prvič za voščilnice iz ekološkega papirja, drugič pa za pisanice, za katere so v osnovnošolski skupini prejeli celo prvo nagrado.
Ob ogledu razstavljenih del na hodniku pred učilnico se nehote porodi vprašanje, kako je mogoče, da so . zmerno duševno prizadeti otroci, ki imajo težave z motoriko. lahko ustvarili tako lepe stvari.
"Očitno sem pri njih znala poiskati tisto, kar jim leži, in talente potegniti na plan,"
pravi sicer skromna Mija Kemperle. Posebej je pohvalila dva od svojih učencev, Suzano in Jaka, ki se te dni poslavljata od šole in nadaljujeta drugje; Suzana v varstvenem deiovnem centru, Jaka, ki tudi doma nenehno riše, pa v Sončku. • H. Jelovčan
Nova Mariinjakova hiša ima prvo ploščo
Sredi marca je ogenj povsem uničil hišo Justine in Ivana Martinjak v Britofu pri Kranju. Kot v večini podobnih primerov, so tudi nesrečnima zakoncema Martinjak sosedje, prijatelji, vaščani takoj priskočili na pomoč, krajevni Rdeči križ pa je v Gorenjski banki odprl poseben račun, na katerem se zbira denar dobrotnikov, ki na pogorišču grade novo hišo.
V torek popoldne smo zakonca Martinjak v Britofu spet obiskali, da pogledamo, kako napreduje gradnja. Nova hiša ima že prvo ploščo in Ivan nam je prijazno razkazal pritličje, v katerem bodo kuhinja, dnevna soba, spalnica, sanitarije in kurilnica. Jutri bodo zidali mansardo, potem pa bo prišla na vrsto težko pričakovana streha. Les za grušt je že pripravljen, tudi strešno opeko sta Martinjakova že izbrala in naročila.
Medtem ko se Justina še vedno ne more sprijazniti z nesrečo, ki jima je tako rekoč v hipu vzela dom, pa Ivan njej in sebi v tolažbo pravi, da pač je, kar je, in da je treba gledati naprej. S pomočjo dobrih ljudi, ki sta jima oba neizmerno hvaležna, bosta morda že do zime spet prišla do spodobnega stanovanja. Zdaj živita v
nekdanjem hlevčku ob hiši, v katerem je tesno in temno. Voda je zunaj, Justina pa še bolj kot kuhinjo pogreša kopalnico.
Z novo hišo bo še ogromno dela in seveda še več izdatkov. Ivan, sicer brezpo-selen, dela kot le more, Justina, ki je že dve leti v bolniški, pa streže možem, ki prihajajo pomagat. Sreča v nesreči je, da Martinjakova nista ostala sama. Pomoč prihaja v denarju, delu, materialu, tudi ljudje, ki bi jima radi poklonili kakšen kos pohištva, se že oglašajo. Lepo prosiva, naj počakajo, saj pohištva zdaj še nimava kam postaviti, pravita.
Akcija zbiranja pomoči za Martinjakova, ki jo podpira tudi Gorenjski glas, se nadaljuje. Za ljudi odprtih src in rok ponavljamo žiro račun: 51500-620-107-600-445457/48. • H. Jelovčan
Kranj - Pred dnevi je v prostorih Zavarovalnice Sava nastopil moški pevski zbor Maj iz Kranja. Na svojem prvem samostojnem koncertu so predstavili izbor domačih in tujih pesmi. Koncert je tudi popestril nastop akustično vokalno-instrumentalne skupine Strune iz Ljubljane. K prijetnemu vzdušju je prispevalo tudi občinstvo, ki se je v zadnjih melodijah pridružilo izvajalcem.
Župan Občine Tržič
vabi
danes - petek, 13. junija 1997, ob 19.30 uri, v kulturno dvorano v Križah
na ogled veseloigre
DIVJI LOVEC
v izvedbi Slovenskega prosvetnega društva iz Borovelj.
OBČINA
TRŽ1Ć
TRG SVOBODE 18, 4290 TRŽIČ TEL.: 064 50 072, FAX: 064 50 790
IZ GORENJSKIH OBČIN
Golf dobiva simpatije Slovencev
Sest desetletij blejskega igrišča
Julija bo na Bledu evropsko ekipno prvenstvo.
Blejsko igrišče za golf je bilo zgrajeno predvsem za predstavnike mednarodne diplomacije, željne rekreacije in sprostitve, ki so se v tridesetih letih zbirali na Bledu ne le zaradi tamkajšnjega prijetnega podnebja - tega znajo ceniti tudi današnji gosti - temveč predvsem zato, ker je v vili Suvobor (danes Vila Bled) letovalo tudi Nj. Kralj. Vis. Knez namestnik Pavle z družino. Prav ta je dal banovski upravni ukaz, naj zgradi igrišče, ki si ga }e sam menda ogledal le enkrat in še to med gradnjo.
Kljub izostanku slovesne otvoritve igrišča, ki so jo graditelji upravičeno željno pričakovali, so se do začetka druge svetovne vojne na njem zvrstili številni tuji in domači imenitneži in dober glas o njem se je hitro razširil po svetu. Vojvoda Kentski z vojvodinjo Marino se je na Bledu in na igrišču večkrat mudil. Najbolj vneta igralca golfa na Bledu pa sta bila v tistem času britanski veleposlanik sir Ronald Campbell in ameriški veleposlanik Arthur Lane. Golf je veliko igral tudi takratni nemški veleposlanik von Heeren. In to, kljub temu da so bili klubski prostori najprej kar v baraki. Klubsko hišo, ki sta jo s freskami opremila akademska slikarja Maksim Sedej in Stupica iz Hudoklinove slikarske šole, kipar Kogovšek pa opremil s štukaturami, so po načrtih arhitekta Franca Kugliča zgradili šele leta 1940. Toda slavo je igrišče uživalo le kratek čas.
Prišla je vojna in z njo razdejanje, ki ni obšlo niti igrišča za golf. Nemškim okupatorjem se je planota nad Savo zdela še najbolj primerna za vojaško vežbališče, zato so igrišče po dolgem in počez prepredli z jarki, cevi za namakanje zelenic pa so v glavem izkopali in porabili za bogve kaj. Tudi povojni čas igri na igrišču ni bil najbolj naklonjen. Spomin na nekdanjo slavo se je zgubljal z ljudmi, ki so Bled zapuščali po taki ali drugačni porti. Tedanji krajevni veljaki niso vedeli, kaj bi z nekdanjim igriščem in klubskimi prostori. Ker je takrat povsod primanjkovalo stanovanj, so v klubsko hišo nastanili trinajst družin, na priročni planoti, ki je še nekaj let po vojni služila kot vojaško vežbališče, pa so si zamislili gradnjo kurje farme.
Potem so prišla šestdeseta, z njimi liberalizacija, odpiranje meja, na Bled so se začeli vračati tudi nekateri turisti, ki so ga ohranili v lepem spominu še iz predvojnih časov. Med njimi je bil tudi švicarski poslovnež Erich Pfister. Prav njegovi vztrajnosti in prepričevalnim sposobnostim gre zahvala, da so se takratni slovenski turistični delavci kot na primer predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Danilo Dovgan, pa naš veleposlanik v Izraelu Jože Zemljak, ki se je z golfom spoznal in se zanj navdušil med svojim službovanjem na Bližnjem vzhodu, ter še nekateri, ogreli za zamisel o obnovi nekdanjega igrišča.
Erich Pfister, ki je potem postal tudi častni član blejskega golf kluba, je na Bled poslal znanega arhitekta za gradnjo takih igrišč DonaldaHarradina, ki je že takrat pravilno ocenil, da bo izjemna lepota kraja kmalu pritegnila več igralcev, kot jih bo igrišče sposobno sprejeti. Zato je razumljivo, da je bilo sčasoma ob prvem treba dograditi še drugo igrišče. Ko je bilo igrišče v začetku osemdesetih končno obnovljeno, je lahko prišla na vrsto ustanovitev klubov na Bledu in v Ljubljani, sprejem v Evropsko golf zvezo, naporna lobiranja za pridobitev prvih mednarodnih turnirjev in mukotrpno, a vztrajno oblikovanje podobe kakovostnejšega igrišča za golf najvišjega razreda. Toda vse od slovenske osamosvojitve leta 1991 je golf na Bledu ostajal v glavnem domena petičnih tujcev in nekaj domačih zaneseljakov.
Po osamosvojitvi Slovenije, začetkih nastajanja novih družbenih elit in rastoči zavesti o potrebi po drugačnem, bolj zdravem načinu preživljanja prostega časa, se je zanimanje za golf med Slovenkami in Slovenci začelo naglo povečevati. Precejšnje zasluge za to ima nedvomno tudi blejsko igrišče za golf in vsi, ki so zaslužni za njegovo mednarodno uveljavitev. Število članov in članic Golf zveze Slovenije se je v zadnjih treh letih potrojilo, rastejo nova igrišča in se oblikujejo klubi in vse bolj očitno postaja, da se golfu na Slovenskem in na Bledu še posebej obetajo precej lepši časi.
Del Škofje Loke, za katerega se občina ne zmeni
Vincarje pozabljena vas
Čeprav nosijo vVincarjih največje breme soseščine tovarne, ki v mesto ne sodi, zanje nihče nima posluha. Če se nevzdrževana cesta udre, bodo odrezani od sveta, ostale komunalne naprave pa se končujejo v tovarni, ki jim priključitev namerava zaračunati.
Vincarje, del Škofje Loke, ki se začenja v mestnem jedru na Kamnitem mostu in končuje na vrhu Lubnika, je po telefonskem imeniku samostojno naselje, za katerega pa le malokdo ve. Po problemih s cesto in ostalo komunalno opremljenostjo sodeč, so nanj pozabili tudi na občini, saj že več let prošnje za vlaganja v proračunu niso upoštevane. Svetnika občinskega sveta Vlado Vastl in dr. France Leben sta letos z amandmajem k proračunu le dosegla, da se bodo začeli pripravljati vsaj načrti za rekonstrukcijo ceste.
Seveda absurdov, kakršen je prav ta, da so Vincarje, ali pa na primer Puštal - že iz srednjega veka poznano predmestje Škofje Loke, v telefonskem imeniku Slovenije samostojna naselja, hkrati pa temu ni tako pri Podlubniku, Frankovem in Hafnerjevem naselju, v tej "najbolj brani knjigi" kar mrgoli. In čeprav so prebivalci protestirali, saj jim to povzroča številne probleme, ko jih že domači znanci, kaj šele tujci,v težko najdejo, se napake ne popravijo. Še huje pa je, da so nanje očitno pozabili tudi na občini, pa čeprav je prav Škofja Loka znana po tem, da je ceste in drugo infrastrukturo vasi in odročnih krajev s posebno pozornostjo urejevala. In tako pridemo do neprimerljivega stanja, da asfaltne ceste in poti vodijo do posameznih hribovskih domačij, 200 ljudi dela Škofje Loke pa trepeta, kdaj jih bo udor močno načete ceste povsem odrezal od sveta.
Cestne težave za Vincarje se začenjajo že na omenjenem evropsko zaščitenem in slovitem srednjeveškem spomeniku Kamnitem mostu . ki oznake o spomeniku še ni dočakal, pa tudi tega ne, kakšno obremenitev prenese. V Vincarje transport ni kar tako: tod vozijo tovornjaki, neredko vlačilci in prikoličarji v tovarno
Na cesti se ne bojijo dirkačev: medtem ko drugod na cesto polagajo ovire, tu za počasno vožnjo (in poškodbe avtomobilov) poskrbijo luknje.
Unitech - LTH, po teži zagotovo ne zaostajajo tovornjaki z lesom iz gozdov severnih in vzhodnih pobočij Lubnika, zato je promet k nekaj več kot 60 hišam, kolikor jih je v Vincarjih, pravzaprav v pogledu obremenitev povsem drugotnega pomena. To morda ne velja le za gostoto, saj se pri mnogih hišah razvija obrt in drobno podjetništvo, tod pa je tudi nekaj dobro obiskanih rekreativnih objektov (teniška igrišča, Mini hotel Zorka). Kako je bilo mogoče dobiti dovoljenja za tak razvoj, ne da bi se proučila možnost dostopa, je seveda druga zgodba.
Cesta v Vincarje je sicer že dobri dve desetletji asfaltirana, vendar se ji ta starost že krepko pozna, saj zagotovo enako obdobje tu ni bilo nobenega vzdrževanja, kaj šele investicij. Cesta je vsa v luknjah, na mnogih mestih ugrezn-jena, Selška Sora pa breg pod njo kar na nekaj delih nevarno načela. Gorje ne-poznavalcu, ki bi tod zašel ponoči, saj je
Telefonsko in električno omrežje je nadvse sodob no: še vse po zraku.
velika nevarnost, da iz slepo zaključenega pločnika brez zaščite, ali pa ograje, ki ji je že zdavnaj odneslo temelje, pade 20 do 3.0 metrov globoko v reko. Najhuje je seveda od uvoza k Obrtniku pa do
Kot pravi občinski svetnik dr. France Leben, znan tudi po tem, da je predsednik Muzejskega društva, imajo Vincarje kar več delov: Spodnje, Srednje, Visoke in Najvišje Vincarje - planinska koča na Lubniku namreč nosi hišno številko 23, začne pa se v mestnem jedru tisočletnega mesta, neposredno pod gradom. Kot znan arheolog doma in v tujini ima veliko prijateljev, ki vedo, da živi v Škofji Loki (ne pa v Vincarjih), zato ga v telefonskem imeniku ne najdejo. Ne razume, zakaj Kmaniti oz. Kapucinski most, znan tudi kot Evropski most, nima oznake evropskega kulturnega spomenika, za cesto v Vincarje pa sodi, da bi morala imeti, ne samo oznako slepe ulice, pač pa celo "mrtve". Pri grdi navadi, da Skofjelo-čani zelo radi parkirajo na začetnem delu ceste v Vincarje, pa ugotavlja, da ni nič čudnega, saj jih nihče ne preganja. Edino intervencijo policije so opazili takrat, ko so delili kazni, ker v tovarno LTH ni mogel vlačilec -to je sicer z znakom prepovedano, ne pa za nespoštovanje znaka, ki prepoveduje ustavljanje in parkiranje.
Pločnik ob cesti v Vincarje se konča z nezavarovanim prepadom v Selščico. Namesto ograje grmovje dobro prekriva nevarnost.
ploščadi pred tovarno LTH, kjer se zaradi izbočenega grajskega zidu in vrste zaščitenih kostanjev, cesta močno zoži. Breg je povsem neurejen, brez ograje, verjetno pa ni daleč od resnice, da le korenine kostanjev preprečujejo, da vse skupaj že zdavnaj ni zgrmelo v Selščico. Kakšna je tod možna rešitev, je mogoče le ugibati: ali cesta na stebrih (oz. konzolah), kot si je parkirni prostor razširila tovarna, ali umik oz. prestavitev grajskega zidu. Tak "heretični" predlog Vlado Vastl opravičuje tudi s tem, da do na več mestih močno načetega obzidja očitno ni nobenega pravega odnosa.
Drugi cestni zamašek pa je v samih Vincarjih, kjer zaradi lege samih hiš ceste ni mogoče širiti. Izkaže se, da je bil predlog pred desetletjem, da se namreč uredi dovoz v naselje iz ceste v Selško dolino preko mostu "na Sip-ci", ki so ga nekateri posamezniki onemogočili, edina rešitev. Sicer se tovornjakom polnim hlodov na cesti, ki ima komaj 3 metre širine in povsem blokirajo vsak drug promet, ne bo mogoče izogniti. Kar trikrat se je dr. Lebnu zgodilo, da je moral, ker se mu je mudilo v službo, z avtom obirati kolovoze preko grajskega hriba, in nikdar je ni odnesel brez poškodb. Kaj bi bilo v primeru potrebe po urgentnem dovozu (rešilec, gasilci)? Na tak primer si ne upajo niti pomisliti. Morda je poslovni razvoj na koncu Vincarij in potreba po normalnejšem dostopu prek Sipce tudi spremenila miselnost.
Ni pa cesta edini infrastrukturni problem: že sam pogled na drogove z električno in telefonsko napeljavo, ki je še vsa po zraku, kaže, da za kar nekaj desetletij ni bilo v smeri posodabljanja nič narejenega, še bolj pa velja to za tisto, kar naj bi bilo pod zemljo. Vsaka čast tovarni LTH, kako se je potrudila urediti odvajanje odpadnih voda in prehod na čistejši energetski vir - plin. Vendar se tako kanal, kot plinovod končata na začetku naselja ob tovarniški ograji-Čeprav se čudno sliši, sedaj tovarna postavlja kar občutne odškodninske zahtevke za to, da bi se zbirni kanal -kolektor, ali plinovod lahko razširila v naselje, za vlaganja torej, ki so ji sploh omogočila obstoj na tej neprimerni lokaciji. Nič boljši ni odnos upravljalca kanalizacije: ko so se nekateri v Vincarjih dogovorili, da bi vsaj v spodnjem delu naselja podaljšali javni kanal, in na tak način omogočili začetek priključevanja posameznih hiš, so dobili odgovor, da to nimajo v planu, da pa lahko to napravijo na svoje stroške. Žalostna posledica zato, je, da ima večina hiš v tem kraškem svetu greznice (nekatere si tega imena niti ne zaslužijo), neredke pa celo kar izpuste v Vincarški potok ali neposredno v Soro. "Še pes noče stopiti v to smrdljivo vodo", ugotavljajo nekateri. Da je reševanje meteornih voda, ki zamakajo hiše v spodnjem delu vasi (in ustvarjajo ob Sori močvirje), povsem problem, ki ga morajo reševati posamezniki, ni potrebno posebej poudarjati.
Kljub večletnim prošnjam Krajevne skupnosti Škofja Loka - mesto, kamor Vincarje spadajo, se občina za te težave ni zmenila, zato ni nič čudnega, da so Z amandmajem na letošnji proračun moraj' svetniki vsaj denar za načrte izsiliti-Oblikovali so gradbeni odbor (za zdaj le za cesto), ki naj bi pripravil prve premike pri tem. Zavedajo se, da tudi brez lastnih prispevkov ne bo šlo, čeprav na to, da Vincarje po zgledu telefonskega imenika niso del Škofje Loke, ne bodo pristali-Vsekakor pa najodgovornejši nanje p°#' slej ne bodo mogli pozabiti. • Š. Žarg'
ZDRAVILIŠČE
RADENCI
POČITNICE ZA MLADE
5-DNEVNI PROGRAM ZA DVE OSEBI V HOTELU MIRAL***
- namestitev v sobah s francoskim ležiščem (širina ležišča 1,40 m)
5-dnevni program za 2 osebi s polpenzionom, cena 57.000,00 SIT
PROGRAM VSEBUJE: 5 polpenzionov, kopanje v Termah, jutranjo gimnastiko in vodno aerobiko, 10-minutni posvet pri zdravniku
POČITNICE VESELIH SRC IN ŠIROKIH NASMEHOV
7-DNEVNE POLETNE POČITNICE OD 1. 7. 97 DO 1. 9. 97
PROGRAM VSEBUJE: 7 polpenzionov, jutranjo telovadbo in vodno aerobiko, kopanje v Termah Radenci, cocktail party za najmlajše, družabni večer s plesom, piknik, sprehod po Radenich s poskušnjo medice, ogled polnilnic Radenske v Boračevi, babičino kuhinjo, "tombolo Bingo, 1 x mineralno kopel za poživitev krvnega obtoka, ogled muzeja Radenske, pregled pri zdraviliškem zdravniku, večerjo v zidanici na Janževem hramu (namesto hotelskega obroka) in otroški počitniški klub - zabavno učenje nemškega in angleškega jezika (cena 21-urnega tečaja 21.500 SIT), plavalni tečaj, otroška olimpiada v Termah.
%/H/H/H/K/H/H/H/S
"Pri ložovcu" Begunje
PROGRAM NARODNO -ZABAVNIH VEČEROV
Vsako sredo ansambel Gašperji V mesecu juni« vsak petek ansambel VITA
Prireditve so vsako sredo in petek'od 19. ure dalje. Rezervacije na teL:Q64/733-402
HOTEL	POLPENZION -	■ na osebo v 1/2 sobi
Radin****	59.900,00	SIT
Miral***	46.200,00	SIT
Terapija**	37.100,00	SIT
INFORMACIJE: Zdravilišče Radenci, 9502 Radenci tel.: 069 65-331
terme w^ . ^Jradenci
MINISTRSTVO ZA EKONOMSKE ODNOSE IN RAZVOJ
URAD ZA VARSTVO POTROŠNIKOV
^Naučite ^se biti kvaliteten potrošnik!
Nova knjiga založe KMEČKI GLAS
NAŠE GOSTILNE
izbranih
52
na Slovenskem
V času sejma VINO 97 v Ljubljani je ČZD Kmečki glas izdala knjigo Naše gostilne, v kateri je predstavljenih 52 izbranih.
Leto ima dvainpetdeset tednov, torej za vsak teden eno srečanje s kulinariko, s gostoljubnimi gostilničarji. Pisec besedila Prof. dr. Janez Bogataj piše o zgodovini gostiln, o njihovih lastnikih, gostilničarjih, pojasnjuje imena gostiln, njihovo zgodovino, opisuje značilnosti jedilnih listov, s fotografijami Janeza Pukšiča pa tudi najznačilnejšo ali najbolj znano jed in gostinski prostor.
Poglavja o posameznih gostilnah se povezujejo s številnimi posebnostmi kulture, dediščine in sodobnega kulturnega ustvarjanja.
Bogato besedno in slikovno govorico v knjigi je v skladno, izjemno podobo zajel oblikovalec Edi Berk.
Izbor gostiln bo seveda v javnosti vzbudil različne odzive, avtor pa je iz prvotnega seznama petinšestdesetih gostiln izbral za vsak teden v letu dvinpetdeset, pri čemer je
bil prvi kriterij odnos do poklica in tradicija, naslednji kriteriji pa so oprema lokala, gostoljubnost in kulinarična ponudba.
Največ izbranih dobrih gostiln je seveda v Ljubljani ali okolici, je pa tudi Gorenjska zelo dobro zastopana, saj so v knjigi predstavljene gostilne Mihovec iz Pirnič, Plevna iz Škofje Loke, Marinšek iz Nakla, Ančka in Martin iz Šenčurja, Pri Čubru s Križa pri Komendi, Zvon Brezje, Kunstelj in Lectar iz Radovljice, Avsenik iz Begunj, Pri Planincu in Mayer z Bleda, Sere iz Podkorena in Žerjav iz Rateč.
Knjiga je velikega formata, 23 x 30 cm, z več kot 460 barvnimi fotografijami na 224 straneh, trdo vezana, natisnjena v Gorenjskem tisku v Kranju.
Turistična kmetija "Grofija" na Viru pri Stični
Grofija je res prava kmetija
Dve vrsti turističnih kmetij imamo v Sloveniji. Prve, ki so kmetije le toliko, kolikor so na vasi, sicer pa vam bodo ponudili kupljeno hrano in pijačo, kot v restavraciji ali bifeju sredi mesta in tiste, kjer boste lahko prigriznili pravo domačo hrano in vam bo po grlu steklo domače vino.
Kakšna bo naša smer? Proti Dolenjski. Kako uro vožnje z Gorenjskega, vsega skupaj 30 kilometrov iz Ljubljane, v Ivančni Gorici z glavne ceste na levo proti Viru j>xi Stični, do zaselka Vrh in ze smu na Grofiji. Domačijo, katere ime sega več rodov nazaj (hiša je bila zgrajena 1867 leta), sta pred o^setimi začela obnavljati Janez in Majda Vrhovec. Veliko kmečko posestvo, ki je bilo nekoč zapisano propadu, je danes prava idila za mnoge obiskovalce, ki si želijo miru in domačega okolja. Vinogradi, travniki in njive, pašniki, gozd, pa velika kmečka hiša, skedenj in hlev in poleg teniško igrišče, pa "balin-plac", vse to obsega kompleks turistične kmetije Grofija.
Ne le individualni gosti iz cele Slovenije in drugih držav, pogosti gosti na Grofiji so tudi razne otroške skupine, športne skupine, sama domačija in okolica pa sta primerni tudi za likovne kolonije. Tistim, ki na Grofijo pridejo na počitnice, so namenjeni apartmaji s skupno štirinajstimi posteljami.
Njihovi kulinariki bi lahko rekli kar "vse je domače". Naj bodo sirovi in ajdovi štruklji, domač ajdov in črn krun, skutna in orehova potica ali pa konjsko in jelenovo meso, pa v krušni peci pečen odojek
ali kozliček, suhe salame, klobase, jelenove in konjske bržole... Zraven prija domače vino, značilni dolenjski cviček. Janezov cviček je bil že večkrat nagrajen, na Tednu cvička v Kostanjevici je dobil zalto medaljo, letos v Novem mestu bronasto, kar niti ni čudno, saj grozdne jagode vsrkavajo sonce na pobočjih pod Hmelnikom, v vinogradih, ki so jih Vrhovčevi kupili od stiskih menihov. Tudi žganje, medica, orehovec so pristni domači.
Domači Vrhovčevi pa so tudi tisti, ki poprimejo skupaj, kadar pride avtobus gostov. Goste postrežejo tako, kot se za turistično kmetijo spo-
dobi. Kmečko okolje dopolnjujeta skedenj in hlev v katerem hrzajo grofovski konji. Na prostranem pašniku se v obori pase divjad predvsem jeleni in damjaki.
Grofija je odlično izhodišče za izlete v okolico bodisi v bližnji Stiski samostan, v 6 kilometrov oddaljeno Jurčičevo Muljavo in še kak kilometer naprej do dolenjskega bisera, neke Krke in Koških slapov. Slednje si lahko ogledate v okviru izleta v Višnjo goro. Tudi v grad Bogenšperk vas popeljejo, če še niste bili tam. In ce bi o Grofiji radi povprašali kaj več, le obrnite telefonski številki 061/ 778 -141 oziroma 061/777 -116.
SMO NA DOPUSTU
Hotelsko naselje Simonov ll zaliv
V enem najlepših kotičkov na naši obali, na južnem delu izolskega zaliva, vas pričakujejo v hotelskem naselju SIMONOV ZALIV. Obdano je z bogatim sredozemskim zelenjem in s še danes vidnimi ostanki rimskega naselja HALIETUM. V hotelskem naselju so na voljo udobne dvo- in večposteljne sobe v več objektih. Vse sobe imajo prho, WC in telefon, nekatere tudi balkon, pogled na morje, satelitsko TV in nunibar. V osrednji restavraciji vam poleg bogatega samopostrežnega zajtrka nudijo šolami bife ter dnevno izbiro menijev (mesni, ribji in vegetarijanski). Bazen z ogrevano morsko vodo je julija in avgusta zaprt, saj je tik ob hotelskem naselju prečudovita plaža v naravnem zalivu, ki je zelo primerna tudi za otroke. Poleg bogate gostinske ponudbe z žara in bifeja na plaži je tu veliko možnosti za šport in rekreacijo. V naselju so še tri peščena igrišča za tenis, igrišče za minigolf, kozmetični salon z masažo in pedikuro ter frizerski salon. Za popestritev bivanja v hotelskem naselju se redno odvijajo različne prireditve.
... VA6 POČITNIŠKI IZZIV
ZDRAVILIŠČE ATOMSKE TOPLICE PODČETRTEK, KJER NOBEN DAN V LETU NI IZGUBLJEN!
Atomske Toplice za zdravje, oddih ali izlet!
Privoščite ši: vikend, 5, 7 ali 10-dnevni sprostitveni program za "telo in dušo"
Pestra ponudba! (polpenzion ali polni penzion, kopanje, fitness, masaže, telovadba, posvet pri zdravniku, kulturno-zabavni program, izleti v bližnjo okolico,...) • preventivni zdravstveni program • program rekreativnega -
aktivnega oddiha • program za mened-žerje • anti-stres program • lepotilni zdravstveni program • program oblikovanja svojega telesa ali redukcija telesne teže • termalna voda s temperaturo od 30 do 37 stopinj C • preko 3500 m2 pokritih in odprtih vodnih površin • hotel Atomske Toplice s 300 posteljami • apartmajsko naselje s 136 apartmaji • kamp z novimi prostori za kampiranje
ZDRAVILIŠČE ATOMSKE TOPLICE
Zdraviliška cesta 24, 3254 PODČETRTEK Tel.: 063/829-000, faks: 068/829-024
VIJO ALPI
iki Grošelj in Alpina na Anu
ADVANTAGE
A* RIVA
COUNTRY
alpina
50 years of sport & fashion
/In i ta
Vaša prava prijateljica
.št**
Medi
Snu
Medicinski in
Kićričeva c.47 a
postoperativni program intimnega perila in kopalnih kostimov
tel.:226-464
DOBRA OBUTEV POMENI UDOBJE, UŽITEK IN VARNOST
Pred nami je glavna planinska sezona. Sredogorja so že polna planincev, turistov in sprehajalcev. Sneg tudi v visokogorju počasi izginja pod vse močnejšimi žarki sonca. Planinske koče že odpirajo vrata vsako leto številnejšim obiskovalcem gora.
Slovenci imamo radi naravo in gore. Povsod po naši domovini je praktično nešteto možnosti za lažje sprehode, izlete, pa tudi zahtevnejše ture. Da bi nam vsak izlet ali pohod dal kar največ, pa je pomembno, da po eni strani prilagodimo zahtevnost izleta svojim močem in sposobnostim, po drugi strani pa, da poskrbimo za primerno opremo, obleko in obutev.
Osnovni in najpomembnejši rekvizit za vsak izlet, resnejši pohod, pa tudi težavne ture, so čevlji. Neprimerna ali napačno izbrana obutev pa nam lahko zagreni ali celo pokvari še tako skrbno načrtovano in lepo gibanje v naravi. Primerna in kvalitetna obutev nam bo ne le omogočila lepa doživetja in dobro počutje, ampak bo poskrbela tudi za našo varnost. Primerno in dobro obuvalo nam bo omogočilo z manj napora prehoditi več.
Žirovska Alpina ima pri izdelovanju čevljev za šport, rekreacijo in gorništvo najdaljšo tradicijo pri nas, saj letos praznuje 50-letnico obstoja. Iz leta v leto skrbno sledi vse zahtevnejšemu trgu in zahtevam kupcev po udobju in varnosti. Alpinine čevlje smo slovenski alpinisti testirali že večkrat. Ne le doma, ampak tudi v najzahtevnejših gorstvi!1 sveta. Prav v izdelkih žirovskih mojstrov smo sedaj že malo oddaljenega leta 1979 Slovenci prvič stopili na vrh najvišje gore sveta Mount Everest. Tokrat sem testiral dva para čevljev iz bogate planinske kolekcije, ki jih za letos pripravlja Alpina.
Nizki planinski ali pohodni čevelj RIVA je narejen naravnega usnja in kombiniran z vodoodpornim materialom helcor. Tekstilna podloga in anatomsko oblikovan vložek omogočata stopalu optimalno udobje. Obloga iz kevlarja na zunanji strani še dodamo ščiti prste. Za podplat so tokrat uporabili novi vibram podplat bifida, ki omogoča izredno dober oprijem tako na skali kot na zemlji ali travi.
Riva je športni čevelj s kar najširšo možnostjo uporabe. Veseli ga bodo sprehajalci, pohodniki, planinci, gobarji in kolesarji. Zaradi modnega izgleda pa je uporaben za vsakdanje opravke v mestu. Skratka nepogrešljiv čevelj za vsakdan, rekreacijo in dopustniške dni.
Med celo paleto visokih planinskih čevljev, ki bodo zadostili potrebam še tako zahtevnih kupcev, zasluži posebno pozornost čevelj ADVANTAGE. Poleg anatomsko oblikovanega vložka, zunanje zaščite prstov iz kevlarja in naravnega usnja, iz katerega je izdelan, odlikuje ta čevelj še z usnjem kombiniran vodoodporni material nubuk in podloga iz propustnega svmpateksa, ki odvaja vlago iz notranjosti. Posebnost čevlja pa je dodatna plastična gamaša, ki omogoča popolno oporo gležnja in s tem preprečuje zvin. Čevelj ADVANTAGE je vrnunsko obuvalo za najzahtevnejše planinske ture, saj vibram podplat bifida omogoča varno hojo tudi po snegu, na katerega lahko naletimo v poletnem visokogorju.
Če se torej odločate za nakup primernih čevljev, ne pozabite, da prav Alpina z vsemi svojimi modeli pomeni udobje, užitek in varnost. Pa veliko lepih trenutkov v naravi in v gorah. • Viki GROŠELJ
TERME LENDAVA D.D 9220 LENDAVA, »: 069-74-004
LENDAVA
ČE ŽELITE PREŽIVETI POČITNICE NEODVISNI OD VREMENA m DALEČ STRAN OD HRUPA, VAM PONUJAMO
ITNIŠKE PROGRAME
KI VSEBUJEJO
GRATIS BIVANJE ZA PREDŠOLSKE OTROKE, upokojenci pri bivanju nad 8 dni -15 % popust, UPORABO ŠPORTNIH IGRIŠČ
(TENIS, KOLO, posebnost in novost: VOŽNJA S KANUJI PO MURI, NOČNO KOPANJE, OLIMPIJSKI BAZEN - 27. STOPINJ C, TERMALNI BAZENI;)
ODPLAČILO HA OBROKE
(6 - 8-DNEVNO - 3 OBROKI - 8 IN VEČ 4 OBROKI)
DODATNI PROGRAMI: IZLETI NA MADŽARSKO, VSE VRSTE FIZIKALNIH TERAPIJ, MASAŽE...
BIVANJE 8 POLNIM PENZIONOM ŽE OD 3.800 SIT NAPREJ (BUNGALOVI)
V Monseni pri Rovinju so prejšnji teden pripravili 25. srečanje naturistov Alpe Adria
iVi vsak nagec naturlst
Naturizem je v različnih državah različno popularen, najbolj pa ga cenijo tam, kjer so najbolj zagreti v boju za zdravo življenje v zdravem okolju - Po letih stagnacije je pri nas naturizem ponovno popularnejši, pravi razcvet pa zadnji dve leti doživlja v Rusiji
O naturi z m u se zadnja leta resda govori zelo sproščeno, kljub temu pa še mnogi ne razlikujejo med besedama naturizem in nudizem. Nudi-zem preprosto pomeni, da se kopaš in sončiš nag, naturizem pa je predvsem društveno gibanje, kar pomeni, da se tisti, ki se kopajo in sončijo goli združujejo v društva in klube, v njih pa si (tako kot v vseh drugih društvih in klubih) postavljajo določena Pravila. Ta pravila so "posvečena" osnovnemu pravilu gibanja naturistov, to pa je cimbolj zdravo fizično in Psihično življenje, ki je zar-adi hitrega civilizacijskega razvoja mnogokrat zapostavljeno.
Zato tudi ni čudno, da je največ privržencev naturizma v Evropi v najbolj industrijskih državah, kot je bilo opaziti na letošnjem jubiljenem 25. srečanju naturistov v Monseni v Istri, pa je naturizem zadnja leta najbolj pridobil na popularnosti v vzhodni Evropi, zlasti pa v Rusiji. Tako se je letošnjega naturis-tičnega srečanja Alpe Adria, ki je vsako leto namenjen predvsem športnim tekmovanjem in pogovorom o aktualnih temah o naturizmu, udeležilo največ predstavnikov avstrijskih naturističnih društev (236), Nemcev (156) glede na oddaljenost pa je bilo tudi precej predstavnikov Rusije, kar 32. Ti so bili poleg domačinov, Nemcev in Slovencev tudi med najaktivnejši na sklepni "okrogli mizi" kjer so povedali, da je v Rusiji •z leta v leto več zanimanja za naturizem in zato iščejo povezavo in možnosti za preživl-jenje dopusta po vsem svetu, zlasti v bližnjem Sredozemlju.
Pri tem je seveda zanimivo, da je Istra s Solarisom, Ko-»versado, Valato, Monseno,
Medtem ko v katalogih naših turističnih agencij vse pogosteje zasledimo podatek, koliko je od določenega hotela oddaljena nudistična plaža ali da je naselje (oz. kamp) namenjen izključno nudistom, pa je v sosednji Avstriji tako veliko povpraševanje po počitnicah na FKK plažah, da agencije izdajajo celo zelo zajetne kataloge izključno za naturiste. Prav tako redno izdajajo revijo za naturiste.
Rdečim otokom in Meduli-nom eno izmed najbolj popularnih in najbolj obiskanih obmorskih območij (v Sredozemlju zagotovo), in da so že ob koncu maja in v začetku junija ta naselja precej bolj polna turistov kot ostala. Hrvaški turistični delavci se tega zavedajo, zato so naturiste iz desetih držav ob letošnjem jubilejnem srečanju tudi obiskali in jim zaželeli še posebej prisrčno dobrodošlico ter seveda ponudili posebno atraktivne pred in po sezonske cene. Po drugi strani pa so redki predstavniki hrvaških društev naturistov (na srečanju se jih je zbralo Skromnih 29) povedali, da je zadnja leta hrvaški naturizem (tudi spričo vojne in krize v državni) životaril in da šele letos društvena dejavnost spet pridobiva na pomenu.
Tudi v Sloveniji je naturizem kot društvena dejavnost (čeprav leta nazaj že kar popularen) pred petimi leti skorajda zamrl. Nič bolje seveda ni na Gorenjskem, kjer se ponašamo celo z dejstvom, da je prav Bled po zaslugi švicarskega zdravnika Arnolda Riklija "zibelka" svetovnega naturizma. Danes
lahko v Sloveniji (od Murske Sobote do Reteč in Portoroža) naturistična kopališča (kaj šele naturistična središča!) naštejemo na prste ene roke. Prav tako ni veliko društev naturistov, saj je pred leti precej aktivno kranjsko društvo "Gorenjska" ostalo tako rekoč brez članstva, le malo bolje pa je v Radovljici, kjer je po letih zatišja lani spet oživelo društvo "Triglav", katerega predsednik je sedaj Cveto Trelc (vsi, ki vas na Gorenjskem zanima delo in vključitev v društvo lahko pokličete po telefonu 714-221).
Sicer pa v Sloveniji bolj ali manj aktivno deluje šest društev naturistov, povezana pa so v Zvezo društev naturistov Slovenije (sedež ima na Miklošičevi 38 v Ljubljani), ki je od leta 1988 članica INF. Tako kot vsi naturisti tudi slovenski zagovarjajo zdravo življenje in varovanje narave, ker pa pretirano sončenje že nekaj časa ni priporočljivo, pa so svoje
■ PlAVA IAGUNAI
POČITNICE V POREČU SO NEKAJ POSEBNEGA
So doživetje!
Dodatna posebnost v tem letu so popolnoma obnovljeni bivši hotel Turist in bungalovi Špadići. HOTEL, BUNGALOVI IN APARTMAJI
LAGUNA PARK
so nova imena za nove objekte v prelepem mediteranskem parku. Sobe smo opremili s TV sprejemniki in direktnimi telefoni, kopalnice s sušilci za lase, vse dnevne prostore in sobe pa smo klimatizirali. Pri roki sta tudi bazena za otroke in odrasle, marketi, gostilnice, športni centri.... in kaj bi še naštevali! IZKORISTITE NAŠO PROMOTIVNO AKCIJO ZA
RESNIČNO DOŽIVETJE! V ČASU OD 7. 6.-21. 6. 97
	cena polpenziona na osebo na dan v DEM
v hotelu	40.-
y_bungalovih	40.-
	cene dnevne najemnine v DEM 2 osebi, 3 osebe, 4 osebe, 5 oseb, 6 oseb
y_novih apart.	40.-      45.-      60.- 70.-
v vilah	80.-
Turistična pristojbina je v vseh primerih 2.20 DEM na osebo dnevno. Osebe od 12 do 18 let plačajo 1.10 DEM. ZA OTROKE NUDIMO 50 - 100 %-ne POPUSTE!	
Priporočamo tudi ostale hotele: Plavi, Zorna, Galeb, Deltin, Mediteran in Materada, pa tudi 4 kampe: Puntica, Ulika, Zelena laguna in Bijela Uvala.
Cene veljajo samo za vnaprej izvršene in potrjene rezervacije pri agenciji Vašega zaupanja ali pri:
.PLAVA LAGUNA MARKETING- POREČ TEL.: 00 385 52 410-101, FAX: 00 385 52 451-044
Sproščeno življenje v naravi in z naravo je glavno vodilo naturistov in v Monseni pri Rovinju so našli pravi kotiček zase.
delovanje "raztegnili" skozi vse leto. Zbirajo se na najrazličnejših športnih srečanjih in tekmovanjih, med katerimi so najbolj popularna tekmovanja v odbojki, tenisu, namiznem
tenisu, plavanju in tudi smučanju. Prirejajo izlete, od planinskih do voženj z rafti, udeležujejo se meddržavnih srečanj - skratka želijo si biti aktivni preko vsega leta in
"golo" kopanje je le ena od značilnosti naturizma, po kateri je pač najbolj znan.
"V zadjem letu smo si uredili svoj kotiček za Savo pri Črnuškem mostu, tam igramo odbojko, tam imamo srečnja. Skupaj hodimo v hribe in na druge izlete, zavzemamo se za ohranitev neokrnjene narave. Vemo, da je mnogo Slovencev, ki preživljajo dopuste na FKK plažah kot nudisti, vendar smo z ukinitvijo nekaterih ugodnosti v istrskih kampih, ki so jih prej imeli člani društev naturistov "izgubili" precej članstva. Toda članstvo in zanimanje za delo v društvih se zadnje leto spet povečuje in upam, da imamo programe, ki so privlačni tudi na nove člane," je ob srečanju v Monseni povedala Tanja Anžin, predsednica Društva naturistov "K naravi' v Ljubljani, ki je prav gotovo med našimi najbolj aktivnim:' društvi.
V. Stanovnik
(bberkemann
Za ljudi, ki so zaradi svojega poklica veliko na nogah, za vse, ki imajo težave z bolečimi nogami, za ljudi, ki skrbijo za svoje zdravje* Vrhunska ortopedska obutev, izdelana ročno iz prvovrstnih materialov, lahko je moderna ali klasična, vendar je preprosto najboljša obutev!
Medisan d.o.o., Kidričeva 47 a, Zlato polje, tel.:064-226-464
J
UA«:i.«»«in     ¥ zdravilišču
pMMfUCG' MORAVSKE TOPLICE «
5 DNEVNI PAKET (nedelja - petek)
Turistično naselje..... ............29.545,00 SIT
Hotel Termal........ ...................33.155,00 sit
Hotel Ajda......... .....................40.375,00 s it
Cona vključujo: 5x polponzlon, kopanja v bazonih, Jutranja gimnastika, 1 ura uporabo športnih igrišč na umotni travi.
POPUSTI dO 3. let*, starosti GRATIS
ZA od 3. do 7. lota 50%
OTROKE: od 7. do u. leta 30%
POPUSTI ZA UPOKOJENCE: 10% ^I^V
Možnost plačila na obroka. Ar tRk
NA VOLJO SO VAM TUDI UGODNI 7- in 10- dnevni programi ZttTi^»cltfOTTtnjci
Informacijo /DRAV'II INC I MORAVSKE TOPLICE
Kranjčeva 12
9226 MORAVSKE TOPLICE Telefon:069/12-280, 12-2810 Telefaks:069/48-607
POČITNICE V ZDRAVILIŠČU
LAŠKO
LAŠKO
■ kopanje v zunanjem in notranjem termalnem bazenu
- ročne in podvodne masaže
sodoben fitnes studio s kardio linijo
- finska in turška savna
- solarij • biserno zeliščne kopeli
- aromaterapija - pedikura
- frizerski salon
Informacije
po tel.: 063/731-336 Zdravilišče Laško, Zdraviliška 4, 3270 Laško
u Tih h nedotaknjen? ntirnre
Z
POMLAD POD POHORJEM
V TERMAH ZREČE do 30. junija 1997
5 ali 7 x polni penzion • posvet pri zdravniku • kopanje • 5 x skupinska gimnastika ali hidrogimnastika • zeliščna kopel • 2 individualni terapiji • pohodne ture • malica na kmetiji •
izlet
Cena na osebo v dvoposteljni sobi
hotela Dobrava v Vilah Terme
S KLIMO DO ZDRAVJA
Posebna ponudba dnjžinskih in športno obarvanih paketov v Klimatskem zdravilišču Rogla
5 dni
34.000 SIT
30.000 SIT
7 dni
46.000 SIT
42.000 SIT
PULMOLOSKA AMBULANTA
na ROGLI vsak četrtek od 15.00 do 18.00 REZERVACIJE: 063/420 40
priporočamo za ljudi, ki imajo TEŽAVE Z DIHALNIMI ORGANI, imajo POGOSTE ALERGIJE in si želijo v naravo BREZ BOJAZNI PRED KLOPI
UNIOR TURIZEM Tel.: 063/768 20, Fax: 063/762 446
Predst. Ljubljana
Tel.: 061/329 264, Fax: 061/315 389
pXJ^Š~-
0
ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA vas v prihodnje vabi na naslednje izlete:
GARDALAND 28. junij, 12. julij, 26. julij 1997
cena: 68 DEM (vstopnina vključena)
NE PREZRITE: V MESECU JULIJU IN AVGUSTU ORGANIZIRANI TUDI IZLETI V AOUALAND!
REISSECK 21. junij, 19. julij, 23. avgust 1997
cena: 70 DEM (vključeno kosilo in prevoz z zobato železnico)
PREKRASEN IZLET V OBMOČJE AVSTRIJSKEGA NACIONALNEGA PARKA HOHE TAUERN. PRIPOROČAMO GA VSEM LJUBITELJEM GORA!
BAVARSKI GRADOVI 28. - 29. junija 1997
cena: 218 DEM (vstopnine vključene)
ODHOD ZAGOTOVLJEN - ŠE NEKAJ PROSTIH MEST!
ŠPANIJA ZA UPOKOJENCE 20. do 27. september 1997
cena: 380 DEM (polni penzion) POJDITE Z NAMI NA VESELO RAJŽO!
MALI LOŠINJ ZA UPOKOJENCE 4.-11. oktober 1997
cena: 340 DEM (polni penzion) JESENSKI ODDIH V HOTELU BELLEVUE!
POLETNE POČITNICE SO PRED VRATI, ZATO SE OGLASITE V NAŠIH TURISTIČNIH POSLOVALNICAH, KJER SMO DOBRO ZALOŽENI S KATALOGI, LETOVANJA PA SI LAHKO PRIVOŠČITE PO UGODNIH PLAČILNIH POGOJIH!
TURISTIČNE POSLOVALNICE:
KRANJ, Stošičeva 2, tel.: 064/222-007 ŠKOFJA LOKA, Kapucinski trg 2, tel.: 064/621-755 RADOVLJICA, Kranjska 9, tel.: 064/714-621
TRŽIČ, Predilniška 2, tel.: 064/53-370 BLED, Cesta svobode 4, tel.: 064/741-114
/^
TOS5
tosS
LJA.O
O DNO
BISER POD SONCEM
TUDI LETOS SMO BISER PUSTILI POD MORJEM. IZ NJEGA SMO POTEGNILI LE TISTO, KAR NE SODI VANJ.
Akcijo smo zaključili več kot uspeSno. Številni potapljači, ki so s smetmi napolnili veliko Število kontejnerjev, so dokaz, da naSe morje ni brez prijateljev
Zahvaljujemo se vsem, ki so sodelovali v akciji In tistim, ki so jo omogočili: NORIK SUB, PUBLtCIS VIRGO. HIDRO KOPER, OBČINA PIRAN, MERCATOR EMBA, DROGA PORTOROŽ. BANKA KOPER. HENKEL ZLATOROG. COCA-COLA AMATIL. RADENSKA MESARSTVO JUVAN, PEKARNA JEŽEK. DELAMARIS IZOLA. HOTELI MORJE, INTERMARKETING, PRESENT
Vita morfijem, ki i* objavljali oereillo • akciji in iasniku GORENJSKI GLAS, ki j« omogočil objav« tega oglata
CiNIKALNI S P ON Z OS.
(KRKKZDRAVI LlŠČk
JOrobnst naložba
xat zdrave obresti!
V nagradni igri bodo sodelovat vsi, ki bodo v naših zdraviliščih:
- Dolenjske Toplice
- Šmarješke Tbphce
- Strunjan in
- Hotelih Otočec
bivali od 1. junija do 22. decembra 1997, najmanj 7 dni in bodo pn plačilu na recepciji oddali ta oglas
Žrebanje nagrad bo javno v Zdravilišču Dolenjske Tbphce 27. 12.1997.
Rezultati bodo objavljeni v februarskih Vrelcih zdravja, ki ga bodo sodelujoči prejeli po pošti.
Kanarskih otokih za dve osebi (letalski prevoz,
poipenzionska oskrba)
2. nagrada
mesec dni oddiha v Zdraviliščih v letu 1998za dve
3.-6.
4-krat po en teden oddiha za dve oseh v Krkmih Zdraviliščih (po izbin nagrajenca) v letu 1998
m še
♦ S vikend paketov v Krkmih Zdraviliščih (po izbin nagrajenca) v letu 1998za dve osebi ♦ večerja za dve osebi v restavraciji hotela Grad m Otočcu z Metom ♦ tolažUne nagrade (nahrbtniki, opasnice, kape)
Z DOBRIM OKUSOM ZA OKOLJI
Iolormdci)e m rezervacije
Šmarješke Toplice 068 73 230 • Zdravilišče Strunjan 066 474 100 • Dolenjske Toplice 068 65 230 • Hoteli Otočec 068 75 701
Matej Hajdinjak odhaja na Akademijo ameriškega vojnega letalstva
Top Gun je špica bojnega letalstva,
ki jo le redki dosežejo
S sprejemom na U. S. Air Force Academv v Colorado Springsu se prvemu Gorenjcu doslej ponuja tudi ta možnost.
Zaenkrat je mladi Blejec bolj kot letal vajen jadralnega padala.
led, 10. junija - Sedaj odšteva zadnje dneve, kijih svobodno preživlja v omačem okolju nad Blejskim jezerom. Ko bo poletel proti zvezni •"zavi Colorado v ZDA, bo na Akademiji Ameriškega vojnega letalstva J^oral zdržati štiti leta zahtevnega študija. Predvsem prvo leto, ko je novi adet za vse le DOOLIE, pričakuje raznovrstne preizkušnje. Nanje je pripravljen, odločen pa je tudi, da se bo po diplomi leta 2001 potegoval za specializacijo v šoli Top gun. Matej Hajdinjak, ki ga že od otroštva zanimajo letala in orožje, namreč kot eden mnogih sanja o poklicu ojnega pilota. Morda bodo sanje postale celo resničnost.
Matej, kako bi se kratko predstavil anje - tek, sklece, vaje na drogu, kar ^orenjkam in Gorenjcem? tudi ni bilo enostavno. Strogi so bili
tudi zdravstveni pregledi. Ker sem bil malo slabši na fizičnih preizkusih, nisem bil povsem gotov, da me bodo sprejeli." •
Vest o sprejemu,
"Sem letnik 1976, rojen jeseni. Jorej še nisem star 21 let, kar je bil tudi pogoj za vpis na ameriško vojaško akademijo. Šola: najprej zgornje Gorje, srednja strojna šola na Jesenicah, študij strojništva v ■— - -« • HUbljani. Če sem Blejec? Mama je kot zadetek V polno LBi5d^ oče. Je s Poljšice; prebivam     Gotovo si nestrpno pričakoval,
kakšna bo odločitev. Si bil zelo vesel novice, da si med sprejetimi kandidati?
"Prišlo je, kot zadetek v polno. Bil je tako velik šol, da sem dva dni kar taval po Ljubljani. Najprej sploh nisem dojel, potem pa mi je postalo jasno, da bom vendarle šel v Ameriko. Od samega veselja nisem vedel, kaj početi. Seveda so prvo veselje v pomladnih dneh zamenjale razne
Qa Bledu, pri mami. Kaj me zanima? Ze šest let predvsem jadralno padalstvo, nekajkrat sem skočil iz letala tudi s padalom, rad se potapljam, °rožje in letala pa so moja strast od otroštva. No, sedaj so na vrsti tudi Punce. Ali imam dekle? Ja, ampak zaenkrat resne zveze odpadejo, ker •ma študij prednost."
Tvoja življenjska pot se je letos nepričakovano precej spremenila. Iz študenta letalske smeri na ljubljanski
•'"»uciua iciaisKc smeri na ijuuy«iuuu obveznosti. Vsi trije izbranci za fakulteti za strojništvo boš postal ameriške vojaške akademije iz Slo-začetnik na Akademiji ameriškega  venije imamo trikrat ali štirikrat
tedensko s podpolkovnikom Sajovi-
vojaškega letalstva. Kdaj in kako si se odločil za ta korak, pa kako si doživel preizkuse?
"Prvič sem slišal za tako možnost v ietrtek letniku srednje šole. koje kot Prvi Slovenec odšel Slavko Majcen
cem, predstavnikom ameriške vojske v Sloveniji, redne fizične treninge. Doma ohranjam kondicijo z raznimi dejavnostmi, tudi z veslanjem v kajaku po jezeru. Če je le vreme.
OlUVClltV,   WU»^1   Jiuvrvv/ rvUjaNU   \>V   JC/.CI U. iv^
na ameriško vojaško akademijo. Lani  prem letet z jadralnim padalom, ki ga
sem razpis zamudil, a tudi ni bil nihče sPrejet. Letos sem bolj gledal časopise in še ujel rok za prijavo. Pravzaprav se je vse skupaj začelo že lansko jesen. Pregledali so srednješolski uspeh, imeli smo teste iz angleščine; mislim, da teste za Akademijo ameriške obalne straže, 'zmed okrog sto kandidatov, ki smo Se prijavili ministrstvu za obrambo, so nas izbrali po šest za letalstvo in West Point ter štiri za mornariško akademijo. Potem smo naprej °Pravljali teste SAT 1, to je nižja srpnja ameriških testov po srednji soli. Matematika je bila kar lahka, pri angleščini pa si za nekatere besede ni °)lo moč pomagati niti s slovarjem, ^a Američane smo morali napisati še kratek življenjepis in esej v anglešči-ni' predvsem o dejavnostih v prostem 9asu. Opravili smo intervju z amer-'škim vojaškim atašejem, prav tako v angleščini. Sledilo je še fizično testir-
p------ ^ j
je treba najprej prinesti na hrib. Pred odhodom 19. junija sem moral izpolniti in oddati še razne obrazce."
Marsikaj o šolanju v ameriški vojski je moč prebrati v knjigah ali videti v filmih. Najbrž nisi zamudil filma Top Gun?
"Ta film sem videl velikokrat. Top Gun je super! Ne smeš gledati vseh podrobnosti, sicer vidiš tudi stvari, ki so privlečene za lase. Posnetki so vsekakor enkratni. Film je klasika, kar se letenja tiče. Sicer pa Top Gun nima nič z letalsko akademijo. To je došolanje za lovske pilote, akademija pa je šola za inženirje civilnega letalstva, kjer je poleg vojaških znanj tudi veliko športa. Ob ogledu nekaterih drugih filmov, na primer, Častnik in gentleman, človeka tudi kar malo stisne. Precej nazorno pokažejo, čeprav ne smejo vsega, kakšno je življenje v vojski."
Prijateljstvo, ki mu ne more do živega niti odhod v Ameriko.
Orožje in letala, za Mateja nezadržna strast že od otroštva.
In kakšne so tvoje predstave o bodočem študiju, kaj pričakuješ še zlasti na začetku?
"Pričakujem zelo težko prvo leto, sploh prvih šest tednov, ko bomo spoznali tudi pravi vojaški dril. Navaditi se bo treba tudi na vojaško življenje in ukazovanje. Vsi višji letniki vpijejo na začetnike, ki nimajo nobenih pravic. Novi kadet je za vse le DOOLIE, ali pa še slabše SMACK; v slednjem izrazu so združene kratice izreka - Vojak minus sposobnost, koordinacija in znanje. Disciplina je tam najhujša stvar. Večina ljudi odneha prav zato, ker je ne prenese. Zase mislim, da se ji bom privadil."
Si morda edinec? Ali pa si bil vajen na red in odrekanje že doma?
"Imam dve polsestri. Eno pri očetu in eno pri mami. Nekaj so me razvajali. Ampak bil sem navajen poskrbeti tudi sam zase, ker sta se starša ločila in si na novo uredila življenje. Reda in samostojnosti se ne bojim. Dokler človek sprejema vse kot igro, ni preveč hudo; tako vsaj pravijo drugi. Vsekakor bo marsikaj drugače. Doslej je bilo vse lahko, sproščeno. Odslej se bo treba privaditi priganjanju in delu po strogem urniku. V prvem letniku bom le eden od 1100 do 1200 študentov, ki morajo delati po načelu skupine. V sobi bova dva, vendar sostanovalca še ne poznam. Dokler bomo držali skupaj, najbrž ne bo posebnih težav."
Prvi srečnež z Gorenjske na akademiji
Omenil si Slavka Maje na, ki končuje drugi letnik akademije ameriškega vojaškega letalstva. Misliš, da ti bo tudi on lahko kako pomagal?
"V prvem letniku so stiki začetni-
gotovo vsaj dobri helikopterji! Po študiju se moram vrniti, saj imamo z ministrstvom za obrambo pogodbo za dvakratno dobo šolanja. Caka me delo v Slovenski vojski, ki se bo gotovo še razvijala in opremljala."
Kako pa je s stroški šolanja?
"Stroški šolanja menda znašajo četrt milijona dolarjev na osebo, pokriva pa jih ameriška vlada. Od Slovenske vojske bomo dobivali štipendijo. Začetna štipendija naj bi se z 200 dolarjev zvišala do 600 dolarjev v četrtem letniku. Na začetku bo bolj tesno z denarjem, saj je treba nakupiti vse potrebno za študij."
Ali sploh veš, kako izgledajo kraji, kamor odhajaš?
"Colorado Springs leži približno na taki višini, kot je naša Kredarica. Klima ima značilnosti alpske puščave. Zrak je bolj redek, padavin pa je malo manj. Nekaj časa bo najbrž kar potrebno za delno aklimatizacijo. V prvem obdobju močno upade kondicija, potem pa bodo poskrbeli drugi, da jo bomo obnovili. Izkoristil bom predvsem prvih pet dni, ki jih bom preživel pri neki družini. Z njimi si bom ogledal mesto, ki je veliko približno kot Ljubljana. Akademija je na obrobju mesta, ki je eden največjih turističnih centrov v Ameriki. Doživeti bo moč veliko, vendar ne takoj na začetku. Vedno sem si želel potovati, a dalj kot v bližnje države ni bilo mogoče. Tokrat bom šel prvič v Ameriko, Česar se tudi veselim.
Če bom pogrešal Gorenjsko? Ko je človek na tujem, se šele zaveda, da je doma dobro in lepo. Dvakrat na leto, za božič in poletne počitnice, bom lahko obiskal Slovenijo in domače. Naša država nam namreč dvakrat na leto omogoči tudi letalski prevoz domov in nazaj v Ameriko."
Matej se je lani prvič preizkusil v letenju z vojaškim šolskim letalom.
kov in drugih študentov omejeni. Kot sem prebral, ne smeš imeti osebnih odnosov s komerkoli iz višjega letnika. Sva si pa že izmenjala nekaj pošte. Svetoval mi je predvsem, kako se znajti na začetku. Od drugih ne morem pričakovati kakšne pomoči, saj je Slavko iz Prekmurja prvi Slovenec na tej akademiji, jaz pa bom kot drugi slovenski študent prvi srečnež z Gorenjskega. Potrudil se bom. da bom končal študij in po njem okusil tudi tisti pravi sladkorček, letenje z bojnimi letali v eni od ameriških enot.
Ali misliš, da bo Slovenska vojska že imela reaktivna letala, ko boš končal šolanje za bojnega pilota?
"Prepričan sem, da se bo to prej ali slej zgodilo. Če ne bodo na razpolago reaktivna letala, bodo pa v naši vojski
In kako sta sprejela tvoj odhod mama in oče? Razumeta, da uresničuješ svoje mladeniške sanje in poklicne želje, ki niso povsem vsakdanje?
"Na začetku sta bila kar šokirana. Posebno oče je bil presenečen, ko sem mu sporočil novico po telefonu. Sedaj sta se že sprijaznila. Sta pa nekoliko v zraku; po eni strani sta ponosna, po drugi strani pa se tudi bojita mojega odhoda. Doma bom seveda precej manj, vrnil pa se bom morda malo drugačen. V vojaški akademiji naredijo oficirja, če hočeš, ali ne. Moja življenjska želja je, da bi postal pilot. Mislim, da malo mladim uspe postati tisto, kar si res želijo. Izgleda, da bo meni le uspelo! To mi privoščijo tudi prijatelji, ki mi želijo najboljše. • Stojan Saje
Domačija par Gwolešnk, domačija pod Blegošem z islandskimi konji in permakulturo
Domačija zato, ker je par Gvvolešnk vsak domač
Ker sem zadnjo nedeljo z namenom, da o tem nekaj napišem, obiskal domačijo Par Gvvolešnk, v Poljanski dolini, sem tisto, kar sem slišal, videl in čutil v tistih nekaj urah obiska, seveda tudi zabeležil. Sedaj ko tole pišem, razmišljam, da tega sploh ne bi storil. Da ne bi o prelepem okolju, ki človeka dušo napolni, nikomur povedal in vse skupaj ljubosumno držal zase. Da bi ostalo tako, kot je. Nekaj posebnega.
Jahanje islandskih konj, tematski večeri, poljanski blues, delo na kmetiji lahko preberemo na vizitki domačije Par Gvvolešnk s Suše v Poljanski dolini, ki jo vodita Brane in Meta Frlic. Gre za čisto posebno turistično kmetijo, kjer je ponudba prijazna do ljudi, do živali in rastlin. "Naša simbola sta Blegoš in konj," pravi Brane. Na kmetijo Par Gvvolešnk nas najbližja pot iz Škofje Loke vodi preko Poljan, kjer zavijemo v smeri proti Javorjam, se v vasi Volča odločimo za levo in še pred Malenskim vrhom spet ostro zavijemo na levo ter se po makadamski cesti spustimo do domačije Par Gvvolešnk. Dostop s Hotavelj je nekoliko daljši, a je cesta boljša, saj je vseskozi asfaltirana. S ceste proti Žirem, na Hotavljah zavijemo desno in nato še enkrat desno mimo doma in v svetu dobro znanega Marmorja Hotavlje, zadnje križišče pa nas navede, da se odločimo med Volako ali Sušo. Seveda krenemo desno na Sušo, na domačijo Gvvolešnk. Domačijo, kjer se trenutno veliko gradi in marsikaj dogaja. Ja, vedno se marsikaj dogaja.
Na Suši "skupaj" ne pozna suše
Vas Suša je majhna vas, mogoče zaselek, kdo bi vedel, kakšna je meja, ki loči ta dva geografsko urbanistična pojma, pod Blegošem. Domačini mu pravijo kar z "a" Blegaš. Očak, ki kot da budno pazi na Poljansko dolino in živelj, ki že stoletja pridno obdeluje zemljo, kolikor je pač je, v dolini kakopak nekoliko več, kot po bregovih in pobočjih, ki se dvigajo nad njo.
Vsega skupaj 12 hišnih številk premore Suša in prav vse še vedno "živijo". Sušani se, poleg tega, d*, mnogi hodijo na delo v dolino, na svojih domačijah, prav vse so tudi obdržale nekdanja hišna imena, največ ukvarjajo z živinorejo, kar prinese mleko, mlečne izdelke in meso, vsak ima nekaj gozda. Eden od kmetov je na potoku Karlovščica (Od Logarja v Cabračah naprej se imenuje Logarščica) celo postavil malo HE. Ponavadi imajo kmetje v hlevu od treh do petnajst glav živine. Ravno toliko, da se je potrebno ukvarjati z njo, ponavadi na to porečejo ravninski kmetje.
Center vasi tvorijo štiri hišne števlike, ki so nekoliko bolj na
kupu, ostale domačije se razprostirajo po pobočjih okrog in okrog, a le v premeru kakih dveh kilometrov. 2x2 kilometra bi lahko rekli področju, ki ga skupaj s posestmi obsega vas Suša in njene domačije. No, kak meter gor ali dol. Pri centru vasi smo bili, centru, ki je razpoznaven predvsem po poslopju, v katerem so skupne garaže, po poštnih nabiralnikih, zbiralnici mleka, tam pa je tudi avtobusna postaja, kjer mladi
V Suši je dvanajst hišnih številk in pri tako rekoč vseh so se obdržala domača hišna imena: par Kovač, par Mart, par Uresjak, par Tavčarju, par Mlinarji, par Krjek, par Štefan, par Pisane, par Gvvolešnk, par Anžic, na Kozjaku, v dvanajsti hiši, zgrajeni na novo pa živi Branetov brat Marjan Frlic z družino. Hiše se še ni prijelo stalno ime. Ali bo par Marjanu ali par Marink (kot je ime ženi), mogoče drugače...
b5
V ospredju skulptura z naslovom "Molitev", na kateri piše: "Bog, prosim te, daj nam milosti, da ti bomo zaupali," v ozadju pa odprti hlev in pašnik...
gospodar domačije Par Gvvolešnk, Brane Frlic na avtobus "naloži" delavce in šolarje, ki vsakodnevno odhajajo v dolino. Ampak, o tem kasneje.
Čemu skupne garaže, ste se bržkone mnogi, kot oni dan jaz, vprašali? Na Suši imajo še vedno tako imenovano "strojno skupnost". To pomeni, da kmetje skupaj kupu-
jejo kmetijske stroje, ki jih potem tudi vsi uporabljajo. Redko kje še lahko vidimo, da imajo vaščani skupni traktor, trosilec gnoja, trosi-lec umetnega gnoja, cisterno, plug, cepivec drv, njivske brane, kiper prikolica, okopalnik, traktorski nak-ladač... Tudi to se zgodi, da niso vedno vsi za nakup stroja, a se tudi ob takih primerih kmetje brez
večjih težav dogovorijo. Kmetje ne tekmujejo, kdo bo prej prišel na vrsto, kdo bo prej zoral njivo, spravil seno..., ampak gledajo tako, da ko so enkrat na vrsti za posamezni stroj, da čimprej opravijo vsa potrebna dela z njim, da je potem na voljo drugemu.
Nadaljevanje na 13. strani
Par Gvvolešnk bo IV. Evropska permakulturna konferenca
Naravno, brez umetnih gnojil in škropiv
Mladi gospodar Brane Frlic je edinstveni predstavnik poljanskega bluesa, odlično obvlada orglice in ima v glavi besedila, ki so za obiskovalce nekaj posebnega
Od 25. do 29. junija bo na domačiji par Gvvolešnk potekala IV. Evropska permakulturna konferenca, ki se je bodo udeležili vodilni predstavniki permakul-ture iz Evrope in sveta.
Pri Branetu in Meti bodo konec junija torej "zborovali" predstavniki permakulture iz Evrope in sveta. Konferenco organizirata Društvo za permakulturo Slovenije in Evropski permakulturni inštitut. Kot je povedal Brane, na domačiji v teh dneh pričakuje kakih 50 gostov, v teh dneh pa potekajo še zadnje priprave na ta za dogodek.
"Simbol permakulture je pravzaprav ležalna mreža," malo za šalo malo zares razmišlja Brane: "To je sistem, ko posadiš, se vležeš in čakaš." Gre za gojenje rastlin brez dodatnih umetnin gnojil, škropiv, gojenje rastlin na čimbolj naraven način. Beseda permakul-tura je sestavljena iz besed permanenten, kar pomeni trajen in kultura, kar pomeni kulturen odnos do vseh elementov okolja. Permakultura poskuša vzpostaviti konstruktivni dialog med naravnimi ekosistemi in človekom. Gre za pravilno kombinacijo živali, rastlin, zgradb in ljudi.
In zakaj permakulturna konferenca ravno par Gvvolešnk? Domačija naj bi v prihodnje postala vzorčna permakulturna kmetija
Del permakulturnega vrta
za Slovenijo, v ta namen pa je že letos v okviru društva vrtnarka Barbara Gartner pripravila permakulturni vrt. V gredah se med seboj prepletajo mnoge kulture, kot je tudi značilno za naravo. Največ pozornosti je posvetila mešanim posevkom. Vrt je sestavljen zelo svojsko, česen in jagode recimo najdemo skupaj (to pre-
prečuje jagodovo plesen), korenje je sajeno med čebulo (to obvaruje pred korenjevo muho, zelena je med zeljem...
V bodoče naj bi domačije par Gvvolešnk postala center permakulture v Sloveniji, poleg zasaje-valnih površin je domačija namreč zelo prijazen prostor za prirejanje tečajev in raznih srečanj. • I.K.
Od nekdaj ime par Gvvolešnk
"Ze od nekdaj se je pri hiši reklo Par Gvvolešnk. Odkar sem se v tej hiši, tamle v cimru rodil, zagotovo Pa že mnogo prej. Tisti "w" smo dodali nedolgo tega, saj če se prav Po poljansko reče Gvvolešnk. potem je dobro slišati ta "w"," je o hišnem imenu razlagal mladi gospodar domačije Brane Frlic, ki je skupaj z ženo Meto prevzel kmetijo. Gvvolešnk..., poskušam sam, pa mi ne gre, po" poljansko že ne.
Vendar pa Frlici niso bili na tej domačiji že od nekdaj. Letos pokojni oče Franc je bil doma z Volake, mama Tončka pa je s Cabrač. Par Gvvolešnk pa je bila doma očetova mama in ker ni bilo nobenega naslednika, so odločili tako, da kmetijo prevzame njen Sln Franc. Franc Frlic je bil sicer avtoprevoznik, že med služenjem vojaškega roka je bil šofer, kjer se Je tako navdušil nad prevozništvom, da se je s tem začel ukvarjati tudi doma. Imel je nekaj kamionov, kombijev, kupil si je avtobus... Na kmetiji pa je bilo vedno tudi po pet, sest krav. "Mleko je bilo pravzaprav edini dohodek od kmetije, pa nekaj °d lesa. Čeprav ata ni kaj dosti sekal. Če gremo danes po gmajni so se debele smreke. Smo pa včasih nrieli tudi pujske, ampak od tega je res že dvajset, petindvajset let," Pripoveduje Brane, ki je od treh bratov in sestre najmlajši. Končal je srednjo kmetijsko šolo in potem štiri leta delal v KZ Škofja Loka, v Podružnici v Gorenji vasi. Tam je rmel namreč štipendijo. "Poleg tega sem še vozil avtobus in včasih zamudil v službo. Ker se je v tistih letih začel pojavljati problem takoi-menovanih "presežkov", sem se pač odločil, da sporazumno zapustim Zadrugo in se povsem posvetim prevozništvu." Danes Brane v dolino vozi delavce in šolarje iz vasi, ki se razprostirajo na pobočjih Blego-*a in okoliških hribih 17 Leskovice, Suše, Volake, Čabrač... v Gorenjo vas in v tovarne Marmor Hotavlje, Alpino in Jelovico.
Matjaž Zimet: "Iz koša za smeti sem pobral časopis, v katerem sem našel oglas, da potrebujejo nekoga, ki bi pomagal na kmetiji, ki bi ga veselilo življenje na čistem zraku, v lepem okolju. Javil sem se in sedaj sem tu že štiri mesece. Življenje tukaj je res lepo. A kaj delam? Vse kar pride, kar se pač dela na taki kmetiji." Pravijo, da tudi pes t uje, če je treba in da mu gre še posebej od rok peka kruha.
hkrati pa lepi in mirni, ljudem prijazni. Brez strahu jih lahko pocrkljaš. Ti konji živijo na bolj naraven način, svobodno. Prav zato jih nimajo v klasičnem zaprtem hlevu v boksih. "Konje pustimo svobodne, živijo v odprtem hlevu, ki zanje pozimi ne predstavlja nobenega problema, saj na zimo dobijo gosto dlako, ki pomladi potem spet odpade. Konji so potemtakem tudi poceni, ne rabijo hleva, potrebno jih je le hraniti, čistiti in vsaka dva meseca zamenjati podkve. Naša želja je, da so konji čimbolj svobodni."
Na domačiji je trenutno osem konj, pet telic in nekaj dorbnice, ovci, pa kozel in koza. Telice bodo na zimo prodali, predvsem zaradi mraza, kajti hlev je kot že zapisano na prostem, na pomlad pa nameravajo vzeti kake tri junice od kakšnega kmeta za pašo. Predvsem zaradi animacije. Vse živali živijo skupaj in se zelo dobro razumejo. Pravo sožitje. Mogoče so le ovce bolj na svoje, kozel pa včasih spi kar med dvema konjema, je pač najbolj toplo. "Zgodilo se je, da se je kozel z rogovi zapletel v rep
Matjaž Zimet med pripravo konj za jahanje
Kjer je doma poljanski blues
"Podobo kmetije smo pravzaprav začeli spreminjati že pomladi leta '92, ko smo pomladi, tik pred košnjo oče, jaz in brat Metod na travnik pod hišo postavili skulpturo. Iz kamna, ki smo ga dobili v Marmorju Hotavlje, jo je izdelal Metod, sicer akademski kipar. Ka-
men smo postavili čisto po občutku, kasneje pa je kipar Marko Pogačnik, ki se ukvarja z zdravljenjem zemlje, opravil meritve in ugotovil, da je skulptura ravno na pravem mestu. Skulptura ima naslov "Molitev" izmed štirih elementov vode, zemlje, ognja in zraka, pa predstavlja prav slednjega."
Prvi konji, štiri kobile, ki so jih pripeljali na domačijo Par Gvvolešnk imajo imena Mis-la, Krika, Faksi in Silver Toper. Lani smo kobile dali oploditi v Postojno in na svet sta prišla kobila Meja in trebeč Klovi, letos so bile kobile oplojene v Smrečju, pravtako pa so dobili kobilo in trebca. "On bo VVinetou ona pa Ribana, če bo le žena zato," hudomušno razmišlja Brane. Kozel je star dva meseca in mu je ime Karol, koza pa en mesec in je Šefica. Ovca Lili je bila vzrejena po flaški, bila je namreč dvojčica in je mama ni marala. Hčera od Lili pa je LizL
in ravnine, ja tudi ravnino je mogoče najti sredi hribov, na Gorenjem Brdu, lep je izlet na Goro nad Malenskim vrhom, posebno doživetje je ježa na Blegoš. V prihodnje pa nameravajo pripraviti tudi večdnevne jahalne ture po Gorenjskem.
Kmetija, ki skupaj obsega 14 hektarov zemlje, polovico travnikov, polovico gozda, se korak za korakom preusmerja v ekološko turistično kmetijo. Vsa turistična ponudba naj bi bila čim bolj prijazna do ljudi, do živali in do rastlin. Tudi možnosti bivanja za posameznike ali pa večje skupine so zelo zanimive. V okviru domačije je kamp prostor za deset manjših prostorov, prav te dni bodo postavljeni trije veliki indijanski šotori, na voljo so skupna ležišča na podstrešju nad senikom, nekaj sto metrov od hiše pa je tudi vikend hiša za pet ljudi.
Brane in Meta
imata še veliko načrtov
Mama Tončka, Brane in Meta pa otroci Sabina, Peter in Kaja živijo na domačiji. Pomaga jim Matjaž Zimet iz Ljubljane, ki tudi živi pri njih, dostikrat, posebno sedaj, ko se veliko gradi, priskočijo na pomoč sorodniki...
Konec tega meseca bodo kmetijo "okupirali" vodilni predstavniki permakulture iz Evrope in sveta. Avgusta bodo par Gvvolešnk gostili 50 tabornikov iz Kopra, otroci iz gorenjevaške šole bodo na domačiji imeli šolo v naravi, v prihodnje naj bi se tu odvijali tečaji, srečanja, tabori...
"Že lani smo ob sobotah imeli večere, na katerih so se predstavljali vaški posebneži, poslušali smo potopisna predavanja, prirejali smo literarne in glasbene večere... Prav v ta namen, bo kot nekakšen kulturno prireditveni prostor preurejen dosedanji hlev," je o načrtih pripovedoval Brane. Poleg skupnih ležišč bodo te dni postavili tudi tri prave indijanske šotore, hipodrom, ki je trenutno v prvi fazi izgradnje.
Sožitje med prebivalci hleva, junicami, kozlički.
Gosta Boštjan in Nina med ježo
Brane je prepričan, da je postavitev skulpture začetek vsega, kar se v zadnjih dveh letih dogaja na kmetiji. Ko se le ta počasi preusmerja v nove oblike in ponudbe kmečkega turizma. Pred dvema letoma so tako kupili prve islandske konje, ki so jih posredno uvozili z Danske. Zakaj konje? "V naši družini smo, razen mame Tončke, sicer vegetarijanci, naše temeljno načelo pa je - pri nas se ne ubija. To velja tako za zakol doma, kot za prodajo za zakol." Pri odločitvi za to pasmo konj so se ozirali predvsem na to, da gre za konje, ki so skromni, vzdržljivi,
od kobile. Ta ga je ubogega vlekla naokrog, ritala, nekajkrat tudi brcnila s kopitom, a se je na koncu srečno izteklo. Že naslednji dan sta bila spet prijatelja."
Trenutno največ gostov na domačijo Par Gvvolešnk prihaja zaradi jahanja. Prav vsak dan je mogoče sesti na konja, vnaprej pa se je dobro najaviti na telefon (064 681 -611). Ob lepih vikendih je včasih kar težko dobiti prosti termin. Sicer pa je možno jahati vsak dan. Brane je le streljaj od domačije v bližnjem gozdičku pripravil hipodrom, možne pa so tudi jahalne ture po bližnji okolici. Vabljivi so obronki
naj bi kaj kmalu dobil končno podobo, uredili naj bi tudi osvetlitev le tega.V načrtu majhen naravni bajer, uredili bodo stari sadovnjak... "Vesel sem, da imajo posluh za naše ideje tudi na občini Gorenja vas -Poljane, saj nam zadnji dve leti tudi tako in drugače stojijo ob strani in nam pomagajo."
Ko sem poln vtisov odhajal v dolino, sem razmišljal, bo pa ja Branetu in Meti uspelo ustvariti tisto, kar načrtujeta in hkrati obdržati to kar imata in kar domačija par Gvvolešnk je. Nekaj posebnega.
Igor K.
Namesto klasičnega živijo smo današnji pozdrav potegnili iz zbirke slengovskih besed, ki jih kar pridno pošiljate na naš naslov. Sredi junija smo, kar nas tale hip morda še malce spravlja ob živce, a na obzorju so že svetlejši
Ojla!
štirinajst dni veliko razlogov za cmok v grlu), vam na kratko svetujemo, kako premagovati tremo. Sicer pa o tematiki tega kova spet več jeseni. Poleti vas bomo zabavali izključno z lahkotnimi zadevami, razen če boste sami želeli kak resen
dnevi. Tudi naše današje strani, namenjene tistim med eNAJST in nasvet na temo šole - če ste imeli namreč smolo in ste pogrnili, pri kakem devetNAJST leti in vsem, ki se počutimo tako mladi, so zato že malce zateženem predmetu zabatirali (denimo pri mti, jizi, dojči ali angli) in vam počitniško obarvane. Saj veste, oblačila, sončenje, vedrina... grozi poprave. Saj veste, tu.smo za take in drugačne probleme, In da ne boste čisto pozabili na zadnje stresne dni pred koncem od mozoljev do neznosnih prfoksov, na vse imamo pravšnji odgovor, odločilnega dejanja (zlasti četrti letniki imajo naslednjih Sicer pa - uživate in ... BAJ!
V Sortni z Moniko šport
Na pragu poletja je čas, da pridemo v formo. Idealna priložnost se ponuja v Monika šport na Brdu, kjer vabi AEROBIKA:
* tudi poleti nas bodo k razgibavanju spodbujali najboljši vaditelji v Sloveniji
* izbirali bomo lahko med več zvrstmi aerobike: HI-LO, step, combo, slide, funky aerobika
* ob zabavi nam mimogrede odpade kak kilogramček, znebimo se celulita in si pridobimo "top formo".
Tudi FITNESS nam pomaga k podobnim ciljem. Pred poletjem pa vabi tudi SOLARIJ Ergoline, za katerega že vemo, da krepi imunski sistem, daje koži zdrav zagorel ten, pomaga tvoriti vitamin D in rdeča krvna telesca. Preden gremo na pravo poletno sonce kje ob morju, ne bo odveč nekaj priprave v solariju. Monika šport nam je na voljo vsak dan. od ponedeljka do petka od 9. do 22.30, v sobotah in nedeljah pa od 15. do 22. ure (tel. 221-133, 222-479).
Spoznavajmo
NAJSTniški žargon
Že konec maja smo vas povabili k sodelovanju pri iskanju slengovskih besed, ki jih NAJSTniki uporabljate pri komuniciranju s svojo okolico, zlasti z vrstniki. Dobili smo že nekaj pisem, v katerih mrgoli zanimivih besed iz vašega vsakdanjika, pa naj gre za šolo, pozdravljanje, starše, zaljubljenost... Posebno nas je razveselilo pismo (avtorja še ne bomo izdali), ki je na dveh straneh podrobno in sistematično razložilo vrsto slengovskih besed, ki bi nam sicer ostale neznanka.
Preden podelimo nagrade (prva nagrada je privlačen izlet, druga pričeska iz frizerskega salona Sama Bonclja v Kranju, tretja pa zanimiva majica z Glasovim motivom), vam še dajemo možnost, da nam pišete in nam izdate svoj slikoviti besednjak.
Tri dodatne (tretje) nagrade pa razpisujemo za tiste, ki boste v običajno govorico "prevedli" naslednje besedne zveze iz žargona mlade generacije: sfajtat se, stekat se, razturit, iti v laj i in bluz it.
Pišite torej na znani naslov: Gorenjski glas. Zoisova 1, 4000 Kranj (za rubriko NAJST).
Za lepše face
Dost' 'mam: mozolj, ta rdeča pika, ki me tako pogosto mika
Ozonske luknje, paradižnikova koža ali kako naj se pripravim na počitniško čokoladno barvo polti
Draga mladenka, dragi mladenič!
Konec bo vsak hip naznanil šolski zvonec in težka vrata bodo z vso svojo težo za dobra dva meseca tesno zaprta. Morda se bodo morala odpreti stranska vrata za kakega "popravca", toda veselimo se, poletje prihaja, nič ni tako slabo, da se ne bi iz tega mogli naučiti kaj dobrega.
Tako, o poletju in o sončni barvi, pa o dobri volji, bomo danes napisali nekaj besed. Nisem se hecala, ko sem v naslov z velikimi črkami zapisala OZONSKE LUKNJE. Strokovnjaki zahodne Evrope močno svarijo: zavarujte svojo kožo, predhodno jo pripravite na sonce - gasiti po požaru je prepozno, kakšno nevarnost pravzaprav predstavlja nam tako ljubo sonce, ki nas vedno znova radosti, nam daje polet in dobro voljo? Sonce samo tvori v telesu kemijsko dokazano sredstvo serotanin, hormon sreče, ki nas navdaja z dobro voljo in veseljem do življenja, žal pa zaradi omenjenih lukenj prihajajo nad nas tudi škodljivi žarki UV-B in UV-C. Kako uživati in si ne škodovati? Predpriprava za lepo "pridelano" barvo čokolade se imenuje SOLARIJ. To je naprava za umetno sončenje, ki edina zagotavlja prodor samo U V-A žarkov v delni kombinaciji z
nun
Studio MA, Bleivveisova 6, Kranj (nebotičnik, IV. nadstropje), 1B 226-794
UV-B dolgimi žarki. Koliko obiskov te naprave je potrebnih, je odvisno od posameznika, od kvalitete kožnega barvila, ki ga nosimo v sebi in seveda tudi od naše želje, kakšno osnovo si želimo. Toda POZOR, ni vsak SOLARIJ dober. Žal se je pri njegovi uporabi zanesti le na vestnost in odgovornost ljudi, ki z njim delajo, kajti kot uporabnik ne morete vedeti, ali so menjani filtri žarnic, kakšen tip žarnic je nameščen v solarij in še marsikaj. Pa dovolj o tem: o sončenju in predpripravi nanj še nekaj v naslednjem prispevku, tokrat le še to: v Studiu Ma imamo zadnji tip tehnološko dovršenega solarija - stoječi solarij.
Da bopste na sončenje hodili pripravljeni, morate uporabljati tudi skrbno izbrane kreme z zaščitnim faktorjem. In da bodo varno prišle na cilj sončenja, bomo to pot podarili kar 10 (deset) NAJ NAHRBTNIKOV. 10 tudi zato, ker je nekega dne v juniju privekalo na svet drobno bitje, ki je zraslo v vašo kozmetičarko.
Nagrajenci: Mojca Brezar, Milje 46, Visoko; I .ara Bešič, Kovorska 3, Tržič; Marjeta Rozman, Kovorska 25, Tržič; Monika Štaut, Podhrezje 259, Naklo; Alenka Kalan, Drolčevo naselje 31, Kranj; Ivanka Okom, Stritarjeva S, Kranj; Tjaša Kavčič, Dražgoše 5, Železniki; Uroš Bešter, Na Kresu 19, Železniki; Slavka Majstorovič, Trg svobode 25, Tržič in Nina Obid, Sniokuč 90, Žirovnica. Čestitamo! naj nahrbtniki vas čakajo v Studiu Ma, Bleivveisova 6, Kranj - IV. nadstropje nebotičnika. In vprašanje za prihodnjič: katerega dne v juniju je rojena vaša kozmetičarka? Lepo se imejte!
• Kozmetičarka Mojca Zaplotnik
Ko nam trema zadrgne grlo...
Celo ravnatelj ima cmoh v> grlu
Večina med nami pozna strah pred javnim nastopanjem. Treme nimajo le šolarji in preprosti ljudje, nevešči javnega pojavljanja, temveč tudi učitelji, celo veliki govorci in televizijski voditelji z veliko prakse priznavajo, da niso opravili z nadležnim cmokom v grlu.
Za takšne zadrege seveda obstaja zdravilo, javnega nastopanja se je treba naučiti, potem pa lažje premagaš tremo, ki te obide pred vsakim malo večjim občinstvom. V osnovni šoli Cvetka
stih lekcijah umetnosti govora in še o temeljnih veščinah nastopanja (o slednjem tudi test), pri strahu pred javnim nastopanjem pa še o nasvetih za premagovanje treme (eden od nači-
kisika pomaga k boljšemu počutju.
.>. Vse je t* redu.
Govorec naj se zavestno otrese misli na tesnobo. Sam pri sebi naj si nekajk-
Golarja v Škof j i Loki so v ta  nov je tudi joga). Za konec  rat Ponov'- vs eJc v re<^u-
namen izdali knjižico, ki nosi naslov Mali priročnik za velike nastope. Je delo študijskega krožka, priporočajo pa ga ne le kolegom učiteljem, temveč vsem, ki morajo z besedo in "nebesedo" v čimkrajšem času povedati čimveč. Mi smo ga prebrali, našli v njem veliko poučnega in nekaj njegovih modrosti prcnašahio tudi vsem tistim, ki jim bo matura ali kaka druga šolska preizkušnja vsak čas zadrgnila grlo...
Da je človek človeku govornik, pravijo v uvodu, kjer govorijo o govorni umetnosti tako in drugače. Tu tudi i/\ emo, da čudno tesnobo pred javnim nastopom poznata tudi učitelj in ravnatelj in da ne drži, da mora biti človek ravno rojen za govornika. Tega se da tudi naučiti, le da učenje pri različnih ljudeh traja različno dolgo. Sledi poglavje, kako so govorili junaki iz nekaterih biserov slovenske književnosti, pa nekaj utrinkov o sporazumevanju, pa o tem, da govorca ne le poslušajo, temveč tudi gledajo ("nastop je predstava", "Telo je prava
lahko preberemo še nekaj "iz življenja za življenje" sicer primere govorov različnih priložnostih.
in
ob
Devetero nasvetov za premagovanje treme
Imate tremo? Če je zmerna, pomaga pri osredotočenju, ne sme pa prerasti v brezglav strah, ki hromi govorca. Priročnik nam natrese prgišče dobrih nasvetov, kako premagati tremo.
1. Kodi urejem.
Skrbno snovanje in pripravljanje predstave je najboljše jamstvo, da bo vse steklo, kot je treba.
2. /arefel* r mislih.
Govorec si pred nastopom nekajkrat v mislih "zavrti film" s predstavitvijo.
3. Vaje, raj«*, raje.
Govorec naj z nekaj vajami ponovi svoj nastop: stoje, naglas, s prikazi. Pomagal mu bo kritičen poslušalec.
I. »ifianje.
Tesnoba dobesedno "jemlje dih". Zato naj se govorec pripravlja tudi z dihalnimi vajami: nekajkrat naj globo-
6. Sprostit*'v.
Mariskateri govorec si pomaga z minutko "skrite telovadbe". Zavestno sprosti in napne mišice. Neopazna vaja pomaga za boljše počutje.
7. (šibanje.
Govorec naj se ne "vkoplje" za govorniški pult, temveč naj si vzame dovolj prostora za korak v vsako smer in nekaj naravnih gibov z rokami. To sprošča napetost.
8. fooled.
Govorec naj ne gleda v prazno, pač pa naj se s pogledi pomudi pri tem in onem poslušalcu. To mu daje trdnost in mu sproti govori o odzivu občinstva.
.*#. f'oiirek rode.
Za pomirjenje pred nastopom je dober kozarec vode (ne alkohola), menda pa je tudi bolje nastopati s praznim kot s polnim želodcem.
Zanimivo in uporabno branje! Koristilo bi tudi marsikateremu med šolarji, ki so kdaj poklicani javno nastopiti. Že nastop pred vrstniku v razredu je lahko
scena"), pa o treh od enaj-  ko vdihne in izdihne. Dovolj  stres, kaj šele pred vso šolo.
Ravno prav pomladno (že skoraj poletno) smo razposajeni, da se nam hoče živopisanih cunjic od rdeče in rumene do oranžne in jabolčno zelene, pa naj gre za hlače, miniko ali pripadajočo majico... Veselo razpoloženi NAJSTniki že vemo, kje se lahko oblečemo svojemu feelingu primerno. V prodajalni Petrič Jeans v Kranju seveda. Kaj vse imajo tam, da postrežejo našim pomladno-poletnim željam, nam tokrat kažeta manekenki Katarina in Miiojka, in če sta vam zbudile skomine, tudi sami lahko mimogrede
pobrskate po njihovih prodajnih policah in najdete kaj zase. In še ena novost, za katero ste nemara že kaj slišali prek radijskih valov in bo še bolj kot vas razveselila vaše starše. Za svojo blagovno znamko Blue Moon Jeans namreč v tej prodajalni garantirajo: šest mesecev za vse napake v blagu ali šivanju, pet let za gumbe in zakovice, kupljen izdelek pa tudi popravijo ali zamenjajo.
Odštevamo
Šolarji in šolarke, dijaki in dijakinje tale čas odštevajo zadnje dneve letošnjega šolskega leta, študentje in Študentke malo manj, saj je zanje junij najbolj intenzivni izpitni čas. Kako se je izteklo? Je bilo naporno? Ste si Prislužili kakega popravca? Kako boste prebili doooolgo Počitniško obdobje?
DOLOČITE SI SVOJ TIP KOŽE IN ČAS SONČENJA
Že iz ene prejšnjih številk poznate priloženo razpredelnico s tipi kože in s tem, kako se obnaša na soncu. Da pred počitniškim sončenjem ne bi pozabili na te zakonitosti, vam jih ponavljamo še v barvni inačici. V kozmetičnih salonih vam pred pravim sončenjem priporočajo pripravo v solarij u.
Tip kože
Rudija Papeža 5 4000 Kranj a 328-169
j	
1	
III
Opis
Koža: bela Kožne pege:
močne Lasje: rdeči Oči: modre včasih rjave
Koža: svetla Kožne pege:
redke Lasje:
blond-rjavi Oči: modre zelene, sive
Koža:
svetlo rjava Kožen pege:
jih ni Lasje:
svetli, rjavi Oči: sive, rjave
Koža: rjava in olivna Kožne pege: jih ni Lasje: temo rjavi Oči: temne
Kožni tip
Keltski tip
v sr. Evropi
(2 %)
Svetlopolti Evropejec
(12 %)
Temnopolti Evropejec
v sr. Evropi (78 %)
Reakcija pri
prekomernem
sončenju
močna in boleča
boleča
redko boleča
Priporočljiv Rezultat čas sončenja
5 minut
10 minut
15 minut
minimalna porjavelost
rahla
porjavelost
lepa
porjavelost
Mediteranski tip
v sr. Evropi (8 %)
neboleča
20 minut
močna porjavelost
pišite nam o enem, drugem, tretjem... Sredi junija, ko napeto čakate na spričevala, je morda še prezgodaj spraševati po takih in drugačnih vtisih, pozneje pa le ne Pozabite na naše povabilo. Tudi med počitnicami bomo namrcč z vami na naših straneh, namenjenih vsem, ki ste stari med eNAJST in devetNAJST let ali se počutite tako "iladi. Veseli bomo vašega sodelovanja, vaših počitniških zapisov ali fotk, ki jih boste poslaii s svojih poletnih Pustolovščin. Ni nam treba posebej poudarjati, da bomo vaše sodelovanje tudi nagradili.
^a spomin na šolsko leto, ki prav zdajle mineva, pa vam Ponujamo fotko dveh kranjskih gimnazijcev pri računalnu, na katerem si ogledujeta vsebino CD roma za fiziko. Tistim bolj zagretim intelektualcem med vami u^d počitnicami gotovo ne bo odveč kakšna urica ob računalniku. Bolj kot fizika pa bodo najbrž aktualne igre
al.
pa nemara surfanje po internetu.
'SON StmEmi
EPSON Stylus Color 600 zmore izpise z ločljivostjo 1440 dpi, kar ni doslej uspelo še nobenemu barvnemu tiskalniku tega razreda. Prepričajte se na lastne oči: fotografije, grafike, kombinacije slik in besedila - EPSON Stylus Color 600 vas bo vsakič znova presenetil s svojo vrhunsko kakovostjo in bliskovito hitrostjo. In pri tem vam svoje profesionalne storitve ponuja po amaterski ceni. Pozabite torej na drago dodatno opremo, visoke obratovalne stroške in zamudno čakanje. Uživajte v pogledu in se prepustite domišljiji?
Od ne lažejo.
Fotografska kakovost tiskanja
EPSON Stvlus Color 600 z ločljivostjo do 1440 dpi
SLEDI PRIHODNOSTI
EPSON
NAGRADNA KRIŽANKA
b«EZ PANIKE! PC3KUCALA
bom šre.=
VILKO
POŠTA SLOVENIJE d.0.o.
POSLOVNA ENOTA KRANJ Poštna ulica 4, Kranj, Slovenija p.p. 170,4001 Kranj S +386 (0)64 26 240, fax: + 386 ( 0 ) 64 262 4611
Č«stita|H i LUKSUZNIMI T1UGRAMI ob n**\»*m\[h priloi»«sHb: mnm pi ii miKi |ro|snu oon, 900, uuramicvj, pvrvK«, ro|srvw vu uma, »■torlnjrr«, o» volikonoinih tor novoUfno- božUnih praznikih, m valootiaovo.
Vam primanjkuje časa?
Želite nekoga presenetiti?
Potrebujete nujno dostavo vaše pošiljke?
Ste kupili darilo in želite, da se dostavi naslovniku še danes? Vaš poslovni partner želi dobiti pomembne dokumente kar najhitreje? Hočete poslati prijatelju disketo z najnovejšimi računalniškimi igricami? Kako presenetiti prijateljico z darilom, ki že čaka na vaši mizi?
...????
Pošta Slovenije vam vedno priskoči na pomoč!!!
Hiter prenos pošiljk:
M EMS - dostava v Sloveniji isti dan If od Vrat do Vrat - dostava za mesto Kranj takoj po prevzemu pošiljke M prevzem na domu (Kranj) tel.: 262-41-11 in 212-873.
Tudi s telegramom lahko pošljete naslovniku darila za različne priložnosti. Pokličite na št. 96 in naše telegrafistke vam bodo rade priskočile na pomoč.
Sponzor današnje križanke je Pošta Slovenije, ki prispeva 5 lepih nagrad.
1., 2. in 3. nagrada: album z znamkami, 4. in 5. nagrada: LX telegram z dodatkom po želji, tri nagrade kot vedno prispeva Gorenjski glas.
Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do torka, 24. junija 1997, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku ali v Glasov nabiralnik v avli poslovne stavbe na Zoisovi ulici 1 v
Kranju.
VAŠA POŠTA <7
od VRAT do VRAT
Hiter in zanesljiv prenos pošiljk sedaj v vseh večjih slovenskih mestih!
Jajkasneje 30 minut po vašem telefonsker naročilu bomo pri vas prevzeli pošiljke ih v roku 2 ur dostavili poslovnim partnerjem v vašem mestu
POSTA SLOVENIJE
Ne odlašajte! Pokličite nas!
KRANJ: 064/212 873,262 4111
\fW POŠTA SLOVENIJE
od VRAT do VRAT
PRIPRAVA ZA TISK MEDIAART
GESLO
SILOVIT VIHAR
ODISEJEV OČE
GLAVNI ČLOVEŠKI ORGAN
MOLIBDEN
REKA V SEVERNI NEMČIJI
AZIJSKO NOMADSKO LJUDSTVO
GORENJSKI GLAS
KITAJSKA POLJŠČINA
RAZLIČNI ČRKI
ZNAČILNOST SAMOSTALNIKE BI SEDI
DELEC NESNAGE
PRIP ZA NATANČNO MERJENJE
IME PETIH MOJZESOVIH KNJIG
VISOK GORSKI VRH
10
NAŠ PESNIK (ANTON)
PLOD IGLAVCA
OSEBA. KI DOLOČA START rFKME
ŽITNA PLESEN
SESALNI ORGAN
PRIPADNIK STARE VERSKE
TRADICIJE
GRŠKI BOG VETROV
STARO-SLOVANI
EKVI-NOKCIJ
POMLADNI MESEC
DEJAVNA MOČ
DEL POHIŠTVA
PREDELANI KAVČUK
2 M8K0
PRI.VO/NU SREDSTVO
PISMENI UKAZ ZA IZVRŠILO DEJANJA
SESTAVIL: F. KALAN
GERM PLEME
ALBERTO TOMBA
ERBIJ
VRVICA NA LOKU
VILKO UKMAR
SKAND. MOŠKO IME
iNDUANSKC PLEMENSKO ZNAMENJE
KANTAVJOR KOVAČIČ
SRČNA ŽILA
REŽISER KUSTURICA
GLAVNI ŠTEVNIK
HIMALAJSKI ČLOVEK
TOVARNA V CELJU
SKAND. DROBIŽ
ZAČETNIK ARIANIZMA
SILVO TERŠEK
OPAZEN MOŠKI
MESTO V HERCEGOVINI
MLADA KRAVICA
MESTO V NEMČIJI
<7
POŠTA SLOVENIJE
SLOVENIJA
1	2	3	4	5	6	7	H	9	10	11
VSE RAZDALJE
Spolne zlorabe otrok so pri nas še vedno tabu, sramota družbe
"Oče me je zlorabil vsaj 300-krat"
"Zlorabljal me je od osmega do osemnajstega leta, vse odkar mi je umrla mama"
GORENJSKA
00 TORKA DO PETKA
Letos na Gorenjskem odkrili štiri primere spolnih zlorab
Na območju Gorenjske je policija v prvih štirih mesecih letos obravnavala štiri primere spolnih zlorab otrok; v letu 1995 denimo jih je bilo v vsem letu deset. Seveda pa je to le vrh ledene gore, opozarja Žare Žakelj, kriminalist z Uprave kriminalističnih služb v Kranju. Pri omenjenih primerih so storilce tudi odkrili, bili so običajno starši. Vendar pa je raziskava spolnih zlorab vedno zelo težavna, pravi Žakelj, saj običajno traja dolgo, preden se otrok odpre. "Otroku je zadosti hudo ie s tem, ko se je spolna zloraba dogajala, s preiskavo pa mora spomin na to obujati," pravi Žakelj, ki zato meni, da bi bilo postopke treba poenotiti, tako da bi otroci le enkrat podali izjavo, ki bi jo tudi posneli in bi posnetek sodišče na glavni obravnavi upoštevalo kot izjavo. In kakšne kazni čakajo storilce? Predpisane kazni se gibljejo med najmanj tremi in petimi leti zapora, za najhujšo obliko pa do osem let. Žakelj pa opozarja na problem zastaranja kaznivega dejanja. Po zakonu je zastaralni rok deset let; če je torej ob odkritju od zlorabe minilo ie več kot deset let, naj bi dejanje zastaralo. Žakelj meni, da takšna dejanja ne bi smela zastarati, zato običajno kljub vsemu napišejo ovadbo, saj je tudi satisfakcija eden od dejavnikov ozdravljenja.
To strahotno izkušnjo, ki jo je
zaznamovala za vse življenje, je ob
nedavni predstavitvi filma Dvakrat
^rabljeni, ki smo si ga pred časom
lahko ogledali na POP TV, pred
kopico novinarjev upalo prvič naglas
razkriti mlado, morda nekaj čez
dvajset let staro dekle. Na zunaj
Povsem normalna mlada ženska, šele
neustavljiv jok, ki jo je zlomil, pa je
razkril, da je njena notranjost po tolikih letih še vedno ena sama krvaveča rana...
"Po podatkih moški zlorabljajo °troke veliko pogosteje kot ženske. Običajno ne gre za nikakršne psihopate, grozne strice s ceste. Ne, ponavadi gre za povsem navadne, pogosto c*lo ugledne posameznike. Največkrat zlorabljajo starši, sorodniki, ljudje, ki 1* otrok pozna, in vrstniki," pravi
B«mka Stare Ravnik, diplomirana o$tati  Seveda pa izločitev pomeni
Psihologinja s Centra za socialno delo ...   rekiniteV zlorabe,       novo travmo in otroci dostikrat noce-
Jesenicah, ki se dejavno ukvarja s Otrok ZCUjF» mbe jo iz družine. Ko zaslutijo, dabopnllo
Problemom spolne zlorabe otrok na a nobene druge spremeimrc dovelikih sprememb, pogosto zamka
gorenjskem. Za otroka je pravzaprav     Kako učinkovita je pomccj^^       zlorabo » otrok je lojalen do
šena;ia*:„ *----•—»-=----„ctanov^ Vedno je treba upoštevati j oceta . cetUdi ga
S otroka, poudarja Ravnikova;to JSJL - vendarle rad. Malokaten k tuoi poslanstvo centrov za socialno ^««,1 w delo Na jeseniškem Centru za social- otroR ^ da K. ^ zl b no delo se reševanja problemov lote- W. ne žeH pa si nobene druge vaio eamsko in multidisciplmarno. P"^mb'e,« opozarja Ravmkova. Ko pride do suma, da se nekje dogaja ^f^ca nLkor ni hotela a soolna zloraba, skličejo team stro- Neka sogovornica tovniakov z različnih področij, od gJ*S?r notefa ostati doma in slišati Snih delavcev, knmina Ugg opravičilo ima za
zdravstvenih delavcev, predstavnikov
zlorabljenim otrokom, že zelo razvite, denimo na Nizozemskem in v Veliki Britaniji. Pa pri nas? Kot meni Ravnikova, se pri nas določenih stvari šele učimo. Kljub temu se vse več služb zaveda odgovornosti in pomena, policija zelo veliko vlaga v izobraževanje, tudi socialne službe, še najmanj pa je bilo po mnenju Ravnikove doslej storjenega na področju zdravstva in šolstva ter sodstva. Tudi na področju zakonodaje bi bilo treba še marsikaj storiti; korak naprej bi vsekakor bila družinska sodišča kot vez med socialnimi službami in sodišči. Ravnikova pogreša tudi večjo elastičnost nekaterih preiskovalnih sodnikov, saj le nekateri že upoštevajo videoposnetek otrokove izjave kot ustrezno izjavo."
---»j3R.cm. z.a oxroK.a jc piav^ia« najlažje, če ga zlorabi popoln tujec, Pojasnjuje Ravnikova. Bližje ko mu je pstveno storilec, večja je otrokova Jravrna, saj ga je izdal nekdo, ki mu je Nizu. Pogosto je to edini čustveni stik med otrokom in storilcem, zato otrok oblčajno molči... Najbolj grozljive Z1°rabe se običajno dogajajo za štir-lrni stenami domov, morda ravno pri sosedovih...
Kako je mogoče, da zlorabe običajno trajajo nekaj let, pa drugi starš, običajno je to mama, tega ne opazi? Lik mame je nekaj specifičnega, razlaga Ravnikova. "Gre za ženske, ki so ponavadi odvisne od odnosa, pogosto so bile tudi same zlorabljene, so nemočne in prestrašene, čustveno ali fizično veliko odsotne. Nočejo, ne morejo, ne upajo izvedeti; pogosto slutijo, a si ne dovolijo priznati," pravi Ravnikova.
Deklico je očim zlorabljal od fjenega šestega do Štirinajstega teta. Mama se na njene klice na Pomoč ni odzvala, tako da se je sklica čutila povsem izdano in je Mislila, da tudi sama dela nekaj narobe. Sčasoma so se občutki krivde tako povečali, da je predela popolno soodgovornost za Zlorabo. Pri štirinajstih je deklica fizično postala tako močna, od-n°si z očimom pa so ji bili tako nePrijetni, da se je uprla in 0<lnose prekinila. Kljub temu pa So vse posledice zlorabe ostale; prei odliČnjakinja po končani osnovni šoli ni končala nobene Mednje šole, nikjer se ni mogla Uposliti, Štiriindvajset ur na dan J Zdela doma in čakala... Čakala, aa bo nekdo vendarle odkril, kaj s* Ji je zgodilo, čakala, da se ji bo {)fl opravičil... Njen model odno-s°v je tako prizadet, da tudi ne VzPostavlja partnerskih odnosov, čeprav že leta obiskuje terapevts-.0 skupino. Danes mlada ženska •Le na nek način hroma, ne funkcionira na nobenem področ-}u- Čeprav že šest let ni več zl°rabljana, pa je njena rana še Vedno neskončna...
i.aJ se dogaja v glavi človeka, Mporablja otroke?
*10 °* Pojasnuje Ravnikova, je spolna be„a,  D,'zu odvisnosti. Gre za podo-. n kr ~ te
[erje, nato olajšanje, nato pa se
g Ujet se
šole ali vrtca in drugih. Tu se sprejme odločitev, ali je sum o zlorabi utemeljen, nato pa sprožijo konkretne akcije. Gre za zelo zahtevne in čustveno obremenjujoče zadeve, pravi Ravnikova, zato naj bi vedno delali v dvojicah, da morebitne čustvene reakcije ne bi zameglile pogleda na problem in povzročile še večje škode. Veliko večji problem pa je nato zadevo izpeljati, saj nimamo vpliva na izločitev storilca iz okolja, opozarja Ravnikova. Večkrat se namreč zgodi, da preiskovalni sodnik storilca izpusti iz pripora, žrtev pa ga nato spet sreča na cesti, če ne celo doma. Center lahko zaščiti le otroka, pri čemer je včasih potrebna tudi izločitev iz družine. Pa ne gre v takem primeru za novo viktimizacijo otroka? Kot pravi Ravnikova, pri odločitvi o izločitvi otroka iz družine upoštevajo predvsem odziv drugega starša; če se ta ne postavi na otrokovo stran in ga ne podpre, tak otrok v družini nima več nobene zaščite. Veliko lažje je tudi, če se storilec zaveda svoje odgovornosti. Če do tega ne pride, v taki družini po mnenju Ravnikove otrok ne bi smel
zlorabljene otroke izjemen pomen.
Da otroku ne bi bilo treba
tudi sedemkrat ponavljati zgodbe
Otrok ima pravico povedati, da je zlorabljan; vsak otrok ima tudi pravico, da ni zlorabljan. Naša dolžnost pa je, da jih zaščitimo, poudarja Ravnikova. V svetu so službe, ki pomagajo
Glavni cilj pomoči je, da se prekine krog prenosa spolnih zlorab z generacije na generacijo, pravi Ravnikova. Le se zlorabljenemu otroku ne pomaga, obstaja velika verjetnost, da bo kot odrasel zlorabo nadaljeval ali pa ne bo znal zaščititi svojih otrok.
Otroka bi bilo treba zaščititi tako, da mu ne bi bilo več treba tudi po sedemkrat pripovedovati zgodbe o zlorabi, temveč bi v enem samem skupnem postopku povedal le enkrat." Ravnikova opozarja tudi na veliko vlogo medijev: "Spolne zlorabe so sramota družbe, so tabu. Zato je zelo pomembno, da se o tem spregovori. Marsikateri otrok šele prek medijev prepozna zlorabo, saj se o tem ne pogovarja z drugimi in morda misli, da se to dogaja tudi drugim otrokom." Neko dekle je prišlo po pomoč šele, ko je imelo 19 let, rekoč: Šele zdaj vem, da sem bila od šestega do štirinajstega leta zlor-abljana, a nisem vedela, kaj to je. Vedela sem le, da sem drugačna...
O spolnih zlorabah otrok je zato treba govoriti in pisati; če zaradi tega ne bo zlorabljen samo en otrok, je vredno," je prepričana Branka Stare Ravnik. • U. Peternel
rast *r°8 kot Pri dro8an: naPetost p0le> se kulminira, sledi zadovoljitev
Cel
je nten kro8 sPet začne znova' Stor,lec ki i!1 v kro8 odvisnosti. Gre za ljudi,
v odnosih z odraslimi čutijo zato svojo moč izražajo
seL  otroki. "Ne gre le za golo
Ksualnost. Tak človek ni kompeten-
Pot V odnos»h 2 odraslimi, zato
Ot "^ujc otroka," pravi sogovornica.
tak     P°navadi storilec govori, da je ko praV( da tQ počnej0 vs, ali pa mu
2alZlJo, da bo mamica umrla od *at°Sli' če bo lzvedeJa> da DO očka *lo° kCl V zaPor- Prav v vsakem £j rabljenem otroku obstajajo občut-Poii i Vde' soodgovornosti in strahu, Cj uoarja Ravnikova. Zlorabljeni otro-Pou°i VcdenJsko drugačni, pogosto se *na eno seksualistično vedejo, ne nji J° Se braniti, niso sposobni normal-Partnerskih odnosov.
Kaj se šteje
za spolno zlorabo otrok?
Spolna zloraba je nedvomno ali zelo verjetno spolno izrabljanje otroka, ko odrasli uporabi otroka, mlajšega od 18 let, za zadovoljevanje svojih seksualnih potreb, otrok pa ni sposoben dati odgovornega pristanka, in kadar to pomeni kršitev obstoječih etičnih, moralnih in socialnih norm ter zakonskih določil. Za spolno zlorabo se šteje, ko odrasli razkazuje otroku intimne dele telesa, mu kaže pornografske slike ali filme, opazuje otroka pri intimnih opravilih (kopanje, opravljanje male ali velike potrebe) in se ob tem naslaja, ko pripravi otroka, da se dotika intimnih delov telesa odraslega, ko se odrasli dotika intimnih delov telesa otroka, ko odrasli zaplete otroka v spolni odnos, ko stori nad otrokom kakršenkoli spolni napad z uporabo sile in grožnje ali ko odrasli pripravi otroka k prostituciji, ga uporabi za snemanje pornografskih filmov ali slik ali ga pripravi k skupinskim spolnim aktivnostim.
Ali se tržiškemu županu maje občinski stol?
Rupar naj pove, kje bo delal poklicno!
Predsednik občinskega sveta občine Tržič je zahteval, naj se župan opredeli do spremembe občinskega statuta.
Tržič, 12. maja - Politično glede na objavo spremembe statu-
ozračje v Tržiču se pregreva že pred začetkom poletja. V 33. številki Uradnega lista RS je bil 6. junija objavljen sklep občinskega sveta o spremembi statuta občine Tržič. Z njim je določeno, da ima občina župana in enega ali več podžupanov. Pomembno je zlasti določilo, da župan opravlja svoje delo poklicno. Pavel Rupar se je namreč po oizvolitvi za poslanca v državnem zboru odločil, da bo župansko funkcijo opravljal nepoklicno.
Po objavi spremembe statuta je predsednik občinskega sveta Peter Smuk 9. junija naslovil na župana Ruparja pisni poziv, naj se do 22. redne seje 18. junija opredeli, katero od funkcij bo v prihodnje opravljal profesionalno. Za to sejo je med gradivom pripravljen tudi
o----——        J .
ta županu občine Tržič prenehala poklicna funkcija župana. Kot je predvideno, naj bi v skladu z zakonom o lokalnih volitvah opravili naknadne volitve župana, ki jih bo razpisala občinska volilna komisija. Sklep naj bi začel veljati takoj po saprejemu.
Od svetnikov je odvisno, kako se bodo odločili prihodnji teden. Župan Pavel Rupar je na Četrtkovi tiskovni konferenci občinske uprave presodil, da si nekateri razlagajo zakonodajo po svoje. Spremembe skušajo uveljavljati za nazaj, kar je v nasprotju s pravno prakso. Obenem je župan poudaril, da omenjena sprememba statuta krati splošno pravico za možnost enakopravnega kandidiranja in izvolitve za župana. Izkoristil bo vse možnosti, da bi razpis
je meu grauivum piipiarijwu — ™:--------' —■ z v
ugotovitveni sklep, da županu ponovnih volitev preprečil. Ce bo
preneha mandat, če nastopi funk- do njih vseeno prišlo, pa bo gotovo
cijo, ki ni združljiva s funkcijo spet kandidiral za župana, župana. V njem je zapisano, da je • S. Saje
AMZS
Tokrat so nam iz kranjske baze AMZS sporočili, da so v minulih štirih dneh z gorenjskih cest morali odvleči kar 24 vozil, ki so bila zaletena ali okvarjena, dvema pa je zadostovala pomoč na kraju okvare. Najdlje so se po vozilo tokrat peljali v Krško.
GASILCI
Kranjski gasilci so pohiteli v Šenčur, kjer se je pripetila prometna nesreča. Sicer rezanje pločevine za reševanje vkleščenih ljudi tokrat ni bilo potrebno, zato so pomagali reše-valcem oskrbeti poškodovance ter odklopili akumulatorje in sanirali cestišče. Poleg tega so pogasili goreči kontejner na Stritarjevi ulici ter pogasili požar ponjave na tovornjaku na Nazorjevi ulici. Povedali so nam tudi, da je bil požar na tovornjaku podtaknjen in da so zlikovca že prijeli. Jeseniški gasilci so z njihovim rešilnim avtomobilom prepeljali bolnika iz zdravstvenega doma v bolnišnico. Pogasili so tudi požar električne peči v delavnici v železarni ter imeli gasilsko stražo med predstavo v gledališču Tone Čufar. Dvakrat so se peljali tudi na Javornik in sicer obakrat v Acroni Prvič so črpali vodo v Javorniku 2400, drugič pa so postavili gasilsko stražo ob požarno nevarnih delih pri rezanju v RTP postaji, nrav tako na Javorniku škofjeloške gasilce so na pomoč poklicali iz Virmaš, kjer je prišlo do požara v jami s smetmi. Seveda so gasilci požar kar se je dalo hitro pogasili.
NOVOROJENČKI
Tokrat smo v štirih dneh Gorenjci dobili 17 novih prebivalcev. 14 jih je na svet prijokalo v Kranju, 3 pa na Jesenicah. V Kranju sta se rodili tudi dvojčici. Sicer je bilo skupaj 7 dečkov in 7 deklic, izmed katerih je bil tokrat najtežji deček, ki je ob rojstvu tehtal 3.700 gramov, najlažji deklici pa je tehtnica pokazala 2.660 gramov. Na Jesenicah se je rodila 1 deklica, ki sta jo zaenkrat še preglasila dva dečka. Najtežji in najlažji sta bila dečka, prvi je tehtal 3.450 gramov, drugi pa sicer ni bil kaj dosti lažji, tehtal je 3.230 gramov.
URGENCA
V Splošni bolnišnici Jesenice pa so imeli zdravniki in ostalo osebje ponovno polne roke dela tudi z bolniki, ki so urgentno potrebovali njihovo pomoč. Takih bolnikov so imeli na internem oddelku 38, na kirurgiji 132, na pediatriji in ginekologiji pa po 13.
VAM NUDI:
- malice
- kosila
- jedi po naročilu
in sprejemamo rudi zaključene družbe.
ODPRTO VSAK DAN VLJUDNO VABLJENI Hotemaže 3a, tel. 431-267
PO SLOVENIJI
_ UREJA: Jože Košnjek
SLOVENCI PO SVETU
Okrnjeno manjšinsko šolstvo v Italiji
Kdo zapira slovenske šole
Ljubljana, 13. junija - Londonska spomenica s 5. oktobra leta 1954 in sporazumi iz Osima natančno določajo, katerih slovenskih šol ni mogoče ukiniti brez slovenskega soglasja.
V državnem zboru je poslanec Zmago Jelinčič vprašal ministra za zunanje zadeve Zorana Thalerja, zakaj ministrstvo ni ostro reagiralo, ko so Italijani v zadnjem šolskem letu zaprli srednji šoli Fran Erjavec v Rojanu in Fran Levstik v Prošeku, sedaj pa so skušali vzeti samostojnost še učiteljišču Anton Martin Slomšek v Trstu. Ministrstvo za zunanje zadeve je odgovorilo, da so v prvem primeru reagirali po ustaljeni diplomatski praksi, vendar italijanske oblasti protesta niso upoštevale. Razlagale so, da se je Število vpisanih drastično zmanjšalo in da v Italiji nasploh racionalizirajo šolsko mrežo. Glede pedagoškega liceja pa jc Slovenija ostro reagirala in uspela ne le zaustaviti procesa jemanja samostojnosti, ampak je Italija ratificirala šolski center v Špetru. To pomeni prvo uradno priznanje slovenščine v Videmski pokrajini. Tudi manjšina je menila, da je obstoj liceja in priznanje Špetra predvsem zasluga intervencije ministrstva za zunanje zadeve. Slovenija bo še naprej vztrajala na spoštovanju Londonskega memoranduma in posebnega statuta o položaju slovenskega šolstva v Italiji. Brez soglasja manjšine in Republike Slovenije ne sme biti nobene spremembe. To je slovenska stran povedala aprila letos tudi italijanskemu državnemu podtajniku Pieru Fassi-nu, 24. aprila pa je bila italijanskemu veleposlaniku izročena posebna nota. • .1.Košnjek
Minister Rop v Ženevi
Ljubljana, 13. junija - Minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Tone Rop je bil v Ženevi na plenarnem zasedanju Mednarodne konference dela (ILO). Predstavil je slovenska stališča in dejal, da je potrebna strpnost socialnih partnerjev in da bodo ukrepi, ki jih sprejema Slovenija, pripomogle k hitrejšemu prehodu v tržno - socialni in ekonomski sistem ter razvoju, ki bo temeljil na varčevanju, naložbah, informatizaciji in socialni varnosti. Minister Rop se je sestal z ministri nekaterih drugih držav. Tako naj bi z Madžari kmalu podpisali sporazum o zaposlovanju. • J.K.
let
Pol stoletja neprekinjenega izhajanja časopisa Gorenjski glas bomo 11. oktobra obeležili s srečanjem bralk in bralcev edinega gorenjskega časopisa. Srečanje bomo popestrili z nagradnim žrebanjem, v katerega bomo vključili vse, ki boste sodelovali v različnih Glasovih akcijah - vsak teden tja do začetka oktobra jih bo več in s tem tudi možnosti za srečo pri žrebu. Že nekaj časa traja akcija pridobivanja novih naročnikov Gorenjskega glasa. V njej vsako naročnico oziroma naročnika, ki PRIDOBI novega naročnika, rakoj nagradimo z eno od nagrad po izbiri. Edino, kar ob izpolnjeni naročilnici potrebujemo, je obkrožena izbrana nagrada: ali trimesečna naročnina ali Glasov izlet po izbiri. Od junija dalje, vse do 10. oktobra, pa velja še dodatna stimulacija: vse, ki sodelujete v akciji pridobivanja novih naročnikov, bomo upoštevali v naročniškem nagradnem žrebanju na Glasovom srečanju 11. oktobra! Kot nagrado za novega naročnika uveljavljam /prosimo, obkrožite izbrano nagrado, ki Vam za sodelovanje v akciji pripada poleg posebnega darila/:
Novega naročnika sem pridobil(-a):.........................................................
Moj naslov:...............................................................................................
Kot mojo nagrado za novega naročnika uveljavljam: (prosimo, da obkrožite Vašo izbrano nagrado):
- Glasov izlet po izbiri, za katerega ne plačam nobenih prispevkov k stroškom izleta in mi za izlet, ki ga bom izbral(-a), pošljite darilno pismo
- naročnino za_trimesečje 1997 (za navedeno trimesečje je
naročnina moja nagrada in je ne plačam)
naročam <mmmmm*LAS
za najmanj eno leto
Ime in priimek:..................................................................................
Naslov:..............................................................................................
Podpis:..................................................
če naroČila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas.
S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšuje naročnino za vsaj 12 mesecev; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas nI naročen že več kot pol leta oz. doslej še ni bil naročnik. V primeru, da so na naročilnici navedeni neresnični podatki, se nagrade ne podeli niti ni možno sodelovanje v zaključnem nagradnem žrebanju.
Prisrčna hvala za sodelovanje in veliko sreče 11. oktobra!
IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Državni zbor na redni seji V
Štiri milijarde za poškodovane ceste
Razpravo o dopolnitvi zakona o poravnavi, stečaju in likvidaciji ter o zakonu o slovenski razvojni družbi so nadaljevali včeraj.
Ljubljana, 13. junija -
Zakon o zagotovitvi sredstev za delno obnovo uničenih in poškodovanih odsekov magistralnih, regionalnih in lokalnih cest v letu 1997 je državni zbor v sredo po hitrem postopku sprejel. Analiza stanja na naših cestah je pokazala, da so zima in poškodbe starejšega datuma prizadele okrog 700 kilometrov cest, za sanacijo pa bi potrebovali okrog 14 milijard tolarjev. Toliko denarja naenkrat na kupu ni, zato se odloča vlada za sanacijo najbolj kritičnih cest. Državni zbor je v sredo na njen predlog sprejel ustrezen zakon, ki namenja za sanacijo poškodovanih cest 4 milijarde tolarjev iz za letos povečanega začasnega proračuna. Dve milijardi bosta porabljeni za obnovo lokalnih cest, od tega 300 milijo-
Dva predsednika, dva poslanca - Lojze Peterle in Janez Janša.
nov za sanacijo usadov in plazov ob lokalnih cestah.
Predlog zakona o slovenski razvojni družbi in programu prestrukturiranja podjetij v sredo ni bil sprejet. Predlog je že kar nekaj časa v držav-nozborski razpravi, vendar
Ustavna komisija predlagana
Predsednik dr. Janez Podobnik
Ljubljana, 13. junija • Ustavna komisija ima začasen mandat in bo delala do zaključka postopka spreminjanja ustave.
Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve je sprejela predlog za sestavo 21-članske komisije za ustavna vprašanja, ki bo vodila postopek spremembe ustave, s sprejemom spremembe pa bo njen mandat zaključen. Komisiji predseduje predsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik, podpredsednik pa je Lojze Peterle (SJD). Začetek postopka za spremembo ustave mora izglasovati državni zbor. Poslovnik določa, da mora za spremembo glasovati dve tretjini navzočih na seji. • J.K.
poslancem besedila zakona še ni uspelo uskladiti. Razprava se je nadaljevala včeraj popoldne. Zakon naj bi omogočil aktivnejše sodelovanje nove razvojne družbe pri prestrukturiranju slovenskega gospodarstva, posebej tistega dela, ki je že nekaj časa v krizi. Država bo Razvojni družbi namenila 3 milijarde
tolarjev, od tega 2 milijardi takoj po uveljavitvi zakona, milijardo pa po sprejemu letošnjega proračuna. Z uveljavitvijo tega zakona bo prenehal delovati leta 1990 ustanovljeni sklad za razvoj-Razlogi za ustanovitev nove družbe so upočasnjen potek privatizacije, večje število ogroženih gospodarskih subjektov in povečevanje števila stečajev. Podatki kažejo stalno naraščanje stečajev. Konec leta 1995 so bile > stečajnem postopku 402 g«5" podarske družbe, konec let* 1996 pa že 509. Izguba gospodarskih družb se je povečala. Lani je znašala 68 milijard tolarjev. Največ i# gube ima predelovalna dejavnost, v kateri pa služi kruh polovica vseh zaposlenih v Sloveniji. Na dnevnem redu včerajšnjega nadaljevanj3 seje je bilo tudi sklepanje o predlogu dopolnjenega zakona o poravnavi, stečaju i° likvidaciji. • J.Košnjek
Borci pri ministru
Ljubljana, 13. junija - Delegacija Zveze združenj borcev NOV pod vodstvom predsednika Ivana Dolničarja je obiskala ministra za kulturo Jožefa Školča. Pogovarjali so se o usodi muzejske zbirke iz cerkve sv. Urha, ki je bila preseljena v depo ljubljanskega Mestnega muzeja. Zbirka naj bi se, kot je bilo dogovorjeno, preselila v mežnarijo blizu cerkve. Borci so se z ministrom pogovarjali tudi o novi zakonodaji o kulturni dediščini, o položaju spomenikov NOB in o ureditvi spominskega parka v Podljubelju. • J.K.
Zahtevno sporazumevanje socialnih partnerjev
Zbornica zahteva varčevanje
Ljubljana, 13. junija -Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije odklanja sedanji predlog socialnega sporazuma. Železničarji čakajo na odločitev vlade.
V začetku tedna so po dolgotrajnih pogajanjih podpisali splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo. Med drugim so se sporazumeli, da bo do sklenitve novega socialnega sporazuma minimalna bruto plača za zaposlene v gospodarskih dejavnostih 59.150 tolarjev.
Se zahtevnejša so pogajanja o novem socialnem sporazumu. Za včeraj je bil napovedan podpis, vendar je upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije v sredo zvečer sklenil, da sporazuma v predlagani vsebim ne bo podpisal. Vladne obljube o razbremenitvi gospodarstva so za zbornico preskope in premalo zavezujoče. Moteč je davek na izplačane plače, ki Pa je za vlado zelo pomemben, saj je bil lani proračun zaradi tega davka bogatejši za 350 milijonov mark-Zbornica zahteva od vlade nadaljevanje pogajanj, vendar bo morala vlada predložiti določnejši program varčevanja pri javnih financah in pri zaposlovanju v državni upravi in njenih podsistemih. • J.K.
STRANKARSKE NOVICE    STRANKARSKE NOVICA
Združena lista socialnih demokratov
Omejevanje in konkurenca
Ljubljana, 13. junija - Združena lista socialnih demokratov je pripravila obsežno gradivo o svojih stališčih do vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. Glede zaščitne zakonodaje stranka meni, da se zaščita ne sme omejiti samo na omejevanje pravic tujcev, ampak mora spodbujati tudi konkurenčnost slovenske družbe. Dvigniti se mora splošna izobrazbena raven in omogočiti napredovanje vsem, ne glede na socialni status. Za uspešnejši dogovor strank o spremembi ustave pa je treba pripraviti temeljito
obrazložen predlog sprememb ustave in ustavnega zakona za izvedbo, sprejeti predlog sporazuma o sodelovanju in ga dopolniti in se dogovoriti za način pogovorov parlamentarnih strank na to temo.
Slovenski
krščanski demokrati
Lojze Peterle znova kandidat
Ljubljana, 13. junija • Člani izvršilnega odbora Slovenskih krščanskih demokratov so obravnavali priprave na izredni volilni kongres stranke, ki bo 28. junija v Novem mestu. Ivana Omana ni med kandidati za predsednika, zato pa je
svojo kandidaturo vložil Lojze Peterle. Med kandidati je tudi Andrej Šter, vendar v začetku tedna njegova kandidatura še ni bila popolna. Med kandidati za predsednika sveta stranke ni sedanjega predsednika, poslanca Izidorja Rejca.
Slovenska nacionalna stranka
Kdo bo preprečil krajo Domela
Ljubljana, 13. junija - Slovenska nacionalna stranka in njen poslanec Rafael Kužnik
sprašujeta vlado in ministra za gospodarske dejavnosti Metoda Dragonjo, kaj bosta storila za preprečitev sovražnega prevzema slovenskega podjetja Domel iz Železnikov s strani italijanskoameriškega
podjetja Ametek, Inc. P°s'^ nec ugotavlja, da gre za pra sovražni prevzem z nameno^
da se Domel zapre in s
tem
omogoči monopol Ametek3: ki lahko na ta način podra* izdelke. Sprašuje, zakaj tenje s prodajo delnic, čepi"3 še ni bila sklivcana pfV skupščina, in zakaj je lah* konkurenčna firma prišla d poslovnih skrivnosti. Ne P samo za gole računovods^ podatke, ampak za drug zaupne podatke, ki jih ^ Ametek pridobil skozi v^ kot enomesečno prisotn^ svojega človeka g. Baxton3 Domelu. Rafael Kužnik daJ pobudo tudi ministri Ton^L Ropu, da zadrži nad W?
delovnih mest v • J.K.
Železm
(MMffloimU GLAS
Ustanovitelj in izdajatelj:
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS
KRANJ
064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih Naročnina trimese„i obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DLM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji S odstotkov v c časopisa (mnenje RMI 23/27 92), CENA IZVODA: 180 SIT
Danes
se začenja spomladanski rok mature
Maturanti danes štartajo s španščino, ruščino in latinščino
^atura bo trajala do 30. junija, rezultate pa bodo kandidati dobili 28. julija na šolah - Med tujimi jeziki največ dijakov izbralo angleščino, med izbirnimi predmeti pa zgodovino
j[rN> 13. junija - Danes se bo 142 °venskih dijakov spopadlo s pisnim
,e'om izpita iz španskega, ruskega in
l^kega jezika, s čimer se začenja losnji spomladanski rok mature. Že
i n Pa se začenja matura za večino
an i vdatov» saj DO na vrsti izPSt iz "gieščine. Izpiti bodo trajali vse do l Junija, negotovost dijakov pa se bo lejtfa kar do 28. julija, ko bodo šole Pojele obvestila o uspehu pri maturi. , ^tos se je na maturo v spomladans-V^J1 roku prijavilo 8956 kandidatov na •7° Šolah, so sporočili z Državnega ^Pitnega centra. V celoti bo prvič gjjjro opravljalo dobrih 88 odstotkov
PravljaH C
■hsi opravljali maturo v celoti (takšnih Ponavljalcev" je letos 136). Zanimivo ' ■ "a bo kar 114 dijakov maturo pisalo Ponovno zato, ker skušajo izboljšati
tov, ostali pa bodo bodisi po-bod'i*J,au en°      ve^ ne8atrvnm ocen
^ed tujimi jeziki, ki jih lahko kandi zberejo na maturi, je
dati največ
tudi letos jezik; 6426
ndidatov bo opravljalo izpit na osnov ravni zahtevnosti, 1596 pa na višji jp. Sledi nemški jezik s 1648 kandi-ra .na osnovni ravni in 301 na višji i yni zahtevnosti, italijanski jezik s 456 ^ndidati, francoski s 106 kandidati, s Panščino se bo pomerilo 29 kandidatov,
Datumi pisnih izpitov so bili objavljeni v maturitetnem koledarju, izpiti pa si bodo sledili: 16. junija matematika, 17. junija dru-ga izpitna pola iz materinščine -analiza neumetnostnega besedila (prvi del - esej - so pisali že 10. maja). Sledili bodo maturitetni izpiti iz zgodovine in zgodovine umetnosti 18. junija, iz humanističnih predmetov (psihologije, filozofije in sociologije) 19. junija, kemije 20. junija in geografije 21. junija. V ponedeljek, 23. junija, sledi izpit iz fizike, 24. junija iz nemščine, 26. junija pa izpit iz ekonomije. V petek, 27. junija, bodo izpiti iz strokovnih predmetov in francoščine, 28. junija pa biologija z ekologijo. Zadnji dan pisnih izpitov bo v ponedeljek, 30. junija, ko bo na vrsti izpit iz italijanščine in jezikov okolij narodnostno mešanih območij.
z ruščino pa trinajst. Med izbirnimi predmeti je največ prijav za zgodovino, sledi geografija, fizika, sociologija, ekonomija, psihologija ter biologija z ekologijo.
Pisne izdelke bodo ocenili zunanji ocenjevalci, enotnost ocenjevanja pa zagotavljajo enotna navodila za ocenjevanje. Letos bo pri zunanjem ocenjevanju sodelovalo 956 ocenjevalcev, rezultate pa bo Državni izpitni center pregledal in računalniško obdelal do 25. julija, ko bo podatke poslal prijavno-informacijski službi Univerze. S svojim uspehom bodo kandidati seznanjeni na šolah, kjer so se prijavili na maturo, v ponedeljek, 28. julija.
Ustni izpiti bodo potekali na šolah po razporedu, ki so ga objavile šole, pri tem pa so upoštevale urnik pisnih izpitov.
Kandidati, ki bodo opravljali maturo na jesenskem roku, pa se morajo prijaviti do 6. avgusta na šolah. Pisni izpiti bodo potekali od 2. septembra, ko se začne pisni izpit iz maternih jezikov, pa do 6. septembra. Ustni izpiti bodo trajali od 8. do 10. septembra. Kandidatom, ki bodo jeseni prvič opravljali maturo, se bodo pridružili tudi tisti, ki opravljajo maturo v dveh zaporednih izpitnih rokih, tisti, ki iz opravičljivih rokov mature spomladi ne morejo opravljati, tisti, ki jim bo spomladi spodletelo, ter tisti, ki bodo izboljševali ocene. Z rezultati jesenskega roka mature se bodo kandidati seznanili na šolah 22. septembra. • U. P.
Syet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Železniki je predlagal
Grbine na cesti za varnost otrok
poimenovani svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se je dela lotil resnično temeljito. Analizirali so zlasti poti otrok v šolo in opozorili na nevarnosti, ki šolarje najbolj ogrožajo.
^'ezniki, 12. junija - Že po mesecih od imenovanja ve syet za preventivo in 0?8»jo v cestnem prometu pestil občinski svet občine sve ..2n'ki na sredini seji o o»°J'n ugotovitvah o varnosti r°k na cestah ter opozoril Ij...Potrebno ukrepanje, da bi g.1 učenci manj ogroženi. s ?er pa je bila praktično vsa v Ja občinskega sveta posveti* poročilom in predlogom rJ^Usij in občinskih odborov, P? .cemer so na sicer več kot doh Ure dol8' sej' *aradi ža Poprave seje, ki jo o^krat zmorejo le v tej do?"1'' Uravnavali resnično 'go vrsto zelo različnih ariev.
juP* se je pred nekaj meseci in Cnovani svet za preventivo re V2gojo v cestnem prometu
jee no ze,° resno lotil sv0" ■ga dela, je bilo razvidno že
zapisnikov sveta, iz
lo/;pr'n Jc razvidno, da so se z^1' kot se za vsak pravi Prou^k sP°dobi. najprej Ker ■ zatečenega stanja, ni dvoma o tem, da so
ALPLES • začetek propada industrije v dolini?
Tokratna seja občinskega sveta Železniki seveda ni mogla mimo napovedanega stečaja podjetja Atples - pohištvo, pri čemer je bilo tudi nemalo vroče krvi. Začelo se je z obtožbami o tem, koliko je občina kriva za te dogodke, in koliko je imela možnosti, da bi jih preprečila. Zupan je resignirano ugotovil, da se ga krivi praktično za vse težave v podjetjih (propad Čevliarne Ratitovec, težave v Tehtnici, stečaj v Alplesu itd), hkrati pa nima možnosti, da bi resnično kaj ukrenil. Vprašal se je, s kakšno pravico naj bi podvomil o pravilnosti pozitivnih zaključnih računov za lani, če je tem računom verjel tudi lastnik - Sklad za razvoj in poročal, da se je, kolikor je bilo le mogoče, vključil v reševanje nastalih težav pri lastniku in ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Skupaj z obema poslancema državnega zbora Vincencijem Demšarjem ter dr. Jožetom Možganom pa se je vprašal, kaj je v ozadju, da se dogovor o tem, da se proizvodnja z nekaj manj kot polovico zaposlenih takoj nadaljuje, ali so to politične igre, ali pa notranji spori.
Predsednik občinskega sveta pa je zahteval demanti trditve, ki je bila objavljena v našem časopisu, da sta namreč direktorja Tršan in Janžekovič bila na občinskem svetu na dobrem glasu, saj da je znano, da je svet njuno ravnanje že pred temi dogodki kritiziral, za kar sta celo zahtevala javno opravičilo.
prav otroci na cesti najbolj ogrožena skupina, so podrobneje analizirali stanje cest in
Javne razgrnitve prostorskih načrtov
D *j|H, 13. junija - Lani začeti postopki za spremembo Prostorskih delov družbenih planov se le počasi pripravl-Dr°' Sa^' k°l Je Poročal župan Bojan Starman, oddelek za P ostor na ODCini škofja Loka ne spoštuje praktično fir,~f nih sprejetih dogovorov. Ker nad štirideset bodočih I■ aditeljev čaka na ureditev teh urbanističnih dokumen-8n k° Se na občinskem svetu odločili, da javno razpravo, gjub temu da dokumenti še niso pripravljeni, razpišejo. Ifii J500"0 razgrnjeni v prostorih občine od 16. junija do h.' Junja, javna razprava z razlago pa bo 17. julija v dvorani DPD Svoboda.
or >a Pa Žirovci ne bi ostali povsem brez prostora za K adnjo, se je občinski svet odločil, da se na javnem izWp1SU Pr°da 28 gradbenih parcel v Plastuhovi grapi po Klicni ceni 40 DEM/ kvad. meter, za komunalno eduev Pagna^Di graditelji plačali po 10 tisoč DEM za
poti v šolo, tudi z anketo med starši, nato pa razmislili o tem, kaj bi bilo mogoče za večjo varnost otrok tudi ukreniti. Vodilo pri delu sveta so bile tudi akcije, ki jih vodi podoben svet na ravni države ter literatura, ki jo ta svet pripravlja. Svetnikom občinskega sveta so tudi razdelili brošuro "Življenje je v vaših rokah" s podnaslovom "Vozimo pametno - hitrost tudi ubija" odločna predsednica sveta v Železnikih Marjeta Demšar pa je poročala, da so v občini ugotovili kar celo vrsto nevarnih in predvsem prometno slabo urejenih mest. Poleg nevarne poti po Dašnjici, neurejenega križišča na Cešnjici, nevarne ceste mimo Trnja in Trga Sv. Antona, so kot najbolj nevarno ocenili prečkanje ceste na Prtovč, ki jo učenci prečkajo
na poti na šolsko telovadišče in nazaj. Občinski svet se je strinjal, da je potrebno promet na tem delu ceste nujno umiriti z "ležečimi policaji", pri pripravi gradnje športne dvorane pa misliti na to, da se za učence uredi posebna pot. Slišati je bilo sicer tudi pomisleke na tak način, saj vozniki nad grbinami (odločili so se za montažne, ki jih je mogoče pozimi zaradi oranja odstraniti) zagotovo ne bodo navdušeni, vendar so zaključili, da mora imeti varnost otrok vso prednost.
Kljub želji, da bi podobno, kot prej omenjeni svet, temeljito opravili delo, pa to ni uspelo občinski stanovanjski komisiji, ki je izvedla razpis za dodeljevanje socialnih stanovanj in med 17 vlogami temeljito proučila pogoje ter upravičenost prosilcev. Po desetih merilih so sestavili listo 13 upravičencev, vendar bo moralo šest praznih stanovanj še počakati, saj je iz ene od pritožb razvidno, da so pri razpisu, ki se ni povsem skladal z veljavnim pravilnikom, napravili napako. Zaradi tega morajo postopek ponoviti. • Š. Zargi
Petkovo slavje v osnovni šoli Predoslje
Utrip v tem šolskem letu
Predoslje - Pod tem naslovom so učenci osnovne šole Predoslje v petek zvečer pripravili prireditev, na katero so povabili starše, bratce in sestrice ter druge vaščane.
V programu, ki je v večnamenskem prostoru trajal kar poldrugo uro, so povedali, pokazali, zaplesali, zapeli vse, kar so se v tem šolskem letu dobrega naučili in dosegli na različnih tekmovanjih. Ne le pri rednem pouku, pač pa tudi v t.i. interesnih dejavnostih. V programu je sodelovalo kar 180 od skupaj 453 učencev, kolikor jih je letos v šoli.
Krona prireditve pa je bila vsekakor razstava, ki so jo postavili v hodniku. Izdelki skozi različne likovne tehnike prikazuje razvoj otrok od vrtčevskih, ki domujejo pod šolsko streho, do šolskih od prvega do osmega razreda, za številne med njimi bi komaj verjeli, da so delo otroških rok. Na razstavi se je poleg likovnikov predstavil tudi modelarski krožek pa zemljepisni krožek, ki otroke usposablja za orientacijo, skratka, odlično.
Šoli se pozna, da je pouk enoizmenski in da ima dobre, strokovne učitelje. Le-ti tožijo predvsem zaradi utesnjenosti. Šoli, ki je dolga leta veljala za vzorčno, danes manjkajo predvsem specializirane učilnice.
H. Jelovčan
Občina Kranjska Gora nima zadosti sredstev
Koncesija za izgradnjo kanalizacijskega kolektorja
Vrednost kolektorja je deset milijonov mark, ki pa jih občina iz proračuna ni sposobna zagotoviti
Kranjska Gora, 11. junija -Že v bivši skupni občini je bil začet projekt izgradnje kanalizacijskega kolektorja med Jesenicami in Kranjsko Goro. Občina Kranjska Gora je lani s projektom začela in ga opredelila kot prednostnega, zdaj pa se je izkazalo, da potrebnih deset milijonov mark občina ne bo mogla zbrati.
Potrebnega denarja nima niti država, pa tudi prebivalstva ni mogoče obremeniti, meni župan Jože Kotnik. V prvi fazi bi občina morala zagotoviti najmanj 70 milijonov tolarjev lastnih sredstev, ki pa jih lani v proračunu ni bilo mogoče zagotoviti. Občina je zato začela iskati nove vire financiranja in nazadnje ugotovila, da je edina racionalna možnost za izgradnjo kolektorja razpis koncesije. S
podelitvijo koncesije bo koncesionar prevzel vse obveznosti za izvedbo naložbe, moral bo pridobiti lastna sredstva, bodisi lastna bodisi kredite, v času trajanja koncesije pa bo v celoti prevzel tudi vzdrževanje in usposabljanje kadrov. Občina pa bo obdržala nadzor nad cenami in kakovostjo. Preko razpisa - zanj bo občina morala zagotoviti milijon tolarjev iz proračuna - naj bi dobili tehnično najbolj sprejemljive rešitve ter popolne informacije o dejanski ceni priključkov in končni ceni. • U. P.
gUOgflMSKfl lo. KRANJ
tel.: 064/221-112 HgMfl V Ž KO HI LOKI
POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE
TEL: 064/403-871
TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81
REPUBLIKA SLOVENJA
MINISTRSTVO ZA PROMET IN ZVEZE
Ministrstvo za promet in zveze, Oddelek za cestni promet, obvešča prevoznike za mednarodni prevoz stvari in oseb, da je Oddelek za cestni promet-preseljen na novo lokacijo, na Langusovi ulici 4, v Ljubljani.
Delitev dovolilnic za mednarodni prevoz stvari bo od ponedeljka, 16. 6. dalje, potekala v pritličju stavbe na novi lokaciji.
Delitev dovolilnic in potniških spremnic za prevoz oseb bo potekala po dogovorjenem urniku, prav tako na novi lokaciji.
KULTURA
UREJA: Lea Mencinger
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V Prešernovi hiši in v Mestni hiši je do 15. junija na ogled razstava slik in akvarelov akad. slikarja Jožeta Ciuhe. V Mali galeriji razstavlja slike akad. slikar Franc Bešter. V upravni stavbi Sava Kranj razstavlja akad. slikarka Alenka Kham Pičman. V preddverju Iskratel razstavljata likovna dela Carmelo Zotti, slikar in grafik iz Italije, in slikarka Brigitte Brand iz Nemčije. V hotelu Kokra na Brdu je razstavlja slike Barbara Demšar. V Galeriji Pungert je na ogled razstava del nastalih v Likovni šoli CKD.
JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava likovnih izdelkov otrok iz vrtcev Julke Pibernik in Mare Sivic.
KRANJSKA GORA - V Liznjekovi hiši so na ogled akvareli Staneta Perka.
BLED - V belem salonu hotela Toplice razstavlja akad. slikar Franc Vozel. V hotelu Astoria razstavlja fotografije Jure Kočan, slike na temo Mit in forma pa slikarka Saša Hribernik- Monacelle. V hotelu Jelovica razstavlja Jože Peternelj-Mausar. V galeriji Vila Nana so na ogled slike Konrada Peternelja-Slovenca in Josipa Generalica.
BEGUNJE - V Galeriji Avsenik razstavljajo likovni umetniki s Češke, Italije, Slovenije in Španije na razstavi z naslovom Grafična umetnost v novi Evropi.
ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Loškega muzeja še do 15. junija razstavlja slike akad. slikar Janez Hafner. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Marie Kiess iz Freisinga.. V Galeriji Fara razstavlja slike iz usnja oblikovalka Barbara Jenko-Drašler. V Kašči je na ogled stalna zbirka slik Franceta Miheliča. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja Metod Habjan iz Sopotnice karikature z naslovom Lovska zgodba.
MEDVODE - V Knjižnici Medvode razstavlja fotografije na temo Cerkve, kapelice, križi in znamenja na Slovenski planinski poti avtor Ciril Velkovrh.
TRŽIČ - V Pavilj onu NOB so na ogled likovna dela nastala na 5. otroški likovni koloniji Lom '97.
KAMNIK - V Kamniškem muzeju, grad Zaprice, je na ogled 2. Mednarodni bienale akvarela. V razstavišču Veronika je odprta razstava otroški akvarel. V kavarni Veronika razstavlja pastele Nataša Korošec Turk V galeriji Majolika razstavlja slike Dušan Sterle.
LJUBLJANA - V Narodni galeriji je na ogled razstava Plečnikovega sakralnega posodja. V Jakopičevi galeriji je na ogled razstava Renesančna arhitektura na Slovenskem-Obdobje renesanse avtorja dr. Načeta Šumija.
DNEVI ROMSKE KULTURE
Kamnik - V kamniškem Zavodu za usposabljanje invalidne mladine nadaljujejo predstavljanje manj znanih kultur; lani so pripravili Teden afriške kulture, letos pa v ovkiru projekta Vsi drugačni-vsi enakopravni pripravljajo Dneve romske kulture, ki bodo trajali od 16. do 19. junija.
Med prireditvami - sodijo v okvir praznovanja 50-letnice obstoja ZUIM - je potrebno omeniti otvoritev razstave v Razstavišču Veronika v ponedeljek, 16. junija, ob 18. uri. V torek, 17. junija, ob 17. uri bodo v atriju Zavoda ob diapozitivih predstavili zgodovino Romov, predvajali pa bodo tudi film Emira Kusturice Dom za obešanje. Obiskovalcem bodo ponudili ciganski golaž. Na temo življenje Romov v Sloveniji bo v sredo, 18. junija, ob 17. uri pogovor ob diapozitivih in kratkem otroškem filmu, ne bo manjkal tudi ciganski ples in pečen krompir. Dneve romske kulture bodo sklenili v četrtek, 19. junija, ob 17. uri s predstavitvijo romske kulture in običajev. Sledil bo še koncert dua Ira Roma. • L.M.
Prva kolonija Iveta Šubica
Z vsemi čuti
Ustvarjaj m o, igrajmo ee, odkrivajmo čute Norbert Lanca in soavtorji
Ali veste:
zakaj na luni ne slišijo, zakaj mačje oči ponoči svetijo, kako deluje zrcalo, kako prepozna pes gospodarja, kako lahko beremo s prsti, čemu potrebujemo slino v ustih?
Otroku primerne odgovore na ta in podobna vprašanja boste našli v tej knjigi, ki obravnava vlogo čutov in njihovo delovanje. Manjšim otrokom knjigo lahko prebirajo starši, večji otroci pa si jo lahko preberejo sami.
Odgovore boste našli tudi s pomočjo navodil za ročne ustvarjalnosti, poskusov in predlogov za igre. Izdelki, ki jih z majhno pomočjo otroci lahko izdelajo sami, so vezani na naše čute -sluh, vid, okus in tip. Pomagali vam bodo odkrivati in razumeti svet čutov.
cena: 4.725 SIT
i
- trda vezava -T19 strani
- v celoti opremljena z barvnimi fotografijami in
- s predlogami v originalni velikosti
Didakta, d.o.o., Kranjska cesta 13, 4240 Radovljica, tel.: 064 715 515, tax: 064 715 988
SLIKE IZ GALERIJE V NARAVI
Mlaka pod Starim vrhom - V Združenju umetnikov Škofja Loka so se pred kratkim odločili organizirati svojo prvo likovno kolonijo. Minuli konec tedna je na kmetiji "pri Hribovc" štirinajst njihovih članov nekaj dni slikalo v naravi. Likovno kolonijo so naslovili kot Prvo kolonijo Iveta Šubica.
Vendar pa ni šlo za povsem običajno likovno srečanje. Že ime kolonije po znanem škofjeloškem slikarju ni bilo izbrano po naključju. Hišo, ki je slikarjem nekaj dni nudila gostoljublje, je namreč Ive Subic po naročilu lastnikov naslikal kot eno svojih zadnjih, le malo pred svojo prezgodnjo smrtjo.
Vendar pa ni bila počastitev Šubičevega imena edini razlog za likovno srečanje. Slikarji so se namreč odločili, da v dogovoru s štirimi novimi občinami - Škofjo Loko, Gorenjo vasjo-Poljanami, Žirmi in Železniki poslikajo velika "platna" -emajlirane aluminijaste table, ki bi jih postavili v vsako občino po nekaj.
Vodnja kolonije Janez Fer-lan je bil vsekakor zadovoljen, da se je likovnega druženja
Slikar Simon Mlakar dokončuje svojo sliko na dvorišču pri Hribovc Foto: L.M.
udeležilo toliko članov, med štirinajstimi slikarji sta bila tudi dva fotografa.
UMETNOST POVEZUJE NARODE
Begunje - Tak je moto grafične razstave, ki je te dni odprta v Galeriji Avsenik . Razstavo Grafična umetnost v novi Evropi so pripravili v sodelovanju z italijansko galerijo La Roggia. Na razstavi, ki je prepotovala že Češko, Italijo in Španijo, se predstavlja z več grafikami 21 umetnikov iz štirih držav, med njimi tudi nekaterih najvidnejših imen sodobnega slikarstva. Slovenski del zastopajo grafike Klementine Golija, Klav-dija Tutte, Martina Avsenika, Kiarja Meška in Maksima Sedeja ml. • L.M.
Na sliki: Trdnsito del Ceno Jimenez, Španija, Akvatinta
Visoko priznanje Mladinskemu zboru OŠ Simon Jenko
MEDNARODNA ŽIRIJA JE PRISODILA SREBRO
Kranj - Petindvajset pevcev Mladinskega pevskega zbora OS Simon Jenko, ki ga že četrto leto vodi zborovodkinja Branka Potočnik, se je z nedavnega Mednarodnega mladinskega
pevskega festivala v Celju vrnilo z visokim, srebrnim priznanjem. Pevci so imeli v sredo celovečerni koncert v Gimnaziji Kranj.
Mladinski pevski zbor OŠ Simon Jenko iz Kranja se je kot edini gorenjski zbor udeležil bienalnega Mednarodnega mladinskega pevskega festivala, ki je v organizaciji Zavoda za kulturne prireditve med 29. majem in 1. junijem potekal v Celju. Na festivalu je sodelovalo kar 35 zborov iz 15 držav, razdeljeni pa so bili v štiri kategorije: otroški zbori, mladinski, mešani mladinski in dekjiški. Kranjski pevci so na prireditvi sodelovali prvič, in sicer glede na pobudo z lanskoletne republiške revije v Zagorju, kjer so bili sprejeti med najboljše slovenske mladinske zbore, s priporočilom sodelovanja na mednarodnih mladinskih festivalih in tekmovanjih.
Mladinski pevski zbor OŠ Simon Jenko se je na festivalu predstavil s štirimi skladbami: glede na v razpisu obvezno skladbo starega mojstra z Donatovo Chi la gagliarda, Ambrožijevo Deček in cvet, Badingsovo Kyrie eleison ter eksperimentalno skladbo sodobnega avstralskega skladatelja Stephena Leeka Kumbargena: naslov v prevodu iz aborižinske-ga jezika pomeni iskanje zvokov živali v tropski noči. Petčlanska menarodna žirija, ki jo je vodil prof. Edvard Goršič, je pevcem prisodila srebrno priznanje in s tem drugo mesto v njihovi kategoriji.
Mladinski pevski zbor OŠ Simon Jenko se je na koncertu v Gimnaziji predstavil z zelo pestrim programom trinajstih pesmi - od ljudskih, sodobnih, musiclov do črnskih duhovnih in drugih. V gosteh so imeli tudi mlajši mladinski pevski zbor OŠ Simon Jenko; enaindvajset petošolcev se je, prav tako pod vodstvom Branke Potočnik, predstavilo s šestimi pesmimi. • M.A.
V koloniji so ustvarjali: Franc Novine, Janez Hafner, Simon Mlakar, Janez Ferlan, Metod Frlic, Barbara Demšar, Jure Kalan, Maja Šubic, Klara Jenko, Sara Plotajs, Mirna Pav-lovec, Rado Dagarin in fotografa Tomaž Lunder in Igor Pustovrh. Material za poslikavo - 70 kg tesarol barve je koloniji poklonil Helios Domžale.
Da na Mlaki nastaja nekaj posebnega, so vedeli tudi župani, zato sta Igor Draksler in Lojze Čufar kar na kraju samem ugotavljala, kaj od tega bi sodilo v katero občino.
No, čisto tako seveda slik, ki so jih slikarji poslikali vsak po svojem slikarskem navdihu, ne bodo razdelili. "Pravzaprav se še nismo dokončno dogovorili, kako naj bi ta galerija v naravi kot pravimo temu projektu, izgledala," je povedal Janez Ferlan. "Za zdaj je dogovorjeno, da bodo slike na podstav-
kih, ki jih bo po potrebi mogoče opremiti tudi z v®?' nom občine ali morda kakšnim drugim obvestilom ali dobrodošlico. To še posebej zato, ker smo se sprva pogovarjali 0 tem, da bi te slike zamenjaj sedanje table z oznako Okraj Škofja Loka na začetku vsaKe občinske meje."
Pojavile pa so se tudi ideje, da bi skupine slik namestili urbano okolje, na mestne trg > skratka tja, kamor bi lah* poslikava prinesla delček narave. Ali bo končna odločitev taka ali drugačna niti ni taK pomembno.
Bolj važno je, da so slikarji svojo idejo uresničili, in da s jih pri tem podprle vse »tir občine, Škofja Loka in Gorenja vas-Poljane tudi finančno
V treh dneh so umetnici poslikali petnajst aluminija5' tih plošč, nekateri tudi p° kakšno več. Ker bodo slike, namestili naj bi jih nekako v mesecu ali dveh, seveda stal na prostem, je bilo treb izbrati kar najbolj trajen material - tesarol barvo in kovinsko podlago. Od posamezne tehnike, ki so jih slikarji uporabili pri slikanju, pa bo seveda odvisna tudi trajnost slik, r** čunajo pa, da bodo zdržal vsaj desetletje.
"Ker smo lahko kupili tri-deset aluminijastih plošč, srn se slikarji dogovorili, da J> bomo polovico poslikali pr\ hodnje leto v naslednji lik°v"' koloniji, " je povedal Ja° Ferlan. Poleg svojih član0 bodo povabili tudi slikarje vse Slovenije.
Slike za "galerijo v naravi bodo slikarji predstavili n skupni razstavi v Galeriji lv na Groharja na Mestnem trg v Škof j i Loki. Razstavo bodu odprli v četrtek, 19. junija-
• Lea Mencing«r
Festival Vivat Gallus
POLETJE KOMORNE GLASBE
Groblje - V cerkvici znani po Jelovškovih freskah se je sin začel letošnji 27. Mednarodni poletni festival komorne glasbe, ki bo s sedemnajstimi prireditvami obogatil to glasbeno poletje.
Otvoritveni koncert je bil nekaj posebnega, saj je^ Komornim orkestrom Padova pod dirigentskim voastVfl| Antona Nanuta nastopila dvanajstletna pianistka Anja O I man, varovanka Ustanove Gallus. Do konca julija se bode>. grobeljski cerkvici pri Domžalah zvrstili še štirje konce« Evropski koncertni Trio, moskovski Romantic Trio,
pianisti
Marina Horak in sopranistka Ana Pusar Jerič. Že lani in še pr9 tem pa se je festival odvijal tudi po drugih krajih: tako bo tU letos. Več koncertov bo v Ljubljani - na Zavodu za zdravstve zavarovanje Slovenije in na Fužinah v atriju Hermes SoftLa Kot kaže, so se letos nekatere občine toliko zanimale^
lokacijah tudi letos festivalski dogodki - na primer v cerkvic Loki pri Mengšu, v galeriji Repanšek na Rudniku pri Kamni . in cerkvi na Šutni, v cerkvi v Komendi, cerkvi v PrapreČah P Lukovici, dva koncerta pa bosta tudi na prostem, in sicer gradu Tustanj v Moravčah in gradu Brdo pri Kranju. fC Festival, ki ga je bolj kot lani podprlo Ministrstvo za kul* | in osem občin ter vrsta sponzorjev, med njimi najpomembn 1^ AC Avto Triglav in Ustanova Gallus, bo postregel & nekaterimi zanimivimi glasbenimi nastopi. Poleg violončeli , Gala Faganela, lani je prejel naziv Mladi glasbenik leta 1 jj oboist Matej Šare s harfistko Nicoletto Sanzin, harfistka M0^ Zlobko s flavtistom Alešem Kacjanom in znameniti italij8 || kitarist Massimo Scattolin. Med orkestri kaže opozoriti »Cjl nastop Komornega orkestra Domžalc-Kamnik s SolisWj3 violinistom Markom Zupanom in kitaristom Jerkom Nova"| ter koncert madžarskega Komornega orkestra Mendelss^j Strings z italijanskim klarinetistom Ivanom Rondonijern- t koncerti se začenjajo ob 20. uri, vstopnice pa so zaradi x7f&^< sponzorske podpore letos lahko cenejše, po 1500 tola r študenti in upokojenci pa po 1000 tolarjev. • Lea Mencing
Preiskovalci tragedijo obravnavajo kot nesrečo
Poslednja vaja petih reševalcev
Torkova nesreča v severni steni Turske gore nad Okrešljem je najhujša v 85-letni zgodovini slovenske Gorske reševalne službe.
Kaj jo je povzročilo?
Dobri reševalci, delavci, očetje
nislav Veniger je o dosedanji111 zbiranju informacij o pgediji petih gorskih reševal-^v Povedal: "Do nesreče je P"Jo v trenutku, ko je poli-JWQ helikopter dobil znak, ?a lahko s sidrišča v steni, na jaterem je bilo sedem gorskih sevalcev, z vitlom v helikop-er dvigne reševalca in reše-!al*o, ki je igrala vlogo Po;esrečenke." p° dosedanjih ugotovitvah
se eden od reševalcev ni odpel in tako je bilo vseh pet reševalcev na sidrišču povezanih z vlečno vrvjo oziroma žico iz helikopterja in z varovalno žico sidrišča. Ko se je helikopter dvignil, je prišlo do močnega sunka, helikopter je začelo vleči navzdol, na sidrišče pripete reševalce pa je dvignilo v zrak. Takrat se je odlomil vrh skale, na katero je bilo pripeto sidrišče. Izpulilo je vrv sidrišča, popustila pa je tudi vez
Najhujši nesreči na Gorenjskem
torkovi nesreči gorskih reševalcev smo pobrskali po naših a"«vih, ter našli zapise o dveh nesrečah gorskih reševalcev.
^ nedeljo, 29. junija 1975, se je nekaj po 19. uri na bil  $no a^cU° odpravil policijski helikopter. Njegov cilj je ,Ia Češka koča, od koder naj bi v dolino prepeljal huje vanlenega Franca Grudna, ki se je tisto dopoldne ponesrečil »severni steni Kočne. Helikopter je upravljlal pilot Franc res r' °k Ponesrečencu pa je bil zdravnik in gorski a ^valec dr. Gorazd Zavrmk iz Kranj. Kmalu po vzletu s eske koče je helikopter strmoglavil na severno ostenje rjntovca. V nesreči so izgubili življenje vsi trije potniki. Miri leta kasneje, v petek, 6. julija, pa se je na Krvavcu Sodila druga helikopterska nesreča, tokrat med vajami. V !?em izmed poskusov so v helikopter Augusta Bell sedli PU?t Andrej Andolšek, zraven njega Volodja Tkačev, I ^aj pa gorski reševalec Franci Ekar in mehanik Emil \ <io\Pa.n^- Helikopter je hotel poleteti v levi zavoj proti J ji 1Ul> takrat pa se je iz neznanega razloga elisa zasekala v huH  °dletela nekaj deset metrov stran. V nesreči je bil re*    ranJen Volodja Tkalcev iz Ljubljane. Gorski , »evalci so se takoj začeli boriti za njegovo življenje, že 2 slabih deset minut pa je ponj priletel drug helikopter in «d odpeljal v ljubljanski Klinični center. • U.Š.
med reševalcema na vrvi vitla in tistimi spodaj. Zato je vseh pet na sidrišče privezanih reševalcev skupaj z odlomlje-no skalo vrglo s stene in padli so 300 metrov globoko."
Stanislav Veniger pravi, da policijska preiskava še ni končana, zaenkrat pa izključujejo možnost, da bi napako zagrešila posadka policijskega helikopterja. V naslednjih dneh bo komisija UNZ Celje skupaj z Inšpektoratom za letalstvo RS poskušala ugotoviti, kaj se je v usodnem trenutku dejansko zgodilo, kateri izmed petih umrlih reševalcev se ni pravočasno odpel in kateri je mehaniku helikopterja Milošu Kokotoviču dal znak, da pilot Jože Brodar lahko začne dvigati helikopter.
Torkovo tragedijo tako tudi v celjskem pravosodju za zdaj obravnavajo kot nesrečo. Preiskovalni sodnik tamkajšnjega okrožnega sodišča Darko Be-lak, ki je bil skupaj z okrožnim državnim tožilcem Jožetom Manfredo na kraju nesreče, je že v torek odredil zaseg vrvi in alpinistične opreme, ki so jo našli ob truplih petih umrlih reševalcev, ter odredil sodno obdukcijo trupel. Zaenkrat nikakor ni mogoče govoriti o krivdi ali krivcih za tragični dogodek, še manj o kaznivem dejanju. Tako sodišče kot tožilstvo še čakata na poročilo ali morebitno ovadbo UNZ Celje.
znova in znova.
Gorenjska se poslavlja od štirih gorskih reševalcev, ki so bili veliko več, kot samo to. S srcem so se predajali goram, poklicu, družinam. Slednjim morda najmanj, ker niso pomišljali niti na čas niti na tveganje ob odhodu na reševanja v gorah. Vedeli so, da jih doma čakajo. Tokrat, na žalost vseh, so odšli zadnjič, zaman jih bomo čakali
Luka Karničar je
bil poleg bratov Izidorja, Dava in Drej-ca, sestre Irme in očeta Andreja eden stebrov PD Jezersko. V letih 1977 -1988 je vodil alpinistični odsek, od leta 1991 pa je bil tudi načelnik samostojne postaje GRS Jezersko. Kot alpinist se je v Ande, na Novo
kalil na odpravah
Zelandijo, Pamir, Kavkaz, Nanga Parbat, Tibet in lani v Ande, dvakrat pa je obiskal tudi himalajsko šolo za šerpe. Izkazal se je kot alpinistični smučar, gorski vodnik, alpinistični inštruktor in reševalec-letalec. Manjkal ni niti pri obnovi Češke koče in tovorne žičnice. V osnovni šoli Preddvor se ga bodo spominjali kot vzornega ravnatelja, v družini pa ga bosta pogrešali tudi dve hčerki.
Rado Markič,
strojni inženir z Jezerskega, je delal v zavarovalnici Triglav v Kranju. Bil je poročen, brez očeta sta ostali dve hčerki. Z alpinizmom se je začel ukvarjati v osemdesetih letih, član postaje GRS Jezersko pa je bil od ustanovitve. Že nekaj let je v njej deloval tudi kot reševalec-letalec. Tudi njega je privlačilo smučanje; bil je vaditelj smučanja in dober alpinistični smučar.
Mitja Brajnik, načelnik inšpektorata policije UNZ Kranj, je živel na Bledu. Bil je oče treh otrok. Že blizu dve desetletji je sodeloval v Gorski reševalni službi, kjer je postal reševalec-letalec in inštruktor GRS. Dolžnost načelnika v postaji GRS Kranj, ki
ima 52 članov, je prevzel leta 1991. Čeprav je od vseh zahteval resno delo, so ga spoštovali vsi, od najmlajših do starejših. Ni se sramoval, če je moral kot načelnik poprijeti skupaj z drugimi za lopato, ali postoriti karkoli drugega v korist društva. Ni skrivnost, da je kot dober alpinist in reševalec smel spremljati predsednika države Milana Kučana pri vzponih v naših in tujih gorah.
Dr. Jani Kokalj,
splošni zdravnik v Kranjski Gori, je bil priljubljen tako med domačini kot med prebivalci daljne Burme, kjer je zastonj zdravil bolne ljudi. Tudi v vrstah gorskih reševalcev so ga spoštovali kot medicinskega strokovnjaka in enega najbolj izkušenih zdravnikov v letalskem reševanju. Skoraj dve desetletji se je ukvarjal z reševanjem, sam pa se je preizkušal tudi v zahtevnih alpinističnih vzponih. Enako je imel rad domače in tuje gore ter ljudi. Svoj odnos do njih je popisal v knjigah Trenutki in Šerpe umirajo počasi. V pevskem zboru Vinko Vodopivec so izgubili člana, ki je bil med ustanovitelji zbora. Za njim žaluje kar pet otrok.
Boris Mlekuž, komercialist iz Bovca, je bil eden najbolj izkušenih reševalcev v dolini Trente. S člani postaje je pogosto sodeloval tudi z gorenjskimi reševalci pri urjenjih. Podkomisija za letalsko reševanje pri GRS Slovenije ga je - izbrala za pripravnika inštruktorja. Če mu tega ne bi preprečila nesreča, bi kot četrti Slovenec dosegel inštruktorski naslov. • S. Saje
Pomoč družinam Umrlih reševalcev
y Mj žene gorske rešeniSe> da tvegajo svoja ^'jenja za druge, ne da v "di za to plačani, bo oh uganka, najbrž pa 3ovor ni daleč od re-JllCe> da predvsem Jrcnost. S tem, ko v ne-sarnih stenah in pogosto v . abem vremenu kljubuje-j naravi, pa ne izpostavljajo ■
P°lagajo Usodi v naročje
^ svoje družine.
Tragično umrli gorski ^sevalci so zapustili večina dokaj številčne dru-* 1 n e, vdove in v.ePjeskrbljene otroke. , 1'hovi prijatelji in sode-avci v GRS se dogovar-Jalo, kako bi jim ^nagali, nekateri pa im-JO tudi že povsem konk-f^e predloge. Tako v j^HS Kranjska Gora žeh-j Pomagati družini dr. dan»ja Kokalja tudi z farjem. Prosijo vse, ki
0 nameravali darovati riVetJe, naj raje nakažejo ^enar na žiro račun Planskega društva Kranjs-ca.Qora in GRS, številka Jl530-678-88088.
Poseben žiro račun sta rjPrti tudi občina Pregovor in krajevna skup-Jezersko, ki tako J^llta pomagati družinama Luke Karničarja in *ada Markiča. Račun je ?.aPrt pri SHP v Kranju, JJfvilka 51500-625-2005/ U5-1010115-80000.
Priče nesreče reševalcev pretresene, Gorenjska žaluje
Gore so vzele predane prijatelje
Moste pri Žirovnici, Kranj, 13. junija - "Ze naslednji dan po vrnitvi iz Himalaje sem bil na vaji gorskih reševalcev nad Okrešljem, tokrat zaradi omrznjenih nog kot opazova-
lec. Ko smo videli, kaj se je zgodilo v steni, sem se brez oklevanja vkrcal z dr. Vladom Jurekovičem in dr. Miranom Remsom iz postaje GRS Radovljica v helikopter. Nekaj minut po nesreči nas je odložil pod steno, kjer smo odšli do ponesrečencev. Žal smo lahko ugotovili samo smrt. Čeprav sem okrog 20 let član GRS, me je smrt sodelavcev in prijateljev močno presunila. Človek nehote pomisli, da se to lahko zgodi prav vsakomur izmed nas, na vaji, ali pri resničnem reševanju. Žena, ki je tudi zdravnica in reševalka, je srečno prišla iz stene z eno skupino prej, potem pa se je zgodilo..." je globoko pretresen še dan po nesreči povedal zdravnik iz Tržiča dr. Iztok Tomazin, ki sedaj deluje pri radovljiški postaji GRS.
"Kot član podkomisije za letalsko reševanje pri GRS in inštruktor reševalcev-letalcev že vrsto let sodelujem pri usposabljanju reševalcev in preverjanju njihovega znanja. Temu je bila namenjena tudi torkova vaja, na kateri je sodelovalo 52 članov, pripravnikov in zdravnikov iz 17 postaj GRS v Sloveniji. V ponedeljek zvečer smo opravili preizkus znanja iz prve pomoči, v torek dopoldan pa je sledilo praktično delo v steni. Bili smo približno na polovici vaje, ko se je zgodila tragedija. Preminuli reševalci so odnesli v grob skrivnost o pravem vzroku zanjo. Obstaja pa sum, da je v
delcu sekunde nekdo nekaj spregledal. Reševalci smo opravljali že težje manevre v slabših vremenskih razme-rah, pa je šlo vse gladko. Pri pravih reševanjih poteka delo še pod večjimi psihičnimi obremenitvami. Res pa je, da je pri reševanju manj pristopov v steno. Na vaji je bilo tega zaradi številnih udeležencev veliko več, zato je tudi tveganje večje. Mrtve tovariše smo odnesli v
Iztok Tomazin
Franc Zupane
Žalna slovesnost v Kranju
dolino, kjer jih je bilo najhuje naložiti v mrliški voz. Nihče ni mogel na kosilo; z minuto molka smo se poslovili od prijateljev in odšli domov. Čeprav nas je dolgoletno reševanje prekalilo, nas je tako huda izguba močno prizadela. Z drago izkušnjo več bomo morali nadaljevati svoje poslanstvo v gorah," je po žalni slovesnosti v prostorih Planinskega društva Kranj razmišljal Franc Zupane, ki je že četrt stoletja med kranjskimi reševalci.
V Kranju so se reševalci, alpinisti in planinci zbrali na žalni slovesnosti v sredo popoldan. Predsednik planinskega društva Franc Ekar je žalost izrazil na poseben način: "Prekleta knjiga, v katero smo vpisali. novo ime našega člana! Tam je zapisan Nejc Zaplotnik, sedaj je odšel Mitja Brajnik..."
Jezerjani in drugi se poslavljajo od Luke Karničarja in 1 Rada Markiča na žalnem odru v planinski pisarni. Na zadnjo pot ju bodo pospremili v petek popoldan pri farni cerkvi. Danes ob 20. uri bo žalna seja reševalcev v Kranjski Gori, kjer je živel dr. Jani Kokalj. Od vseh ponesrečenih so se včeraj zvečer poslovili na komemoraciji, ki jo je pripravila Planinska zveza Slovenije v Ljubljani. • S. Saje
U BO ODLOČITEV LAŽJA
okna od 9. dot junija
notranja in
vhodna vrata
POPUST
-brezplačen prevoz za nakup nad 100.000 SIT -organiziran servis in montaža -garancija 2 leti, za stekli 5 let - svetovanje
18 JELOVICA
Lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA.tel.:064/61 -30, fax:064/634-261
JELOVICA:
-ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, tel.:064/61-30, fax:632-761 -KRANJ, Partizanska c. 26, tel, fax:064/21t-232 MURKA Lesce, tel.:0647718-110
OSNOVNA ŠOLA ŽELEZNIKI Otoki 13, 4228 Železniki
razpisuje naslednje prosto delovno mesto
ŠOLSKEGA PEDAGOGA
za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Poskusno delo traja 6 mesecev. Zahtevamo izobrazbo ustrezne smeri. Nastop dela: 1. 9. 1997.
Prijave z dokazili pošljite 8 dni od objave na naslov: OŠ Železniki, Otoki 13, 4228 Železniki.
0 izbiri boste obveščeni v 7 dneh po preteku razpisanega roka.
SREDNJA LESARSKA ŠOLA
Kidričeva cesta 59 4220 Škofja Loka
objavlja delovna mesta
7. UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA
(poln in določen čas)
2. UČITELJA MATEMATIKE
(poln in nedoločen čas)
3. UČITELJA FIZIKE
(poln in nedoločen čas)
4. UČITELJA RAČUNALNIŠTVA IN MATEMATIKE
(poln in določen čas)
5. UČITELJA STROKOVNIH PREDMETOV
(poln in določen čas)
6. KNJIŽNIČARJA
(poln in določen čas)
Za vsa delovna mesta se zahteva visoka izobrazba ustrezne smeri (96. čl. ZOFVI).
Prijave pošljite na naš naslov v 8 dneh po objavi. Nastop dela 1. septembra 1997.
Kandidati bodo o naši odločitvi obveščeni v 15 dneh po končanem roku objave.
Dodatne informacije lahko dobite osebno ali po tel. 634-488.
RADIO
^ 88,4MHr
POSLOVNI VAL
Z Vami vsak dan
od 05. do 09. in od 15. do 21. ure
1 PC PRESKRBA TRŽIČ
SALON TEGO, tel.:53-017 BLAGOVNICA TRŽIČ tel.:53-180
ercator
REDNA AKCI/SKA CENA CENA
'Pralni stroj Gorenje WA 904 X 57.977 52.590
'Pralni stroj Gorenje WA9f i X 85.046 76.990
'Hladilnik Gorenje I9,t l 38.730 34.990
'Hladilnik z zamrzovalnikom 55.234 49.900 Gorenje 17, t E
'Štedilnik Gorenje K 511 56.298 50.990
'Štedilnik Gorenje KS 91,5 72.269 65.490
*BTV Voyager 51 TTX 54.400 48.900
'Glasbeni stolp Grundig M 16 59.377 55.990
'mali gospodinjski aparati, akustika, proizvodi za gospodinjstvo
Skupina Volksvvagen
VOZILA
S ŠPANSKIM
TEMPERAMENTOM
Avtoservis Bledom
Ribenska 6, 4260 Bled
Tel.: 064/741-116, 741-317 Fax: 064/741-625
• GOTOVINSKI POPUSTI PLAČILO DO 5 OBROKOV BREZ OBRESTI • POTROŠNIŠKI KREDIT BREZ POLOGA
NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O.
Logatec • Tržaška I 48 • tel.:06 1/74 I 632 • fax:061/741 *1*
KRAJEVNA SKUPNOST KOKRA 4206 Zg. Jezersko
objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA DODELITEV SREDSTEV ZA ASFALTIRANJE KRAJEVNIH CEST V KS KOKRA
1. PREDMET RAZPISA
Predmet razpisa je dodelitev sredstev za asfaltiranje cest, ki so opredeljene kot krajevne po seznamu KS Kokra z dne 22. 1. 1997.
2. RAZPISANA SREDSTVA
1.0,00.000,- sit
3. SPLOŠNI POGOJI
a) Sredstva so namenjena samo za izdelavo asfaltne prevleke
b) Vsak prosilec mora sam izdelati ustroj ceste kompletno z odvodn-jevanjem in propusti v takšni kvaliteti, da bo izvajalec asfaltne prevleke priznal garancijo.
4. MERILA ZA IZBOR
Prednost imajo prosilci, ki bodo
pripravljeni prispevati večji delež lastnih sredstev za izdelavo asfaltne prevleke.
5. NAČIN IN ROK PRIJAVE
Pisno z opisom cestnega odseka, dolžino, širino ceste, navedbo deleža lastnih sredstev in podpisom prosilca (navesti kontaktno osebo, če je prosilcev več) na naslov KS Kokra, 4206 Zg. Jezersko do 30. 6. 1997.
SVET KS KOKRA K
NMT
http: tel.
□41/619 21 0609/612 354;"* . //www! jartiKrt^ade. si/ 064/22 23 24. 064 "
Celje V sejemsko mesto
Sejem
ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE Z NARAVO • SENIOR
Od zdrave prehrane
in rekreacije do hoby programov in oddiha
Celjski sejem, 18.-22. junij '97
BOGATA PONUDBA STOLOV IN »IE/
R/UP RADOMLJE
TOVARNIŠKA TRGOVINA
Radomlje
tel 06E/727-E22
MIZA + I STOLI ŽE ZA 44.900 SIT J
RAZPRODAJA OPUŠČENIH PROGRAMOV TAPEC1RANEGA SEDEŽNEGA POHIŠTVA
Lovska družina Jezersko
Planine so bile nekdaj vir dobrot
Pripadnost članstvu se med lovci ne izkazuje le v sleherni lovski družini mora vsak lovec opraviti med letom tudi določeno število delovnih ur.
?° obvezo še posebej redno ? uspešno potrjujejo lovci v 2»ki družini Jezersko. Pred vrvnim so se lotili rednega Jjscenja in opravil. Ker pa se g *ar precej planinskih povr-v'n zaraslo, se lovci vsako leto e nekaj let lotevajo čiščenja Posameznih območij, ki jih 2Sjo za pašo. Obdelane in ?J,sčene površine pognojijo 1 zatravijo s travnimi meša-j!Ci»mi. Starešina v družini :fanci Ekar pravi, da so bile pline nekdaj vir dobrot, •aninci in izletniki so bili ed«o dobrodošli
Gobarska družina Kranj
, gostje in 2°Potniki. Pastirji pa so jim »stregli s kislim mlekom, nekom...
fii-i 9edavni akcij i r ko so j11« Stularjevo planino na grškem, so v akciji sodelo-ij?11. tudi pripravniki. Sedem Jf lmaJo v družini in skupaj z ^ntorji so se seznanili tudi z
V Lovski družini Jezersko imajo tudi dve ženski. Redno se udeležujeta vseh akcij v družini Mija Šolar in Francka Kemičar.
Štidirideset učencem osnovne šole Jezersko so lovci pred nedavnim pripravili program narovarstvenega dne. Predaval jim je tudi Jurij Skuber.
^fen najbolj poznanih na-b_°vcev v LD Jezersko je tg*c Krč. Ker je vešč tudi Jar^ci7r in mizarskih opra-Je izdelal zanimivo in "revno macesnovo mizo Staniču v Komatevri.
^Sirni vrstami programa in
Vila ravili- Med takšna °Pra" *im .SOay° priprava drv za m oskrbo lovskih zave-in ' gnojenje, izdelava solnic podobno
je^ar»imiv program so na grškem pripravili lovci ali slcupaj s šolo. Organiziraj*0 namreč naravovarstveni hy ^0Vci so šolarjem na 0*erskem predstavili delo, gj^nizacijo in delovanje or-Pri? aciJe> naravovarstvena va,.adevanja, rastlinje in ži-nJ v naravi, ponašanje. Pod nt°rskim vodstvom Jurija
IS'a Štularievi planini, ki so paša. V skrbi za dijad pa so
Skubra so si učenci ogledali krmljenje, dogovorili pa so se tudi za izdelavo ptičjih krmil-nic. Učenci so to in še nekatere pobude iz programa lovske družine z navdušenjem sprejeli. Tako so se že lotili izdelave ptičjih krmilnic.
Lovska družina Udenboršt
Praznično srečanje
^°vska družina Udenboršt Minulo soboto je bilo praz- vimi svojci. O delu v družini p a precej pester program nično srečanje v lovski koči je spregovoril starešina Jan-a*novanja 50-letnice.  "za Savo" z lovci in njiho-  ko Troha, pripravili pa so
tudi tekmovanje v streljanju glinastih golobov in v tarčo srnjaka. Se posebej zanimivo tekmovanje pa je bilo streljanje v slepo tarčo.
V okviru praznovanja bodo lovci pripravili tudi lovsko razstavo trofej v Osnovni šoli v občini Naklo. Razstava bo odrpta vsak dan od 10. do 19. ure od 25. do 28. junija. Praznovanje pa bodo sklenili jeseni z jubilejnim občnim zborom na Brdu pri Kranju. Pri-
Eravljajo pa tudi izdajo iltcna.
y -.---
bJi°to> 7- JuniJa> so se zbrali na prazničnem srečanju pn lovski koči "za Savo".
Tri tisoč različnih vrst gob
Od ponedeljka naprej bodo v Gobarski družini Kranj vsak teden posvetovalna srečanja. Septembra pa se bodo v Kočevski Reki zbrali vsi določevalci (determinatorji) gob.
V Sloveniji bomo kmalu dobili seznam najdenih gob. Okrog tri tisoč vrst so do zdaj našli na različnih rastiščih. Vse vrste gob bodo označili s slovenskimi in latinskimi imeni. Drug pomemben "gobarski" dogodek pa bo od 18. do 21. septembra v Kočevski Reki. Takrat se bodo zbrali na strokovnem srečanju determinatorji oziroma določevalci gob Zveze gobarskih družin Slovenije. Povabljenih je okrog 30 določevalcev gob iz Slovenije in 10 iz Avstrije, Nemčije in Švice.
V ponedeljek, 16. junija, pa bodo na Stritarjevi cesti v Kranju odprli prostore Gobarske družine Kranj za razpoznavna srečanja in posvetovanja. Vsak ponedeljek ob 19. uri bodo člani družine na voljo nabiralcem gob. Družina ima danes okrog 50 članov, vsak ponededeljek pa vpisujejo tudi nove člane. Prednost članstva v družini
jo lovci očistili, bo zdaj spet na njej naredili tudiu šolnik.
Zanimivo pa je bilo tudi srečanje s Francem Krčem, enem najbolj znanih jezerskih nadlovcev. Franc Krč je državni prvak v gozdarskih veščinah in vešč tudi tesarskih in mizarskih opravil.
A. Žalar
Prava gobarska sezona se sicer še ni začela. Vendar ie rastejo mavrahi, majniške kolobarnice, raečelistke pa tudi lisičke, kjer še niso, bodo kmalu odgnale. Nobeno presenečenje pa v teh junijskih dneh tudi ni kakšen poletni goban. Travniški kukmaki so tudi že odgnali. In, pozor, tudi mušnice že rastejo.
Pomladanski hrček
je nedvomno že ta, da se na rednih sestankih seznanjajo z vsemi posebnostmi, novostmi in prepoznavanjem gob.
A. Žalar
Dober prijem za ribiče
Ribiška tekmovanja in srečanja
Pododbor Pšata v Ribiški družini Bistrica-Domžale je med najbolj
aktivnimi.
Sredi tega tedna so se na sestanku in krajšem posku-šanju v ulovu rib zbrali ob ribniku v Češnjevku predsedniki Zveze ribiških družina Ljubljana. Namen srečanja
Čebelarska sezona Ravno za preživetje
Povsod ni ravno tako slabo, kot je pod Krvavcem na Cerkljanskem. Če bosta kostanj in lipa za-medila in če bo za njima smreka "kaj dala", potem bomo pokrili letošnjo pašno sezono. Sicer pa je letošnja paša pod pobočji Krvavca bolj slaba.
Predsednik družine Franc Zorman je pred dnevi ugotavljal, da med čebeljimi družinami v večini ni pravega zagona, matice ne zalegajo najbolje, ker ni prave paše. To je tudi vzrok, da se bolezni bolj izrazito kažejo tudi v teh dneh. Praviloma se ne bi smelo zgoditi, da bi bile čebele brez hrane. AŽ panj, devetsa-tar, ima, ko lahko rečemo, da je družina močna, 40 do 50.000 čebel. Takšna družina potrebuje na dan poldrugi kilogram hrane. To naj bo čebelarju merilo, da mora tudi poleti krmiti, tudi dražilno, da družina ne bi jesen pričakala preveč osiromašeno.
Franc Zorman pa tudi svetuje, da je potrebno imeti jeseni pripravljenih kar nekaj mladih rojev za dodajanje in krepitev družin za zimo. Ne bi se namreč smelo ponoviti, kar se je zgodilo prevečkrat minulo zimo, ko jih marsikje preveč ni preživelo ali pa zelo oslabelo zaradi lakote. • A. Žalar
Ribnik v Lahovčah je bogat z ribami. Lani sta Marjan Zupan iz Cerkelj in Vilko Bučar iz Smartna pri Cerkljah ujela vsak po enega tolstolobika. Prvi (desno) je tehtal 16, drugi pa 18 kilogramov.
pa je bil dogovor o nekaterih skupnih akcijah in prireditvah na območju pododbora Pšata, ki ima ribnika v Lahovčah in v Češnjevku.
Do konca tega meseca so bo pri obeh ribnikih vsak dan nekaj dogajalo. Če ne bodo urejali okolico, bodo vlagali ribe ali pa imeli tekmovanja. Že prihodnjo soboto, 21. junija, bo tako ob ribniku v Lahovčah državno prvenstvo gluhonemih ribičev. Člani
pododbora Pšata bodo pomagali pri organizaciji tekmovanja. Isti dan, vendar pri ribniku v Češnjevku, pa bo tekmovanje članov zveze ribiških družin Ljubljana.
Največje odprto tekmovanje na soma bo 12. julija v ribniku v Lahovčah.
Sicer pa člani pododbora sodelujejo v pripravah na bližnjo jubilejno razstavo cvetja, ki bo od 25. do 29. junija v Cerkljah. • A. Žalar
Tolstolobiki so tudi v ribniku v Češnjevku. le pred tremi leti je Janez Zupan iz Cerkelj ujel 10 kilogramov težkega.
VSE SORTE
Cez štirinajst dni intervju z Martino Čufar
Kadar nastopa v tujini, I ~~ uradni napovedovalec trenutno našo najboljšo športno plezalko Martino Čufar zaradi nepoznavanja Črke "č" napove kot Martino Kufar. Martina, sicer doma iz Mojstrane, trenutno na gostovanju v Ljubljani, kjer študira na Fakulteti za šport, je ravno včeraj spakirala "kufre" in odpotovala v ZDA, kjer se bo 22. junija v okviru vsakoletnih Extreme Games udeležila Mastra v San Diegu. Kot pravijo mnogi, je Martina čisto odtrgana na plezanje, to pa dokazuje tudi sama z odličnimi rezultati. Martina je že tri leta zapored državna prvakinja, poleg mnogih odličnih uvrstitev na tekmah v tujini, sodi med deset najboljših na svetu, pa je ena redkih žensk, le pet jih je, ki jim je uspelo preplezati smer težavnostne stopnje 8b+.
Martina ima številko noge 41, več o tem, zakaj so njene plezalke za tri številke manjše pa boste več izvedeli v velikem intervjuju v 50. številki Gorenjskega glasa, ki izide v petek, 27. junija. • I.K., foto: Janez Pelko
Rock-a-billy festival
Rock'n Ljubljana
Tudi letos se bo v Ljubljani zgodil tako imenovani "Rebel Jambore" festival, tretji po vrsti, kot so zapisali organizatorji. Kakorkoli že, v Sloveniji se iz leta v leto krepi tudi rock-a-billv scena, albuma Aleksandra Mežka in Rock'n banda, predvsem pa vse več tovrstnih bandov, kar je vsekakor spodbudno. Celo zelo spodbudno. Dokaz za vse večji vzpon te glasbe pri nas je tudi že tretji po vrsti "Rebel Jambore festival", ki se bo zgodil to soboto, 14. junija, v Klubu Stari Glej na Poljanski 22, v Ljubljani. Kar šest ur od 20. pa do 3. ure zjutraj so si vzele tri skupine, ki bodo "tekmovale" med seboj: The Duetones (Nemčija), Crazy Cubes (Avstrija) in Star Rebels (Slovenija). V pavzah bo zadevo z živimi nastopi povezoval DJ Primož s svojim r'n'r programom.
Ena izmed zanimivosti festivala bo vsekakor Rock'n'roll market, na katerem si boste lahko ogledali, prodali, kupili ali zamenjali vso r,n,r kramo, ki se vam valja po podstrešjih. Od usnja in jeansa do vinilnih plošč in starih kitar. Festival ne bo sobotni film, niti ne diskoteka ampak Real Thing. Jeee.. • I.K.
Koncerti
Dobro jutro... Bajaga
Če se dobro spomnim, je bil Momčilo Bajagič - Bajaga zadnjič uradno v Sloveniji januarja letos, ko je "podprl" izid nove plošče "Od Bižuterije do Čilibara", ki je izšla pri slovenski založbi Ni-ka. Že takrat je obljubil, da se junija vrne na turnejo. Obljubo bo prvič izpolnil prihodnji torek, 17. junija, ko bo s svojo skupino Instruktori nastopil v ljubljanskih Križankah. Kaj lahko pričakujemo od legendarnega Bajage, ki je začel pri prav tako legendarni Riblji Čorbi, leta '84 dvojkiral Boro Džordževiča, začel na svoje in ga kasneje 100 % prehitel. Po priljubljenosti med poslušalci, mnogi pa menijo, da tudi po glasbeni plati.
Hmmm... pri nas krožijo vsaj tri enakovredne cd plošče z "the best of" komadi iz vseh dosedanjih Bajagičevih plošč in prav vsi ti komadi so tudi dejansko bili hiti: Dobro jutro džezeri, Zažmuri, Plavi Safir, Ruski voz, Verujem, ne verujem, Plavi safir, Tamara, 220 u voltima... Na velikem koncertu v Hali Tivoli pred par leti, ga je navdušena publika komaj spustila z odra. Bržkone se nam tokrat v Križankah obeta nekaj podobnega. Če sklepamo po tem, da je prva naklada novega cedeja z izvrstnimi komadi kot so Nezgodna varijanta, Iza nas, Tvoja je gajba sigurna, Još te volim..., že pošla prav zagotovo. Vstopnice, kje drugje kot v Aligator Music shopu v Kranju. • I.K.
Candy Dulfer v Sloveniji
Več kot ime, vam bo tokrat bržkone povedalo to, da je prav Candv Dulfer tista saksofonistka, ki je skupaj z Daveom Stewartom iz skupine Eurvtmics ustvarila komad "Lilly was Here", veliko uspešnico, zaradi katere je marsikatera najstnica rekla:" Mami kupi mi saksofon". Zakaj pišem o Candv? V ponedeljek, 16. junija, bo s svojo skupino Funky Stuff nastopila na koncertu v Rdeči dvorani v Velenju. Candy je izvrstna saksofonistka, ki je nastopala z mnogimi odličnimi glasbeniki ranga Aretha Franklin, Prince, Van Morisson, skupini Pink Floyd in Living Colour, poleg tega pa je izdala tudi Štiri izvrstne plošče Saxuality ('90), Sax -a-go-go ('92), Bad Girl ("95) in zadnja, ki je izšla pred kratkim For the Love of You ('97). Tokrat bo v Velenju nastopila v okviru svoje turneje "Candy Dulfer Tour" in to da se nam obeta dober funky jazz session sploh ni vprašanje. Vstopnice so na voljo seveda v Aligator Music Shopu. • I.K.
Nova plošča Big banda RTV Slovenija
Zlata šestdeseta v novi preobleki
"S to ploščo se v Big bandu RTV Slovenija tudi mi iz mlajše generacije na neki način pridružujemo "revivalu" zabavne glasbe izpred dvajsetih, tridesetih, celo štiridesetih let. Žal pa je danes v slovenski zabavni glasbi v primerjavi s takratnimi časi stroka potisnjena v ozadje."
Ljubljana - V sredo je bila v klubu Central v Ljubljani predstavitev nove CD plošče in kasete Big Banda RTV Slovenija, katere naslov "Zlata šestdeseta slovenske popevke" bržkone pove že zelo veliko, o vsem ostalem pa smo povprašali dirigenta in hkrati avtorja vseh priredb Lojzeta Krajnčana.
"Nostalgija, beseda, ki pove vse," je v uvodni besedi k albumu napisal Slavko Hren. Nostalgija za časi, ko so glasbeniki, ki so se združevali pod streho ljubljanske radijske hiše, okoli orkestra, ki je iz dneva v dan, iz leta v leto izgoreval za glasbo. "Vsi po vrsti so ljubili jazz, hkrati pa ustvarjali in utrjevali Slovensko popevko. Tisto pesem, ki je z leti dobila še pridih pravljičnosti, mitičnosti in postala sim-
črpaii v "zlatih šestdesetih letih slovenske popevke".
Že kake tri leta je od tega, ko je dirigentsko palico Big banda RTV Slovenija od svojega predhodnika Jožeta Privš-ka prevzel Lojze Krajnčan. Mimogrede v sedanji sestavi Big banda je med 21 glasbeniki skoraj polovica Gorenjcev.
nom Ažmanom posnete v studiu 26 radia Slovenija. Lojzeta sem glede na to, da je tudi sam del pomlajenega Big banda, podrezal, da njegova nostalgija pa šestdeseta leta zagotovo niso, da je bil takrat še premlad. "Kar se mene tiče, bi res težko govoril o nostalgiji na ta leta,
Izbor skladb na plošči Je zelo pester, zajema pa ovj*' najst velikih uspešnic iz ta*' ratnega "zlatega obdobja Glasba na plošči bo zagotovo poslušalsko dosegljiva tuđi širšemu krogu poslušalcev, se vedno gre namreč za zabavn0 glasbo, le da je ta napisana W
izvedena na višjem nivoju,
kot
Big Band RTV Slovenija bo imel v podporo izidu albuma "Zlata šestdeseta slovenske popevke" tudi turnejo po Sloveniji. Na Gorenjskem bodo nastopili 3. julija v gradu Kiselstein v Kranju in 8. julija v Radovljici na letnem bazenu. Že jutri v soboto pa si na TVS lahko ogledate prvo izmed dveh oddaj, ki jih je za televizijo posnel Big band RTV Slovenija z gostujočimi pevci in pevkami.
bol "lepih starih časov". Nostalgijo danes vzburja predvsem občuek, da je takrat čas bil naklonjen ustvarjalnim ljudem, da je bilo njihovo delo pravilno razumljeno in da so ustvarjali srečni ljudje, tako kot tisti, ki so jih poslušali.
Na srečo, se je prav v zadnjih letih, ko se Big band močno pomladil, še vedno pa ga s svojimi izkušnjami ple-menitijo tudi glasbeniki prav iz "tistih let", na naših tleh izoblikovala generacija odličnih skladateljev, aranžerjev in glasbenikov. Z Lojzetom Krajnčanom na čelu so tokrat
REVIJA SARA IZ KRANJA PRIREJA 16-URNI
MANEKENSKI
Poleg Lojzeta, še njegov brat Dominik Krajnčan (trobenta, krilni rog), pa plejada GraŠi-čev, Pavel (prva trobenta, krilni rog), Aleksander (pozavna) in kot gost velikokrat Primož (kitara), tu sta pozavnista Emil Spruk in Klemen Repe, pa Andy Arnol (alt in sopran saksofon, klarinet) Marko Mis-jak (trobenta, krilni rog) in Silvester Stingl (klavir).
Lojze Krajnčan, ki Big band RTV Slovenija vodi zadnja tri leta je bil tokrat avtor vseh priredb in poleg Janeza Gre-gorca in Deča Žgurja tudi producent. Vse skladbe so bile s tonskima mojstroma Janušem Luznarjem in Zora-
slovensko zabavno popevko sem namreč ujel ravno za rep, a očitno dovolj za spodbudo. Ko smo bili še doma v Ormožu, tudi nismo imeli televizije, hodili smo jo gledat k sosedu in popevke so bile za nas bolj redkost kot pa ne." O motivih za ploščo in priredbe pa je dejal, da je bila v šestdesetih letih v zabavni glasbi struja odličnih kvalitetnih glasbenikov, z razliko večine tistih v današnji zabav-
sicer današnja tovrstna glasba-Južnoameriški ritmi, swing> balade, valčki..., vsekakor ušesu zelo dopadljiva glasba.
Na vprašanje, kako je DI napravljen izbor skladb & priredbe, je Lojze Kranjčan povedal:"Izbor skladb je ■» zamišljen in potem tudi fr*'f" den tako, da od močnejs,l» avtorjev tistega časa od vs»' kega vzamemo po dve sklad"'1 od ostalih pa po eno. P°s.a[ mezne skladbe smo koncipn"" ali tako, da je pri vsaK izpostavljen solist, pri nas z razliko od takrat ni vokali*10*' s tem pa je tudi band ko celota bolj izpostavljen, kot j bil sicer." "Kako so skladbe > novi preobleki všeč njih«v,n! prvotnim avtorjem, pa b° najbolje izvedel, če vpraša* njih," je dodal Lojze. Poiskal' smo Mojmirja Šepeta, po'e» Adamiča, Robežnika in PnvS" ka takrat vodilnega p'sC_ zabavne glasbe. "To je kra na zadeva, vesel sem, da J Big band RTV Slovenije posnel to ploščo, saj bo l^ zagotovo eden od prispe"*'0 k vračanju domače zabavn glasbe na valove naših rado*"
ni glasbi, ki bolj ali manj , (. uspešno kopirajo angleško in  kih postaj. Kar se tiče Uve" ' ameriško muziko. "S to ploščo  sem zelo zadovoljen. Pole'n se tudi mi iz mlajše generacije  noč naprimer je zelo zanim,v
izvedba, ki je sicer prepoznaj a drugačna, svojska. *
na neki način pridružujemo "revivalu" zabavne glasbe izpred dvajsetih, tridesetih, celo štiridesetih let. Žal jc danes je v slovenski zabavni glasbi stroka potisnjena v ozadje, kar smo naprimer lahko videli tudi pri izboru za Evrosong. Zanimivo, na TV Slovenija ni zaposlen niti eden strokovni glasbeni delavec."
na
prav v tem mislim, da j* . te plošče." Vic te plošče O251■ je tudi kaseta), ki je izšla Pr RTV ZKP in je poleg tega, J je zadeva zastavljena in 'z j. dena več kot odlično, tu temeljni učbenik novim P'e cem naše, slovenske zabav*1 glasbe. • Igor K.
TEČAJ
Znani so nastopajoči na MMS
Letošnje 20. jubilejne Melodije morja in sonca se bližajo s pravo naglic0.
ZA DEKLETA IN FANTE OD 7 00 14 IN OD 14 DO 22 LET.
Slovenska ženska revija
IGARAI
POLEG UČNIH UR MANEKENSTVA (HOJA, POZIRANJE) B0M0 V PROGRAM VKLJUČILI TUDI PREDAVANJE 0 PRAVILNI PREHRANI. NE6I IN UČENJU OBRAZA TER UREJANJU PRIČESK.
VPIS IN PRICETEK TEČAJA BO V SOBOTO. 14.06.1997. OB 14.00 URI (7 00 14 LETI IN 16.00 URI (14 00 22 LET) V KLUBU TREZOR (V HOTELU CREINA) V KRANJU.
PO KONČANEM TEČAJU BOSTE PREJELI DIPLOMO, NAJBOLJŠI PA BODO IMELI MOŽNOST SKLENITVE
POGODBE Z NAŠO AGENCIJO.
SPREJMITE IZZIV PRIDRUŽITE SE NAM!
DODATNE INFORMACIJE DOBITE NA TEL: 0609/622-948.
Portorož - Le še dober mesec nas loči od začetka našega največjega festivala zabavne glasbe. Ob jubileju v Portorožu pričakujejo tudi mednarodno pozornost.
Za vse tri razpisane kategorije je skupno prispelo kar 156 skladb, kar je 13 več kot lani. Največ 72 jih je prispelo za nastop na glavnem festivalskem večeru, 48 skladb je bilo prijavljenih v kategoriji "nova scena", 36 pa v kategoriji "najstniški MMS". V elitnem delu letošnjih melodij morja in sonca bodo tako nastopili: Alenka Godec, An-ika, Damjana Golavšek, Vili Resnik, Tomo Jurak, Aleksander Mežek, Miran Rudan, Edvin Fliser, Malibu, King-ston, Panda, Avtomobili, Agropop, Victory, Faraoni, Casino Band, Gimme 5, Pop design. Kot je v tem seznamu nastopajočih opaziti, gre za same uveljavljene glasbene skupine, pevke in pevce. Med njimi bo s skladbo "Čas celi rane", avtorja Janeza Bončine Benča, nastopila tudi Alenka Godec, ki prav te dni zaključuje snemanje svoje nove plošče v studiu Bar (Primož Grašič, Matjaž Zupan) v Kranju. Pravzaprav je zadeva že v zadnjem mixu.
Poleg omenjenega" finalnega večera popevk, ki bo na zaključni dan festivala v soboto, 19. julija, bomo tudi letos lahko
spremljali glasbenike v kategorijah "najst" niški MMS" in "nova scena ". Na novi sceni bodo letos nastopili: Maja Pur, Tinkara Kovač, Eva Brajkovič, Bori' ton, Selekcija, Casablanca, Tomaž Kozlevčar & PinoC; chio, Best Company, Rem1 band, Mambo kings, Smrkci« Aurora band, Lintvern. Gaucho, Relax, VVelblogj Gorenjci bomo bržkone naj* več pričakovali od obetavne žirovske skupine Lintvern-ki so pred dvema letoma *c izdali svojo prvo kaseto, pripravljen pa je tudi M material za naslednjo. N najstniškem delu MMS-a pa bodo nastopili: Lucija Her" ženjak, Ylenia Zobec, Sat>-I dra Muhič, Jasmina Mourin. ^ Renata Kolenc, Foxy TeenS. Anika Horvat, lanska zmago- Klavdija Kerin, Sašo B*. valka na žrebanju vrstnega reda lant, Tjaša Žnidarič, Aje*' nastopov za glavno prireditev.     sandra Čermelj, Maja Sin*'
Daniella.
Medtem ko bo zmagovalca v slcclnj kategoriji izbirala strokovna žirija, pa bod zmagovalca kategorij nova scena in veče
Ulj
popevk izbirale žirije 18 radijskih poS širom Slovenije. Festival melodij morja sonca, ki bo potekal 18. in 19. julija Portorožu, ker pa gre za jubilejno dvajseilj
lavlifn-i    J i rti* "
H'
V
seio
pa gre za
prireditev, bo le ta zastavljena širše, doslej. Organizatorji namreč pričakuje! tudi mednarodno pozornost. • Igor K.
Na tromejo, v Minimundus ali na
Piknik v Dolenjskih Toplicah
, Naslednjo soboto, 21. junija, na prvi dan koledarskega Poletja, vabljeni z ALPETOUR JEM POTOVALNO AGENCIJO, d.d., Kranj na °bisk treh dežel - tistih treh, ki kandidirajo za organizacijo krnske olimpiade leta 2006. klasov izlet bomo začeli zjutraj v Škofji Loki, s post-}nki v Kranju Radovljici, Lescah, Vrbi, Žirovnici, na ksenicah in v Kranjski Gori, Jjer bo gorenjski zajtrk v EMONA MERKURJU. Pre-
*° Korenskega sedla vožnja J° Podkloštra. Vzpon na W9 metrov visoko Peč z
J'čnico ter še ne preveč zahteven cca polurni vzpon "a slovensko-avstrijsko-itali-
lansko
lino bo enako udoben kot
- tromejo. Povratek v
zpc-n, z žičnico. Zatem avtoma vožnja po Italiji po van cesti, čez prelaz Sella jcvea (H90 metrov), naprej , b° Trbiža in prosto za so-°tne nakupe, kavico ali ^Pučino. Preden se bomo I ?dPravili nazaj na Gorcnjs-J0' *e "skokec" do Bclopeš-«n jezer. Phhod v Kranj je i Predviden okrog 21. ure. Za "ooben avtobus bo poskrbel JLPETOUR POTOVAL-AGENCIJA; za zajtrk pMONA MERKUR; za mal-c° MESARIJA A RVAJ; za Zc)o PIVOVARNA UNION In za povratno žičniško vo-gVn»co GORENJSKI n ^S. Za vsak primer, da ne bo
komu dolgčas, bo z ^ tudi Glasov glasbeni v.10' vodič izleta bo Andrej Na takšnih Glasovih
Možnosti: kopanje v letnem bazenu s termalno vodo, zabava ob glasbi Ansambla BP in seveda piknik oz. okusno kosilo v zdraviliški restavraciji Rog. Kot smo lani posebej obljubili, bo avtobus na Glasov piknik v Dolenjskih Toplicah peljal tako, da bo udeležba omogočena večjemu številu bralk in bralcev - odhod bo zato z Jesenic, s postanki do Kranja (tudi Lesce + Radovljica) in preko Škofje Loke ter Medvod na Dolenjsko. Povratek zvečer v obratni smeri. Prispevek k stroškom (za popotnico, kosilo, vstopnina za bazen, prevoz, itd.): 3.900 tolarjev (kar seveda omogočamo le naročnikom in družinskim članom); za ostale pa tisoč tolarjev več.
Tudi letos bomo v sodelovanju z MESTOM CELOVEC izvedli poletno serijo Glasovih izletov po deželi jezer: prvi izlet v glavno mesto avstrijske dežele Koroške, v MINIMUNDUS, na Vrbsko jezero itd. bo PRVO
Za prijetno počutje na Glasovih izletih skrbita:
ARVAJ
PIVOVARNA UNION
Jcipri/ate/je!
julijsko SOBOTO, 5. julija.
Predprijave že zbiramo -program izletov bo omogočal čas za nakupe v Celovcu, za turistično vožnjo s potniško ladjo, za občudovanje lepot Minimundusa, in še za marsikaj. Prevoz: kombinacija avtobus + ladja. Izlet ni zahteven in je posebej primeren tudi za mlajše bralke in bralce Gorenjskega glasa oziroma kot družinski sobotni izlet. Prispevek k stroškom:  3.500 tolarjev za naročnike (in družinske člane); za nenaročnike tisočaka več. Če ste za leto 1997 plačali celoletno naročnino, zgolj 3.000 tolarjev. Glasova ugodnost za mlade bralce do 15. leta: samo 2.500 tolarjev. In še posebnost letošnje serije
izletov v Celovec: ugodnost za velike družine po pravilu
"4 + 1" (petčlanski družini podarimo udeležbo za enega družinskega člana).
Informacije in prijave za vse Glasove izlete: po telefonu 064/ 223 - 444 (mal-ooglasna služba Gorenjskega glasa) ali 064/ 223 - 111 (tajništvo Gorenjskega glasa). Na avtobusnih izletih je vozni red sestavljen tako, da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih in lahko ob prijavi za izlet navedete tudi, kje bi Želeli počakati prevoznika na dan Vašega izbranega izleta. Pri prijavi ni potrebno plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta - verjamemo, da so Vaše prijave zanesljive.
%g ne veš fcam, pridi £ nam
Ze 30. obletnica "Kranjskega kamna" v Premanturi
*letih
-—V kakršen je obisk treh e'el jn tromeje, pripravimo :a8radni kviz. Prispevek k r°skom: 3.900 tolarjev (za . dr°čnike Gorenjskega glasa J fužinske člane); za ostale *f tolarjev več. , *rka Zdravilišča in Gor--Mi glas nadaljujeta tradi-J° Glasovih piknikov v D|.rav»lisču Dolenjske To-JJJJ}' Letošnji bo zadnjo n'jsko soboto, 28. junija.
Letos praznuje letovišče Počitniške zveze v Premanturi, ki so ga mladi poimenovali kar "Kranjski kamp" že trideseto obletnico.
Kot vsako leto bomo tudi letos začeli sezono s šolo v naravi in že šesto slikarsko kolonijo, ki se je udeležujejo kranjski slikarji pod vodstvom akademskega slikarja Zmaga Puharja. V glavni sezoni bodo v letovišču organizirane 7- do 10-dnevne aktivnosti za mlade, ki jih bomo izvajali s pomočjo agencije za šport in turizem Baribal iz Ljubljane (učenje tujih jezikov, potapljanje, kolesarjenje, tenis, igre z žogo...). Ker je v letovišču dovolj športnih objektov (igrišče za tenis, košarko, odbojko, mali nogomet, balinišče), je zanimivo za priprave športnikov za novo sezono.
Letovišče se razprostira na 1,2 ha zemljišča tik ob morju s kapaciteto 250 gostov, ki so nastanjeni v prikolicah, lesenih bungalovih, sobah z WCT, možno pa je tuid kampiranje z lastnim šotorom ali prikolico.
Cene polnega penziona se gibljejo od 30 DEM do 41 DEM.
Vse informacije o prostih kapacitetah in cenah dobite v Počitniški zvezi Kranj, Tavčarjeva 5, tel. 064/221-352, vsak dan od 9. do 15. ure.
GOSTILNA-LIPAN
TILKA FILIPIĆ
HOTAVLJE 5, GORENJA VAS
064/681-310
Nudimo:
obiski večjih skupin (15 oseb) poročna kosila slavnostne večerje postrvi divjačina
ZA OBISK SE PRIPOROČAMO!
Gostilna "Kveder"
Sp. Lase 16, 4227 Selca m tel. 064/64 499 Pridite in preizkusite naše hišne specialitete ter izvrstne jedi po naročilu. Sprejemamo naročila za večje skupine in ohceti. Zaželene rezervacije! Del. čas: od torka do sobote od 12. do 23. ure, nedelja od 11. do 20. ure
TURIZEM NA VASI
GRABRIJAN VINKO ADLEŠIČI 5, 8341 ADLEŠIČI
tel. 068/57 715
- prenočevanje v sobah I. kategorije
- možnost kopanja v Kolpi - izposoja kanujev, koles
- goste peljejo tudi po gobe v gozd
Domače specialitete:
- pečeno jagnje,
- domači štruklji,
- domače belo in rdeče vino
Ljubljanska 4, 4240 Radovljica tel. 715-582
ODPRTO VSAK DAN OD 11. - 22. URE PETEK, SOBOTA od 11. - 23. ure PONEDELJEK ZAPRTO
KMETIJA - KMEČKI TURIZEM
VITOVLJE - MALOVŠČEVO V VIPAVSKI DOLINI Stojan Remec, 5261 ŠEMPAS
tel. 065/48 417
- IZLETNIŠKI TURIZEM
na kosilo in večerjo sprejmemo do 150 oseb - pristna domača hrana iz domače pršutarne - pokušina vin v stari kleti VINO IN IZDELKI IZ MESA SE NUDIJO TUDI ZA DOMOV
POLETNI POČITNIŠKI TABOR
SPOŠTOVANI STARŠI!
Bliža se čas počitnic, starši pa pri hitrem tempu nimamo zadosti časa, da bi ga preživeli skupaj z otroki. Tako so prepuščeni babicam, dedkom, tetam, v skrajnem primeru pa so celo sami. Tokrat jim ponudite nekaj boljšega, nekaj bolj zanimivega! V mirnem, lahko dostopnem okolju Karavank, organiziramo poletni počitniški tabor za otroke od 1. do 5. razreda osnovne šole. Tabor se bo ponovil dvakrat: 1. termin 7. 7. - 11. 7., 2. termin 18. 8. - 22. 8. Otrokom nudimo animacijo 12 ur na dan. Poleg hoje na bližnje vrhove
(Zelenica, Stari Ljubelj, Koroška...), obilo Športnega programa, odkrivanja zakonov v naravi (koliko je staro drei'O, koliko meri drevesno deblo, preslikovanje lubja in listja, zbiranje pajčevin, mavčni odlitki živalskih stopinj...) se vomo učili uživati v življenju v in z naravo. Obljubljamo, da otrokom res ne bo dolgčas. Skupine bodo majhne,
zato pa toliko bolj prijetne. Če smo vas prepričali, pokličite Ireno, po telefonu 715-515 (vsak dan, razen sobote in nedelje, med 8.30 in 15. uro) in dobili boste še več informacij, da nam boste lahko zaupali vašega otroka.
Zdovdlka izbira L. trgovini priznanih svetovnih mMl '• nadstr0pje
znamk \MCQ,
HKOH in ,
D**H0 NAD 10.000,00 siT-
| KRONE
MORAVSKE TOPLICE
Dolga uL x I Tel.: (069) 48-646, 26-434
V turističnem objektu KRONE gostom nudimo prijetno bivanje in počitek v devetih lepo opremljenih sobah s polpenzionom ali
možnostjo kuhanja.
- 5 dni polpenzion 149 DEM - 7 dni polpenzion 199 DEM - 7 dni bivanje (kuhinja) 99 DEM
DNEVI, KI JIH BOSTE PREŽIVELI PRI NAS, VAM BODO ZAGOTOVO OSTALI V NAJLEPŠEM SPOMINU.
09357^4714
PLAVALNI KLUB RADOVLJICA, PARK HOTEL BLED, KOPALIŠČE CAMPING RADOVLJICA
4240 Radovljica, Kopališka 9, p.p. 83 tei./fax + 386 (0) 64 715 770, ŽR 51540-678-93630
Kopališče bo v letošnji sezoni odprto od sobote, 31. maja, pa vse do 20. septembra, če bo vreme dopuščalo. Voda bo ogrevana do
26 stopinj C. Obratovali bomo od 10. do 18. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih do 19. ure. V juliju bo ob ponedeljkih, sredah in petkih med 21. in 22. uro rekreacijsko plavanje. Cena enkratnega vstopa na kopališče bo v letošnji sezoni za odrasle 450, za mladino do 14 let pa 350 SIT. Od 14. ure dalje boste za popoldansko karto odšteli 350 oziroma 250 SIT.
FITNESS NA BAZENU ODBOJKA NA MIVKI
LETNO KOPALIŠČE TRŽIČ
STE MARIE AUX MINEŠ 11, 4290 TRŽIČ ODPRTO: OD 31. MAJA vsak dan od 9. do 19. ure, po 15. avgustu do 18.30 ure
NOČNO KOPANJE: vsak petek od 20. do 22. ure - cena:
250 SIT (mesečne in sezonske karte ne veljajo!) Voda je ogrevana nad 25 stopinj C. CENE VSTOPNINE: -odrasli 500,00 SIT od 15. ure dalje 300,00 SIT - šoloobv. otroci 300,00 SIT od 15. ure dalje 150,00 SIT - predšolski otroci 100,00 SIT - vrtci 60,00 SIT - mesečna karta upokojenci 3.000,00 SIT - upokojenci nad 70 let starosti imajo kopanje brezplačno.
PREŽIVITE POČITNICE PRI NAS
PLANINSKI DOMOVI PD TRŽIČ:
DOM POD STORŽIČEM, 1123 m
Dostop: iz Tržiča po 12 km delno asfaltni cesti; ležišče; 50; izleti: Storžič, Mala in Velika Poljana, Tolsti vrh, Javornik, Bela peč in Konjščica DOM NA KOFCAH, 1488 m Dostop: po asfaltni cesti iz Podljubelja do kmetij Matizovec aii po gozdni cesti skozi Jelendol; ležišče: 50; izleti: manj zahtevni planinski izleti po planinah pod Košuto ali vzpon na Veliki MOBITEL 0609/625 653
DOM NA ZELENICI, 1536 m
Dostop: peš z Ljubelja; ležišč: 60; izleti: Stol, Vrtača, Palec, Begunjščica KOČA NA DOBRČI, 1478 m
Dostop: številne poti iz tržiške in begunjske smeri; ležišče: 22; izleti: vrh Dobrče, prek Prevale na Begunjščico
INFORMACIJE: Planinsko društvo Tržič, tel.: 064/53-362 Ivo Vergant, tel.: 064/56-108
VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA
PLANINSKO DRUŠTVO BOHINJ - SREDNJA VAS
razpolaga z naslednjimi kočami:
VODNIKOV DOM NA VELEM POLJU - 1817 m
53 ležišč - tel. 0609 615 621
KOČA POD BOGATINOM - 1513 m
56 ležišč - tel. 0609 621 943
KOČA NA USKOVNICI - 1154 m
42 ležišč - tel. 0609 645 258
PLANINSKI DOM V VOJAH - 690 m
40 postelj - tel. 0609 645 233
Vse njihove postojanke so dobro urejene, lani so preuredili Vodnikov dom, letos načrtujejo adaptacijo
doma pdo Bogatinom in koče na Uskovnici. Tudi cene hrane v njihovih domovih niso pretirane, za vse člane PD veljajo popusti pri prenočevanju. Informacije in rezervacije po tel. 723 070. Za skupine zaradi prenatrpanosti rezervirajte prenočišče po mobitelu.
Prisrčno vabljeni v bohinjske gore!
TURISTIČNO DRUŠTVO BOHINJSKA BELA in DRUŠTVO ZA RAZISKOVANJE JAM BLED
ORGANIZIRATA OBISKE JAME POD BAB JIM ZOBOM
Vodniki vodijo organizirane skupine do jame in po jami. Hoje do jame po godzni poti je približno dve uri. Ogled jame traja eno uro. Ker jama leži na nadmorski višini 1008 m in je v njej stalna letna temperatura 7,8 stopinje C, obiskovalcem priporočamo planinsko opremo (čevlje primerne za hojo, toplo obleko, pijačo...). Jama je dolga približno 300 m in jo krasijo lepe kapniške tvorbe, med njimi veliki kalcitni kristali in polžasto raščeni kapniki heliktiti, ki so po svetu zelo redki. Električne luči v jami razkrijejo vsak kotiček njenih lepot.
Od junija do septembra sobota, nedelja ob 10. uri julija in avgusta tudi v sredah ob 10. uri
PRODAJA KART, ZBIRNO MESTO NA BOHINJSKI BELI PRED GOSTILNO "ROT" INFORMACIJE: GOSTILNA ROT - 720 072 GOSTILNA BATIST- 720 100
Lopar, pa gremo!!!!
Aktivni oddih na teniških igriščih
Če ne veste, kje bi preživeli letošnje počitnice, vam na tejle strani dajemo obilo namigom * prava rešitev je igranje tenisa.
Tenis je tudi na Gorenjskem vse bolj priljubljen šport za vse generacije. Skorajda v vsakem kraju najdete teniška igrišča, na večini imajo svoje šole tenisa, res pa je, da se poleg igranja tenisa v večini primerov lahko odločate tudi za kakšno drugo vrsto športa, ali pa preprosto počitek po igri v prijetni senci s kozarcem osvežilne pijače v roki.
Dandanes so vsa igrišča dodobro opremljena, tako z opremo, ki jo potrebujete na igriščih, nepogrešljiv del pa postajajo garderobe s tuši in kot smo že omenili, 'z družabnim prostorom, kjer se po igri običajno lahko okrepčate in o svoji igri pogovorite s prijatelji.
Večina teniških igrišč gosti tudi najrazličnejše turnirje in piknike, ki poleg športnih
TENISKI KLUB MOJSTRANA
Kurirska pot 26, Tel. 064/891-200
❖ 3 teniška igrišča - pesek ❖ možnost zakupa igrišč za večje skupine ❖ organizacija in izvedba tečajev za odrasle in mladino ❖ možnost nočnega igranja tenisa ❖ možnost tekmovalnega igranja tenisa za mladino vseh kategorij ❖ cena igralne ure 700 tolarjev
Teniška dvorana Podbrezje, tel.: 064/730-000 SAŠO ŠTIHERL
# možnost igranja v vsakem vremenu, 365 dni na leto # stalna teniška šola # organiziranje turnirjev in piknikov #  elektronsko napenjanje loparjev # bife, terasa # tuši, WC
^CENTER V>
VCte L
TEMI5 BEACH VOLLEY PIKMIK PROSTOR MALI MOGOMET 5TREET BALL MAMIZMI TENIS BADMIMTOM
EACH VOLLEX TENIS
V   ^uLs^ TEL.:064 40 30 79J
BIO-FIT
2 TENIŠKI IGRIŠČI
Koritno 6 Bled
tel.:064/76-141
OKREPČEVALNICA z VRTOM
PIKNIK PROSTOR, BALINIŠČE
> FITNES s savno, APARTMAJI
TENIS CENTER KROPA
KORDEŽ-BERTONCEU
•42 4 o Kropa
fEL:064/736-66v
""organiziranje piknikov in turnirjev
IGRANJE V IDILIČNEM KMEČKEM OKOLJU
TEMI/ TR/&T/&
škofja Loka - ob OŠ Cvetko Golar - Trata tel.:064/631-183
❖ l peščeni igrižčl
❖ t igrici * umetno travo
Mvzmt IgUMja pod neJtMtJonjl
užitkov ter možnostjo tekmovanja s sebi enakimi igralci nudijo tudi druženje in nasploh kvalitetno preživljanje prostega časa. Obisk teniškega igrišča že dolgo ni več zgolj igra tenisa, temveč družaben dogodek za vso družino. Oboji,
starši in otroci lahko uživaj0 vsak po svoje, prosti čas P športni užitki pa so temu primerno lepši. Izbiro vaše;
ga igrišča bomo prepu vam, ne dvomimo pa. boste obiskali prav vse.
stili da
Saj
veste, vsako igrišče ima kaJ takega, kar drugo nima.-
ŠPORTNI PARK ROVN SELCA
- dve peščeni igrišči
- reflektorji
- tuši
- garderobe
- sanitarije
- okrepčevalnica
- čas obratovanja: od 8.00 do 23.0°
- telefon: 67-776
TENIŠKA IGRIŠČA PODEN
Podlubnik 1c, Škofja Loka, tel.: 623-167
• 4 peščena igrišča
• možnost igranja pod reflektorji
• okrepčevalnica
• garderobe, tuši, WC
ŠPORTNO REKREATIVNI KLUB
Rakovec - Poljanšck Irena, Selo 30, Žiri, tel.: 691-922
• eno peščeno igrišče
• Čolnarna za kajak in kanu
• okrepčevalnica
• naravno kopališče s skakalnicami
• ribolov, lokostrelstvo
• sprehodi v naravo
Vabljeni v
TENIS CENTER RIBNO
pet peščenih in osvetljenih igrišč vsak dan od 7. do 22. ure
Rezervacije po tel. 064/741-321
Obiščite
TENIS IGRIŠČA V ZAKI NA BLEDU
štiri peščena igrišča vsak dan od 9. do 21. ure
Rezeravcije po tel. 064/741-014
♦ Igranje tenle* na urejenih pe&cenlh Ifjrl&člh ♦ v W mirni okolici ♦ Igranje tudi pod reflektorji ♦ molno** turnirjev In piknikov ♦ konji ♦ garderoba, tuli WC
Drago Jenkole Prebflčevo 32«
Tel.: 064/326-4,26
TURISTIČNA AGENCUA
Glavni trg 24, 4000 Kranj, Slovenija Tel./fax: 064/211-032, 223-285
^TURČIJA - RAJ TUDI ZA RAZVAJENE DOPUSTNIKE
letovanje v Kemerju, Dalvanu in Akvaki
letalski paket: - z namestitvijo v penzionih in app že od 666 DEM dalje
■ 2 namestitvijo v mondenih klubih - ALL INCLUSIVE (vse vključeno v ceno): PIRATE'S BEACH CLUB, MARTI MYRA že od 1.136 DEM dalje
LETOVANJE OB JADRANU
Slovenska obala, Istra, Kvarner, Dalmacija
BOGATA IZBIRA HOTELOV, PENZIONOV, APARTMAJEV IN NAJEMOV HIŠ!
UGODNI LETALSKI PAKETI ZA DALMACIJO!
OSTALA PONUDBA
Španija, Portugalska, Italija, Tunizija, vrčija, Dom. Republika, Kanarski otoki,...
OBIŠČITE NAS AU POKUČITE IN POSLALI VAM BOMO KATALOGI
a 064/211-032,223-285
Ljubljanska 85,1230 Domžale
Vsi na počitnice
Slovenci vse bolj prisegamo na toplice in zdravilišča
Seveda bomo šli na počitnice, tudi dopust je že odobren, le še odločili se še nismo. Ali bomo šli tja kot lani in predlani ali pa kam, kjer še nismo bili?
predvsem po širši Sloveniji, saj Gorenjsko kolikor toliko (vsaj mislimo tako) poznamo. Precejšen poudarek smo tokrat dali na med Slovenci vse bolj priljubljene toplice in zdravilišča. Kar nekaj se jih je zvrstilo od tistih na skrajnem severovzhodu, ki jim rečemo Moravske Toplice ter sosednje Terme Lendava, pa do nam nekoliko bližjih Term Zreče, še bližjih Rimskih Toplic in ali pa tistih ob hrvaški meji, ki so si pred leti nadele ime Atomske Toplice. Nismo pa pozabili tudi na dolenjski topliški raj, za katerega skrbijo v podjetju Krka Zdravilišča.
Če bi na vsak način želeli kam dlje, boste zagotovo pogledali v ponudbo turističnih in potovalnih agencij, kot sta naprimer Odisej, Alpetour, hkrati pa nismo pozabili tudi na Gorenjsko, predvsem vam predstavljamo nekaj odličnih gostiln. Ampak kamorkoli boste že šli, le popazite, da boste s seboj vzeli pravo opremo, planinske čevlje Alpina, če boste šli v hribe in kopalke Medisan, če vas bo zamikal dopust v vodi. Kakršen koli naj dopust že bo, preživite ga čim bolje. • I.K.
Spet se vračajo časi, ko je tja na jesen na vprašanje, kako je bilo kaj na dopustu, kar težko odvrniti letos pa sploh nismo šli ali pa tisti znameniti "smo bili bolj doma". Naj bo še taka denarna stiska, dopust mora biti, čeprav namesto v Španiji na naši obali, namesto v Perujskih Andih v naših hribih in namesto v Soko banji, v katerih od slovenskih toplic. Tega se kakopak zavedajo tudi banke, ki za dopust dajejo posojila in turistične agencije, ki nas obletavajo s popagandnim materialom. V Gorenjskem glasu vam tokrat ne ponujamo posojila, niti vam ne obljubljamo bajnih počitnic za malo denarja. Le namigniti vam želimo, kaj bi med drugim lahko še počeli letos poleti.
Kar nekaj strani smo v tokratni številki Gorenjskega glasa namenili namigom za letošnje poletje. Ozrli smo se
TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ
Maistrov trg 2, 4000 Kranj a 064/22-11-03, 22-11-39 FAX: 064/211-790
NAJUGODNEJŠI KATALOG... MOJE POLETJE
AVTOBUSNI PREVOZ ZA KORČULO 70 DEM
LETALSKI PREVOZ IN HIDROGLISER IN TRAJEKT ZA BRAČ, HVAR, KORČULO
DUBROVNIK 7 POL 259 DEM
NAJBOGATEJŠA IZBIRA APARTMAJEV OD PORTOROŽA DO DUBROVNIKA
ANKARAN, PIRAN, PORTOROŽ 7 POL 259 DEM
UMAG, NOVIGRAD, POREČ, PULA 7 POL 299 DEM
AKCIJA, RABAC, KRK, CRES, LOŠINJ, PAG
BUNGALOVI V ROVINJU IN RABU 7 POL 239 DEM
UGUAN, PAŠMAN, MURTER -ROBINZONSKI TURIZEM
POČITNICE Z LETALOM V ŠPANIJI, GRČIJI, TUNISU, MALTI, PORTUGALSKI 7 POL OD 750 DEM DALJE
VROČI HIT: RDEČE MORJE 8 DN11099 DEM
SRI LANKA11 DN11599 DEM, TAJSKA, 12 DN11599 DEM
vila-
Telefon: 061/711-229
Toplo dalmatinsko sonce vam je z našimi posebnimi letali bližje in ceneje kot kdajkoli prej.
V Dubrovnik, Cavtat ali Korčulo ob nedeljah popoldan z Brnika. V Makarsko, Brelo, Vis ali Hvar ter Supetar in Bol na Braču ob petkih z Brnika, Robinzonske počitnice na Komatih v juniju -10 % popusta
Izredni popusti za družine. MOŽNOST PLAČILA NA 6 OBROKOV.
Pokličite TENTOURS DOMŽALE, tel. 061/711 229
PREŠEREN
3*
tel. (064) 741-60S
Ljubitelje dobrev hrane in pijače vabimo v priznano restavracijo
VILO PREŠEREN, neposredno ob obrežni promenadi. Našo izvrstno domačo In mednarodno hrano boste lahko uživali na prelepi terasi ali pa v solidni restavraciji, postregli Vam bomo tudi z MORSKIMI SPECIAUTETAMI, v vročih poletnih dneh pa se boste hladili in sladkali z odličnimi sladoledi LJUBLJANSKIH MLEKARN.
Dvonadstropni avtobus (potujoči sladoledni vrt) Ljubljanskih mlekarn, nas bo obiskal 15. in 19. junija ter 17. julija.
Vidimo se na Bledu!
$ '\ ? ©J
ZE TRETJE LETO SKUPAJ - ZA LEPŠI VIDEZ
2e
SIMBOL KAKOVOSTI -ANTICELUUT IZ MORSKIH ALG
100 % naravni Izdelek
NAVDUŠENJE TISTIH, KI SO GA ŽE PREIZKUSILE, POTRJUJE DEJSTVO, DA Algomar PRESEGA MEJE DELOVANJA TRADICIONALNIH ANTICELULITOV
2 - 4 cm. O tem se je
pre^° PJvi terapiji (6 nanosov) se obseg prizadetih delov telesa zoža za QlQoh v *e velil(0 *ensk'ki so 90 Preizkusile in Q°redno uporabljajo. Učinkovitost je skrita v morskih vitaln ♦ lma^° naravno lastnost "razbijanja* celulita. Alge koži vračajo prožnost ter izgubljeno nost. 1 komplet (3 vrečke po 100 g + 50 ml gela) zadostuje za 6 nanosov od kolena do pasu.
^r2J«a in informacije w telefonu GM/iA 7«;')
>nu 066/24 752 ali na naslovu: _
>K. d.o.o. na Markovec 23, 6000 Koper.
1 komplet Algomar 3500 SIT + poštnina
2 kompleta Algomar 6390 SIT + poštnina
t
BAZENSKI KOMPLEKS z zdravilno termalno vodo (38 stopinj C) nudi 500 m2 vodnih površin. Uživali boste lahko v plavanju, vodni masaži, pod slapom, vodno zaveso, ali v vrvrajoči masaži. Poseben kotiček z manjšim bazenom in čofotalnikom pa je namenjen otrokom.
SAVNA Vas bo sprostila in prerodila. Lahko se boste odločili za individualno finsko savno ali skupinsko savno.
PRENOČIŠČA penzion TERMA B kategorije, je bil zgrajen leta 1994 in stoji tik ob kopališču. V lepo opremljenih sobah se boste prijetno počutili in odpočili. Vse sobe imajo balkon, TVVC, TV.
O TJ
O 0 ro
Co ro
K) TJ
CO 7Š m
—i
O ~o i—
O m
co i—
O
<
m
/TERMA
/ISKE TOPLICE
m
GOSTINSKE ZMOGLJIVOSTI - V jedilnici Vas bomo postregli s hrano po naročilu, kosilom ali prvovrstnimi pizzami. V vročih dneh lahko posedite na vrtu ob gostinskem lokalu ali kopališkem vrtu. Na kopališču, kjer stoji bife "SONČEK" pa Vam bomo postregli z osvežilnimi pijačami, sladoledom in s hitro pripravljeno hrano.
I PROMETNE POVEZAVE: Rimske Toplice so prometno ugodno povezane z vsemi večjimi središči. Železniška in avtobusna postaja sta v neposredni bližini.
oddaljenost: CELJE - 18 km, LJUBLJANA - 78 km, MARIBOR - 73 km
INFORMACIJE: FORUM TERMA
Toplice 2, 3272 RIMSKE TOPLICE SLOVENIJA
Tel./fax: ++386(0)63 736-192
Q x
+ +
OO O
O Co
\l Co
O i
O K)
BLEJSKO POLETJE
Obiskovalci Bleda in seveda vsi, ki bodo na tem lepem koncu Slovenije preživeli oddih, se letošnje poletje ne bodo mogli pritoževati nad zaspanostjo kraja. Pod pokroviteljstvom občine Bled so različni organizatorji prireditev ob Koordinaciji podjetja GAP Active, d.o.o. ,pripravil poletni program prireditev, ki vključuje poleg kulturnih tudi zabavne, informacijske in etnološke dogodke. Celoten pregled dogajanj bo izdan v programski knjižici, ki vam bo na razpolago v Turističnem društvu Bled, vseh turističnih agencijah, hotelih in ostalih počitniških kompleksih.
Z "Otvoritvijo poletne sezone 1997", ki se letos dopolnjuje tudi z Balonars-
kim festivalom in 60-letnico Golf kluba Bled, se simbolično odpirajo blejska turistična vrata.
"Dobrodošli na Bledu" smo dali naziv ponedeljkovemu večeru, ki bo združeval prijetno s koristnim. Predstavitev Bleda in njegove okolice v obliki dia- in video-projekcije je koristna informacija za vsakogar, ki ga pot zanese tod mimo. Ram na sprehod, kje najlepše rože cveto, s kom na rafting^, kam po zdravniško pomoč... Vse to in še mnogo več izvedo naši gostje, se preden se večer začne odvijati pod taktiom plesne glasbe.
Slovenci smo narod pevcev in plesalcev. In narod-nozabavna glasba je prav gotovo nekaj, česar se ne
smemo sramovati. "VESELO PO DOMAČE" je prireditev ob sredah, zaradi katere marsikoga zasrbijo pete. Trgovski center gosti v poletni sezoni kar nekaj zvenečih imen slovenske narodnozabavne scene, na kar je ga. Cvetka Vrzič, idejni vodja, upravičeno ponosna.
Kmečka opravila zahtevajo kar nekaj napora. Kako naporno pa bo to za naše goste, bo razvidno iz četrtkovih popoldnevov, ki jih ga. Bal v sodelovanju s podeželsko mladino pripravlja kot kmečke igre na odprtem prireditvenem prostoru. Košnja trave, molža krave, kuhanje mleka in met škornja so le nekatera opravila, v kateri bood merili svojo spretnost, medtem ko se bo v kotličku že kuhal
golaž in na žaru že peklo sveže meso. Piknik na prostem smo rekli, da bo...
Vikendi v juliju in avgustu bodo nadvse živahni. G. Ličof je v okviru OKARINA FOLK FEST-a BLED '97 pripravil program folk glasbe, ki bo vključeval umetnike praktično z vsega sveta. Blea bo tako na odrih gostil Škote, Izraelce, Argentince, Brazilce, Grke, Nizozemce, Slovence...
Mesec julij bo programsko bogatila tudi POLETNA VIOLINSKA ŠOLA v organizaciji Turističenga društva Bled. Koncerti se bodo odvijali na različnih lokacijah Bleda, podelitev mojstrske violine m baročnega notnega stojala pa boste lahko spremljali v Festivalni dvorani na Bledu.
Nedelje zavzemajo v pro-
gramu posebno mesto. SE-JEM DOMAČE IN UMETNE OBRTI, ki ga pestrijo demonstracije rokodelskih mojstrov, je oblika predstavitve slovenskega izročila na izviren način. Občina Bled želi na tak način predstaviti tako domačim in tujim gostom nekaj, kar je del naše preteklosti in je vredno, da bo ostalo tudi del naše prihodnosti. "Nova turistična atrakcija, s katero se lahko ponašamo..." je ocena Centra za promocijo turizma Slovenije, ki bo prireditev promocijsko podprl. Sejem programsko dopolnjujejo nastopi pihalne godbe, plesi folklornih skupin, slovenska kulinarika in bogat OTROŠKI PROGRAM. Za otroke je torej Bled poskrbel ob ne-
deljah. Lutkovno gledališče na ulici, cirkuške vragolije na odru, ples do onemoglosti, kreativne delavnice in še mnogo drugega bo na široki paleti otroških želja-
RIKLIJEVI DNEVI so tradicionalni. 25., 26. in 27. julija bodo na ulicah Bleda obiskovalci lahko občudovali marsikaj. Rokodelske in kulinarične mojstre, olepšane pletne, razsvetljeno jezero in nebo. Zabavali se bodo ob nastopu različnih glasbenih skupin in uživali v srečanju z g. Arnoldorn Riklijem, legendo zdraviliškega turizma na Bledu.
Sicer pa, na Bledu sm° vam pripravili veliko prireditev, o katerih vas borno sproti podrobneje obveščali v vseh medijih in vam tako olajšali odločitev za obisk.
Mirni kotiček gorenjskega raja
Verjetno med vami ni nikogar, ki bi ne vedel, kje imajo svoje prostore blejski veslači. In četudi sami niste zagrizeni veslaču
je v Veslaškem centru v Zaki tudi za vas več kot dovolj razlogov za obisk.
V neposredni bližini stoji že dobro znana restavracija Veslaški center. Od enajste ure dopoldne pa do polnoči si njihovi kuharji prizadevajo uslišati vsako željo vašega želodca. Lačnim gostom nudijo gotove jedi, pa jedi po naročilu, nikakor pa ne smemo pozabiti cenovno ugodnejših čolnarskih kosil in kosil za skupine. Slednje prosijo, naj svoj prihod rezervirajo nekaj dni vnaprej, da bodo v restavraciji za vse uspeli zagotoviti dovolj prostora. To še posebej velja za poroke, da o valetah in drugih takšnih in drugačnih zabavah niti ne govorimo.
V toplih pomladanskimi in poletnih mesecih nepogrešljiv del restavracije postane tudi terasa. Terasa restavracije Veslaški cen-
ter zagotovo sodi med ene boljšOi na Bledu, saj v prijetni senci senčnikov nudi lep razgled po jezeru. Prijazno osebje vam na njej postreže s sladoledi in drugimi sladicami, prav tako pa je nepogrešljiva ponudba jedi z žara in pa solatni bife.
Vesfaškt center svojo ponudbo dopolnjuje tudi s sobami V sedmih apartmajih in dveh sobah je na voljo 31 ležišč, seveda pa velja nasvet, da se pred daljšim bivanjem pri njih predhodno najavite. Njihovo ponudbo prav tako kvalitetno dopolnjuje tudi teniško igrišče, če želite, vam bodo priskrbeli tudi učitelja tenisa, za vas pa bodo organizirali tudi prevoz s pletno ali kočijo, napotijo vas na sprehod ali pa odpeljejo na ja-
hanje, golf rafting ter planinske j izlete z vodičem.
Včasih pa se zgodi, da med vašim sprehodom potrebujete osvežitve. Idealno priložnost vam nudi dnevni bar Klub, kjer vam ponudijo celo vrsto toplih in hlad nih napitkov, seveda pa tam lahko rezervirate tudi teniško igrišče. Za konec pa predstavimo še najnovejšo pridobitev veslaškega centra ■ to je konferenčna dvorana, ki lahko sprejme do sedemdeset ljudi. Opremljena Je z vso potrebno konferenčno opremo, seveda pa le to po posebnih željah udeležencev tudi dopolnijo, o pa pravzaprav velja za celotno njihovo ponudbo, saj želijo, da bi se pri njih kar najbolje počutili.
m i *
GOSPODARSTVO
UREJA: Marija Volčjak
Milan Tili, nekdanji direktor Alplesa in sedanji solastnik podjetja Alples žaga
Stečaj podjetja Alples Pohištvo je velika napaka
^mestna je bila samo zamenjava vodstva, stečaj pa je v tem trenutku povsem nepotreben.
j anJ> 11- junija - Na pisanje od s gajanju v podjetju Alples Pohištvo p Je odzval MILAN TILI, ki je moral
sluhfer' S 150 tisoč mark dra8im U ^nim avtom zapustiti vodenje
J^ldmga Alples. Drag audi se zdi
.   es malenkost v primerjavi z vsem,
j r vsta si vzela Marko Tršan in Darko
jrdnzekovič. Odgovoriti je želel na
om   ' da Alplesa n' vodil uspešno,
aienjen je bil tudi kot podpisnik
Se nagerskih pogodb, zanimiv pa je
* i , a tudi njegov pogled na usodo
A,P'es Pohištva.
Xr?0v?r«ce krožijo, da so se Marko Usian 'n Darko Janžekovič ter še dve Dftu.2Denki zaposlili pri vas, torej v FDa>tju Alples žaga?" . Odločno zanikam, tega niti poskušali
bil t to se tud' ne more zgoditi, saj sta 0(j "San in Janžekovič v skupini, ki je lavila mene in zato to ni logično."
žag^1""0 P°dJetJe Je zdaJ Alples
"7
~ r- vsemi problemi sanacije, ni še Rovalo pozitivno. Več kot eno leto Dnk Se Pravdali o nakupu podjetja, kar je rot)ralo veliko denarja."
(Ste zdaj lastnik podjetja?"
w Dva sva, poleg mene je to še Franc ^ P^ik. Kupnino sva v celoti, do Onjega tolarja Alplesu plačala. Ven-r smo se kljub temu dolgo pravdali."
? skladom za razvoj?"
'Ne z Alplesom."
|'Kaj so hoteli?" t)a,^ako kot pri vsakem klasičnem ža llPu smo na začetku plačali tretjino, ^ postanek pa imeli posojila, s tem da (je bl'e obresti normalne, 10-odstotne z j *Zno klavzulo. Alples nam je sporočil, pr Prekinjajo pogodbo, da bodo žago 1^ ,u Domelu, nam pa plačani del s^n'ne kompenzirali z najemnino, ker izbili pač v tem času že notri. Torej so tj , "oteli, po domače povedano, ukras-vj  enar, ki je bil nesporno, prek
manov, plačan."
"IVI
sie *,0rda jc zato moč slišati očitke, da aenar vzeli v Alplesu?"
sluč ■ Sem 'me^ 3-300 mark plače, niti Prevg110 fa msem kaj vze^' to Je mo^
bili to Vaši prihranki?"
Pa c2 ^u^n° moji prihranki, za posojilo Sem dal hišo pod hipoteko."
, *°"ko ste plačali za žago?"
*ark?«° plačil° Je bil° dobrih 100 tisoč "Kri
kolit     vod' podjetje, kako posluje, „'»o dela imate?"
den °diva ga oba, glavni problem je pr r> saj smo precej zapravili pri de| .nju. Vendar tudi, ko nismo smeli *aPoi i Srn° redno izplačevali plače, 20 je tefcJJenih« tudi kredite fi rme in druge kar e obveznosti. Čas pravdanja nas je (4Precej stal."
(l^e'ate tudi za Alples?"
tri m ^e strojegradnja je občasno, na žabice vzela za 50 tisoč tolarjev lat za
"K
^'ples ° ^'t>da'c na st*danje dogodke v
v ^aJPreJ moram odgovoriti na pisanje
Nuw>isu' da sem bil neusPcšen- p°
trient ,nih ra^unih, ki so uradni doku-|(0 ' lahko rečem, da sem bil uspešen. «niiij^m ^ta 1992 prišel, je bilo 8,5
je ? "a mark izgube, promet vseh firm Vsj ra*.._. dober milijon mark mesečno, i so bili blokirani, stanje je bilo alno. Ko sem septembra 1995
B«nhb
dv0: 1 Je bil obseg poslovanja več kot ^Do-i1, namesto izgube dobiček, število
lemh Je s 550 narasla na 560, v tem
s° redno dobivali plače."
"Zakaj ste torej morali iti?"
"O tem odloča lastnik. Rad bi odgovoril na trditve, da sem odobril visoka izplačila direktorjem. Jasno moram povedati, da sem gospodu Tršanu odobril 3.250 mark plače, moja je znašala 3.300 mark, odobril sem mu še tisoč mark, ker je opravljal dve funkciji, bi je direktor Alples Pohištva in njegov komercialni direktor. To je bila svojevrstna racionalizacija po odhodu prejšnjega direktorja Bogataja. Lahko rečem, da je tedaj delal zelo uspešno, izpolnjeval je vse zahteve iz mojega programa, zato mislim, da je bila plača glede na njegove rezultate primerna. Darku Janžekoviču sem dal soglasje za opravljanje dodatni storitev za podjetje Ratitovec, nisem se vtikal v to pogodbo, edini pogoj je bil, da to dela izven rednega delovnega časa. Bil pa je to splošni interes občine. Drugih pogodb nisem odobril, če so bile višji, je sklad kot lastnik to drugače urejal."
"Zakaj ste se sprli?"
"Alples je bil na kolenih in moja politika je bila zelo trda, ni šlo na lep način. Izredno ostro sem tudi komuniciral z vsemi direktorji in strogo zasledoval uresničevanje strategije. Zavedam se, da to ni bilo deležno aplavza in prva želja vseh je bila, da se me znebijo, ker so si s tem priigrali malo večjo svobodo. Mislim pa, da ni bil izbran pravi trenutek, vse je bilo preuranjeno, bolnik še ni bil ozdravljen."
"Po Vašem odhodu so bile stvari postavljene tako, da je Tršan kontroliral Tršana in Zupane Zupanca, kar je nenavadno?"
"Tekmovala sta, saj sta konkurenta, to je bil recept, kako hitreje uspeti. Sistem je funkcioniral, dokler sem ju kontroliral in izredno ostro z njima tudi kontaktirah Ko je ta spona padla, rivalstvo pa je ostalo, so se stvari spremenile, same poteze težko ocenjujem, ker nisem bil več tam."
"Sta imela Pohištvo in Lesni program enak start, kako je bilo to narejeno v delitveni bilanci?"
"Start ni bil povsem enak, pogoji pa približno enaki."
"Kdo je bil na začetku bogatejši, pravijo, da Pohištvo?"
"Noben ni imel odločilne prednosti, da bi lahko zmagal. Karkoli se je že zgodilo, mislim, da je velika napaka, da gre Pohištvo v stečaj, ki je najbolj neprimerna oblika. Ko sem v Alples prišel, je bil v še slabšem položaju, čeprav so bile že tedaj izrecne težnje, da bi šel v stečaj, vendar sem dokazal, da je po dveh letih trdega dela firmo moč spraviti na noge."
"To je dokazal Lesni program?"
"Tam je zelo homogena ekipa. Približno enako bi lahko delovalo tudi Pohištvo."
"J u rjo Mit. na skladu za razvoj pravi, da sta jih Tršan in Janžekovič izigrala, onadva,
da so na skladu vse vedeli, sindikalisti v Pohištvu pravijo, da so pravočasno opozarjali, tudi sklad, kje je bila po Vaši oceni narejena ključna napaka?"
"Edina napačna poteza pri vsem tem je, da je odločitev dvojna, torej zamenjava vodstva in stečaj. Mislim, da bi bila umestna samo zamenjava vodstva, stečaj pa se mi v tem trenutku zdi popolnoma nepotreben, mislim, da je bil premalo pretehtan, morda niso dobili ustreznih kadrov."
"Bi bila možna prisilna poravnava?"
"Tudi to ne bi bilo potrebno, če bi stvari pravilno zagrabili. Ko sem prišel, je bil Alples v slabšem položaju, vendar ni bilo stečaja ne prisilne poravnave."
"So v ozadju nameni, da se tovarni združita?"
"Mislim, da je Lesni program zrušil drug del, z namenom pripojitve dela Pohištva, tistega, kar mu še manjka. To je čisto naravno, ni ga treba obsojati, kriv je tisti, ki je takšno situacijo dopustil, da je tako dolgo trajala, da ni videl na dvorišču tekmecev in da bo eden drugega pojedel."
"Vendar v Pohištvu niso več tako navdušeni, da bi šli v Lesni program?"
"Seveda, to bila katastrofa, saj bodo nekateri programi vnaprej ukinjeni. Lesni program ima svojo razvojno vizijo, s tem mu bo samo olajšana."
"Kaj pa če je stečaj namenski, da bo Pohišvo nekdo kupil na dražbi?"
"Stečajni upravitelj je danes nevtralna oseba in bi to težko izpeljal. Če bi kdo že to nameraval..."
"Tršan je javno govoril, da želi biti večinski lastnik?"
"S stečajem je to nesmisleno, stečaj traja tri leta, v tem času pa je program pozabljeh, v tem času bi morala nastavi vsaj dva nova."
"Si upate napovedati, za koliko bo Pohištvo v stečaju prodano?"
"Saj ne bo prodano, mislim, da bo Lesni program igral določeno vlogo, ostalo pa je težko napovedovati."
"Koliko je po Vaši oceni Pohištvo vredno?"
"Firma je vredna toliko, kolikor je sposobna ustvariti dobička. Vse še ni tako formalno speljano, kot bi moralo biti, predvsem nepremičnine še niso prenesene na hčer in če niso, potem je vrednost firme nikakršna."
"Je Alples žaga zainteresirana zanjo?"
"Sami s sabo imamo dovolj problemov, čeprav smo zdaj začeli pohištvo izdelovati v Celju in smo eden večjih izvoznikov pohištva na Nizozemsko. Delamo masivno pohištvo, kar sem hotel v Alplesu, vendar je bil Lesni program proti."
"Kupite torej Pohištvo?"
"Sem jih preveč po nosu dobil, bomo drugje delali. Akreditiv prvovrstne nizozemske banke imam, do konca julija moram dobaviti za 600 tisoč mark pohištva, glavni problem je, kako ga narediti."
"To bi lahko naredili v Pohištvu?"
"V štirinajstih dneh lahko dobim akreditiv za 5 milijonov mark."
"Kaj so na skladu mislili, ko so rekli, da zgodba z IPH še ni končana?"
"Ne zanima me, to je stvar lastnikov, odločati se mora tisti, ki namerava s tem nekaj narediti, ki ima očitno interese."
"Si upate reči, kdo to je?"
"Me ne zanima, imam dovolj drugega dela."
• M. Volčjak
Direktor Maček odhaja
Tržič, 12. junija - Direktor tržiške BPT Janko Maček s septembrom odhaja, saj se mu izteče mandat, že pred časom pa dal vlogo za prekinitev delovnega razmerja.
Upravnemu odboru, ki mu predseduje Abanka, je potemtakem dal dovolj časa, da poišče novega direktorja. Janko Maček odhaja po sedmih letih, v katerih je seveda doživel marsikaj, saj se BPT bori za preživetje, zategadelj je razumljivo, da sam pravi, da so bila to kar dvojna leta.
BPT je imela lani približno milijardo tolarjev prometa, poslovno leto pa je zaključila z dobrih 200 milijonov tolarjev izgube. V glavnem je posledica odpisa premoženja, medtem ko je v tekočem poslovanju skoraj ni bilo. Pri premoženju imajo še vedno zaplete s skladom kmetijskih zemljišč, ki še vedno niso rešeni. Vendar pa je BPT prvo soglasje za lastninjenje že dobila.
V tržiški tekstilni tovarni je danes 315 zaposlenih, plače dobivajo z zamudo, direktor Maček nam je danes dejal, da bodo aprilske verjetno izplačali jutri (petek). • M.V.
V Alplesu danes plače
Železniki, 12. junija - Kranjsko okrožno sodišče še ni obravnavalo vloge za stečaj Alplesove podjetja Pohištvo, težko je napovedati, kdaj se bo to zgodilo. Za delavce, ki bodo s stečajem ostali brez dela, je seveda najbolj razveseljivo, da jim bodo danes (petek) izplačali plače. Kakor je že konec minule tedna napovedala direktorica Mira Thaler, jim je zaradi razumevanja tujih kupcev uspelo zbrati dovolj denarja. Seveda so to tako kot doslej zajamčene plače.
Predsednik Čuk v Škofji Loki
Škofja Loka, 12. junija - Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije se je tokrat odločil za obisk Škofje Loke. V petek, 13. junija, bo imel razgovore v Termo, d.d., Škofja Loka in v tovarni klobukov Sešir, d.d., Škofja Loka. Spremlja ga Lučka Rozman, sekretarka zborničnega združenja za nekovine in Andrej Prislan, direktor Območne zbornice za Gorenjsko.
Poslovno srečanje s podjetji Unsko-Sanskega kantona
Kranj, 12. junija - Območna zbornica za Gorenjsko bo v torek, 17. junija, pripravila poslovno srečanje s podjetji Unsko -Sanskega kantona, potekalo bo v blejskem hotelu Astoria.
Srečali se bodo predstavniki podjetij Unsko-Sanskega kantona iz Bosne in Hercegovine s predstavniki podjetij iz Slovenije, avstrijske Koroške, Štajerske, Veneta in Furlanije Julijske krajine. Poslovno srečanje pripravlja Območna zbornica za Gorenjsko, poudarek bo na posamičnih razgovorih podjetnikov. V uradnem delu pa bodo predstavniki zbornice Unsko-Sanskega kantona predstavili gospodarske zmogljivosti svojega območja ter možnosti sodelovanja in vlaganj.
MOTIM! HRANILNICA
Cenjene stranke obveščamo,
da s 15. junijem 1997 v poslovalnici KRANJ podaljšujemo delovni cas do 17. ure
(od 8. do 17. ure NEPREKINJENO)
Skočite na vlak podjetništva z diplomo Visoke šole za podjetništvo!
Visoka šola za podjetništvo
Pokličite:
tel: 066 747 351 - Visoka šola za podjetništvo, Senčna pot 10, Portorož,
tel. 06\ 1881 327,1687 002
GEA College, d.d. Dunajska 156, Ljubljana
Pošljite mi predstavitveno gradivo!
Ime in priimek_
Naslov____
Podjetje___
Telefon
GEA College			i		
					
		Visoka strokovna Sola za podjetništvo			
Internet: bttpJ/u'U'u: vssp.geacollege.si
POSLI IN FINANCE
UREJA: Marija Volčjak
Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje pripravil seminar
Čedalje strožji nadzor nad ustreznostjo znaka CE
Predstavili evropske direktive o splošni varnosti izdelkov in odgovornosti proizvajalcev
zahtevam, pri izvozu v Italijo
Ljubljana, 10. junija - Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje je v torek pripravil seminar na temo Znak CE in tehnične zahteve za izvoz v Evropsko unijo. Poleg domačih strokovnjakov so na seminarju s predavanji sodelovali tudi predstavniki Evropske komisije iz Bruslja ter TUV Product Service iz Nemčije, ki so predstavili glavne evropske direktive o splošni varnosti proizvodov in odgovornosti proizvajalcev.
Seminar je bil zlasti zanimiv za slovenske izvoznike, ki so se že v preteklem letu pri izvozu v države Evropske unije čedalje pogosteje srečali z zahtevami po opremljanju svojih izdelkov z znakom CE. Gre za harmonizirane tehnične predpise oziroma smernice, ki jih izvozniki morajo spoštovati pri izvozu na evropske trge. "Znak CE je praktično potni list za prost pretok blaga v Evropski uniji. Pravzaprav pomeni veliko razbremenitev za izvoznike. V preteklosti je denimo nemški izvoznik pri izvozu v Francijo moral izdelke prilagoditi francoskim
italijanskim, saj je vsaka država imela svoje predpise. Zdaj pa se te direktive harmonizir-ajo in jih evropske države prevzemajo v svoje nacionalne zakonodaje. Po prehodnem obdobju bodo stopile v obvezno veljavo," nam je povedal Leon Kos, pomočnik direktorja SIQ za tehnično pomoč izvoznikom. Tudi slovenski izvozniki morajo že upoštevati omenjene direktive pri izvozu v države Evropske unije, in sicer pri izvozu gospodinjskih aparatov, pralnih strojev - na splošno izdelkov z nizkonapetostnega področja, pri izvozu strojev in podobno. Kot opozarja Kos, nekateri zlasti tuji proizvajalci z znakom CE opremijo izdelke kar tako, brez dokazil, zato so kontrolo v nekaterih državah močno poostrili. Zlasti v Nemčiji je carinski in tržni nadzor postal že zelo stroga. Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje nudi vsem našim izvoznikom tehnično pomoč in jim izdaja potrebna tehnična potrdila oziroma spričevala. • U. P.
Skupina Volksvvagen
POOBLAŠČENA PRODAJA in SERVIS ČORDOBA
Gorenjesavska 13i. KRANJ-v prostorih Tekstilindusa tel..064/225-110. fax:064/225-104
1.4 SE JUBILEE
VOZNIKOV IN SOVOZNIKOV AIRBAG, SERVO VOLAN, TEMNA STEKLA, SPOJLER ZADAJ
že za 1 9.990 DEM
TOLEDO 1,9 TDi se
CENTRALNO ZAKLEPANJE, 2x AIRBAG, ELEKTRIČNI POMIK STEKEL SPREDAJ, SERVO VOLAN
že za 26.886 DEM___
UGODEN NAKUP NA KREDIT ALI PORSCHE LKASI\G
PEUGEOT
NOVI PEUGEOT 406 BREAK in PEUGEOT 406 LIMUZINA z bogato serijsko opremo
OB NAKUPU VOZILA IZ ZALOGE KUPEC PREJME DARILO
PRODAJA IN SERVIS VOZIL AVT0HIŠA KAVČIČ
MILJE 45, VISOKO PRI KRANJU, tel.:064/43M42
AVT0SERVIS AMBROZ LAH0VCE
POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVIS
nudimo Vam široko izbiro osebnih in
dostavnih vozil FIAT in LANCIA
/dodatno opremo/popravilo avtomobilov X kleparske in ličarske usluge /originalne rezervne dele in ostali potrošniški material
Prenova zakona o trgu vrednostnih papirjev
Pidi lani 40 milijard tolarjev izgube
Če pidi ne bodo svojih delnic vpisali v KDD, bo agencija za trg vrednostnih papirjev posegla po prisilnih ukrepih.
Ljubljana 10. junija - Agencija za trg vrednostnih papirjev je pripravila podroben pregled poslovanja pooblaščenih investicijskih družb v lanskem letu, vse so poslovno leto končale z izgubo. Konec letošnjega marca so imeli neizkoriščeni certifikati v njihovi sestavi sredstev približno 65-odstotni delež, znašali so slabih 300 milijard tolarjev. Agencija predlaga prenovo zakona o trgu vrednostnih papirjev, ki velja dobra tri leta.
Vse pooblaščene investicijske družbe so lansko leto zaključile z izgubo, ki za vseh 23 pidov znašala 40,5 milijarde tolarjev. Tako imenovane čiste nerealizirane izgube so znašale 24,3 milijarde tolarjev, nerealizirane kapitalske izgube 4,2 milijarde tolarjev in realizirani kapitalski dobički 1,9 milijarde tolarjev. Približno polovico izgube je torej knjižnega izvora. Največjo izgubo je prikazal KBM In-fond v višini 11,4 milijarde tolarjev, sledi NFD s 3,8 milijarde tolarjev izgube, Pro-banka s 3,2 milijarde tolarjev izgube,Kmečka družba s 3 milijarde tolarjev izgube, Atena s 2,9 milijarde tolarjev izgube itd.
Odhodki vseh pidov so znašali 46,6 milijarde tolarjev, prihodki pa 6 milijard tolarjev.
Premoženje pidov je ob koncu lanskega leta znašla 154 milijard tolarjev. Njihova celotna sredstva so sicer precej višja, saj znašajo 458 milijard tolarjev, vendar pa je v njih še za 304 milijarde tolarjev neizkoriščenih certifikatov. Povprečen delež certifikatov v vseh sredstvih je tako 66,54-odstoten. Na agenciji so izračunali, da je konec letošnjega marca povprečna knjigovodska vrednost delnice brez neizkoriščenih certifikatov znašala 570 tolarjev, z upoštevanjem še neizkoriščenih certifikatov pa 1.792 tolarjev.
Pri zamenjavi certifikatov v delnice so imeli pidi doslej v povprečju 26-odstotno kapitalsko izgubo. Če bo tako, tudi v prihodnje, bo knjižna vrednost delnice znašala približno 1.200 tolarjev, ocenjuje Igor Kušar direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev. Seveda je to knjižna vrednost, zato primerjava z akvizi-tertsko ni možna.
Kdaj bodo pidi delnice vpisali v KDD, je bilo najbolj vroče vprašanje na tiskovni konferenci, saj na poziv Agencije za trg vrednostnih papirjev tega doslej niso naredile. Čas dialoga se verjetno izteka, če v pogovorih ne bomo uspešni, bomo morali poseči po prisilnih mehanizmih, je dejal direktor Kušar. Zanimalo nas je seveda, kakšni ukrepi so to, Kušar je dejal, da zakon predvideva samo odvzem licence, o drugih pa ni želel govoriti.
Z vpisom delnic pidov v KDD naj bi preprečili sivo trgovanje z njimi, kolikšno je, na agenciji niso izvedeli. Verjetno pa precej živahno, pidi menda tudi sami posredno kupujejo sovje delnice.
Agencija je pripravila osnutek novega zakona o trgu vrednostnih papirjev, ki ga je že poslala finančnemu ministrstvu. Sedanji zakon velja od marca 1994, praksa pa kaže, da so potrebne dopolnitve. Med predvidenimi novostmi velja omeniti razširitev pristojnosti pristojnost Agencije za trg vrednostnih, ki naj bi poleg borzno posredniških hič nadzorovala tudi druge, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, za kar je bila doslej pristojna tržna inšpekcija.
Agencija pa pripravlja tudi spremembo zakona o vzajemnih skladih in pidih,saj prihaja čas, ko se bodo sedanji pidi preobrazili v vzajemne sklade, investicijske družbe ali v navadne delniške družbe.
• M. Volčjak
SRC* POZABI
vas
VEDEZEVAINJE'TAROT
POOOVORl V STJSKKS VETOV AN JE
090 44 89
•iii.'u-r»iriTtw.!
VEDEŽEVANJE 090 44 69
1'KI/NAM Vil II t\ VMM I AN!<\ IN \1\KICA
MEŠETAR
Cene kmetijskih zemljišč
Sodni cenilec inženir Pavel Okom nam je na uredništvi poslal cene zemljišč za območja upravnih enot Škofja L«K ' Radovljica, Kranj, Jesenice in Tržič. Ob spodaj 0DJaV'Je,Hfl cenah ne smemo pozabiti na dodatno oceno vrednosti nasao oziroma lesne mase pri sadovnjakih in gozdovih, poleg teg pa na ceno vplivajo tudi drugi ekonomski dejavniki, ki l«nK znašaja največ polovico siceršnje vrednosti parcele.
a. Kmetijska zemljišča_
Škofja Radov-
Loka_-Ijica Kranj
Jese--nice
Cena v S IT/m2
Cena v S IT/m2
Cena v S IT/m2
Cena v SIT/m2
^Jržič Cena v SIT/m?
Njiva, sadovnjak (intenzivni)
Bonitetni razred
1. 462,50 428,00 462,50
2. 416,30 385,20 416,30
3. 370,00 342,40 370,00
4. 323,80 299,60 323,80
5. 277,50 256,80 277,50
6. 231,30 214,00 231,30
7. 185,00 171,20 185,00
8. 138,80 128,40 138,80
Travnik, sadovnjak (ekstenzivni)__
Bonitetni razred
1. 346,90 321,00 346,90
2. 300,60 278,20 300,60
3. 254,40 235,40 254,40
4. 208,10 192,60 208,10
5. 161,90 149,80 161,60
6. 138,80 128,40 13S,80
7. 115,60 107,00 115,60
8. 92,50 85,60 92,50
352,80 317,50 282,20 247,00 211,70 176,40 141,10 105,80
360,10 324,10 288,10 252,10 216,10 180,00 144,00 108,00
264,60 229,30 194,00 158,80 123,50 105,80 8S,20 70,60
270,10 234,10 198,10 162,00 126,00 10S,00 90,00 72,00
Pašnik
Bonitetni	razred			
1.	161,90	149,80	161,90	123,50
2.	138,80	128,40	138,80	105,80
3.	115,60	107,00	115,60	88,20
4.	92,50	85,60	91,50	70,40
5.	69,40	64,20	69,40	52,90
6.	4630	42,80	46,30	35,30
7.	23,10	21,40	23,10	17,60
8.	23,10	21,40	23,10	17,60
P6,00 108,00 90,00 72,00 54,00 36,00 18,00 18£0
ISKRA PRINS
• SERVIS
• TRGOVINA
• INŽENIRING
PARTIZANSKA 7 (SMER PREŠERNOV GAJ. EKONOMSKA ŠOLA)
KRANJ
Tel. (064) 360-020
PON - PET 8.00 -16.00 SOBOTA   8.30-123U
TV, RADIO, VIDEO, BELA TEHNIKA, GOSPODINJSKI APARATI, SESALNIKI, BRIVNIKI, EL ROČNO ORODJE, TELEFONIJA, ALARMI, VARILNA TEHNIKA
Kaposi
ecutolZje cehe
DOBAVA SAKOJII1
Avtohiša Kaposi Ljubljana d.o.o. . Celovška 492,1210 Ljubljana, Q) 061/152-33-39 Jezerska cesta 121,4000 Kranj, Q) 064/241-35»
prodaja avtomobilov. 064/421-141, ktx: 064/421-119 servis in trgovina: 064/421-193, (ax: 064/421-021
TRGOVINA • MARKETING POSREDOVANJE d.o.o.
PEj^jTE^T
VAŠ POSLOVNI PARTNER
ZA BIROOPREMO! m
n.i.li na« }><>>.lc ii» III i i «i inon i 6 I (u.-L.il. .mL)
1.1225-064.225-454 L«225-454
AVTO KADIVEC, Šenčur pri Kranju, 064/411-573
(8>HYunoni pred novim davkom
UGODNO RABLJENA VOZIL*
TEL: 064/411-860 non-stop, 411 -573
HYUNDAIjev KREDIT  T + 4.5 %
3% POPUST PRI NAKUPU LANTRE, ACCENTA
I. 90 6.500
I. 95 15.400
I. 92 12.900
I. 93 10.200
I. 95 10.400
I. 89 8.200
I. 89 5.700
I. 90 9.500
I. 88 7.000
I. 88 4.500
1.91 4.600
I. 92 5.900
I. 88 1.900
I. 88 5.700
I. 90 10.700 VSA VOZILA SO TEHNIČNO PREGLEDAN*
HY PONY 1.3 HY ACCENT 1.5 HY LANTRA R-CLIO 1.2 RN R-5 FIVE R-19TS R-9 GTL MAZDA 323 1.6 FORD ESCORT 1.3 CL CITROEN AX 11 TRE ŠKODA FAVORIT 136 L LADA NIVA 1.6 JUGO 55 SKALA SUBARU JUSTY 1.0 SUBARU LEONE 1.8
HITRE SERVISNE, KLEPARSKE IN LIČARSKE STORIT^
!21^M3. junija 1997
* * paNORaMa * *
GORENJSKI GLAS
VREME
Vrernenoslovci nam za danes napovedujejo dopoldne večinoma sončno, popoldne pa delno oblačno z občasnimi nevihtami Tudi v soboto in nedeljo ne bo večje spremembe, nadaljevalo se bo vroče poletno vreme s popoldanskimi nevihtami
LUNINE SPREMEMBE
Uanesje prvi krajec nastopil ob 6.52,
kar naj bi glede na Herschlov vremenski ključ
Prineslo spremenljivo vreme.
SMEH V GLASBI
ty se še spomnite gesel naše oddaje Glasba je življenje: p'"e>< dela dobro kri in esem vas reši vseh skrbi.
*er preko časopisa težko prepevamo, se boste morali zadovoljiti s vtišno glasbeno anekdoto, prepevanja in glasbe pa bo dovolj v naši radi)ski oddaji.
Knvnatelj dunajske opere James Klein je želel, da bi komorni pevec Uon Slezak nastopil v njegovi komični operi. Slezak ga je pismeno vPra$al, koliko mu namerava plačati za večer, Klein je brzojavil: >m mark, tisoč pozdravov! . ^ Je brzojavil nazaj: «50č mark, sto pozdravov!
°^nard Shaiv je srečal prijatelja, ki mu je zaupal skrivnost. ' Zve' Že
"^]e z običajno zajedljivostjo pripomnil: jl's Čudno. Prepričan sem bil, a Pri Conradu spi samo občinstvo!
Jtonega finskega skladatelja Sibeliusa so vprašali, zakaj se raje JJjJj s poslovnimi ljudmi, kot pa z glasbeniki. Sibelius je pojasnil: }■ esfe, kadar se sestanemo z glasbeniki, se pogovarjamo samo o mana'
ah; kadar sem s finančniki, pa se pogovarjamo samo o glasbi!
Zvedel sem, da ima skladatelj Conrad <^e nekaj časa čudovito ljubico
Poslušalci oddaje Glasba je življenje ustvarjajo slogan za naravno mineralno vodo EDINA.
Je krasna rogaška čistina,
kadar polni slastna se voda EDINA!
Marija Srabotnik, Celje
LESTVICA RADIA KRANJ z Lattello
Do
ureja: IGOR ŠTEFANČIČ PETEK, 13. 6. 1997, ob 18.30
1 r?ača:
2' &    Z.: PODOBEN SEM ZMAJU
3' f5X?'N'BAND: JAGODE IN ČOKOLADA
4 KLINIK DAVERO: OSTANI TAKŠNA, KOT SI
5' %^?UK FUNK: PO JEZERU
6 SS?: POLETNA
7' f^P DESIGN: KJER JE SREČA, TAM SI TI 8' S"u$TVO MRTVIH PESNIKOV: ČUTIM TE " V|U RESNIK: RAD BI BIL S TEBOJ
2 jf\i B0B0: IT'S MY LIFE
3 SU B0N J°VI: MIDNIGHT IN CHELSEA 4' n TJAIN JACK: holiday
5.' BRv^NCE: D-   S- C- O.
6 oai AN ADAMS: 18 TILL I DIE
7 Tir- -?HT IN THE ACT: DO IT FOR LOVE 8' r »JAC TOE: VVARUM?
•    MICHAEL: EVERYTHING SHE VVANTS
laHello
Kupon številka 31
°OMAČO ŠT: TUJO ŠT:
M°J NASLOV:
=?ADiO
913 Ffl
STEREO
Svoh, švoh...
A kva je švoh? Vse je bolj švoh, to, uno, tretje, četrto, peto, špesto... no, saj naprej pa tako ali tako ne znam več šteti. Tako kot vi ne veste, koliko je v resnici koštala in še košta vstopnica za žurko na Bledu. Mene je zadnjič Pero še celo vabil, kok'r a boš kaj prišel.... pa te zadeve. Bom videl, sem mu rekel... podobno pa velja tudi za vas. Če boste plačali jurja za vstopnico, boste prišli noter in si s tem kupili prilo I nost vse skupaj videti (Crvena Jabuka, Pero, Magnifico... pa še kdo...) Odgovor je torej jurja. In ker je stiska že tako velika, s cajtom namreč, da bo tiskarna namesto tiskarne ratala stiskama, ker bodo mene stisnili, bom kar na hitro... Žreb je rekel takole. Nagraado tokrat prejme Marija Košnjek, Stra-hinj 25, Naklo 4202 Tako, počakat' dopis, potem pa via v Kranj do Aligatorja.
TOP 3
1. No Mercy
2. Republika
3. Latino
NOVOSTI
Full dost. Tako, da bom koncerte takorekoč spustil. Zato pa nosilci zvoka: Power dancers "V suši", Jon Bon Jovi "Destination Anv-where", njegov bivši kitarist Richie Sambora je posnel samostojno "Stranger in this Town. Vnadaljevanju moram omeniti Faith No More "Album of The Year", Laibachi so poleg tistega legendarnega koncerta iz leta '84 ven sturili še ploščo "Also sprach Johan Paul II" - baje je zadeva povezana s 100 obletnico odkar je gospod Strauss napisal uno zadevo, k' se ji reče Also sprach Zaratustra. Balaše-vlču so izdali koncertno iz Maribora "Dal je sve bio samo fol". Gilberto Gil "Quanta, D.A.Z. "Podoben sem zmaju", pa "Republika" istoimenskega banda,
hmmm... Oliverja Antauer-ja smo našli na kaseti "Ker sem zaljubljen", aja pa še tale kompilacija progres-sive, rave, techno pa te zadeve je baje dost dobra.
IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 266:
Hja, skupino Power dancers poznate, vem, da jo. To so un..., ups, ne smem izdat njihovega spola. Namreč tokrat vas sprašujem kakšnega spola je četverica, ki prepeva v skupini Power Dancers. Ali so One, ali so Oni, a so mačoti ali so čikn. Vprašanja seveda pričakujem na dopisnicah, v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Jodlgator". Aja še to. Pričakujem vas do srede, 18. junija, če pa boste zamudili pa lahko pišete le še na Mariotov zoom. Ker je full vroče in se mi ne da nič več, sploh ne vem kako sem uspel toliko napisati... zgrozil sem se. zato, čav...
DISCOTEKA
RADOVLJICA
Danes po 22. uri
nastop sRupine
GIMME5
Jutri, v soboto žrebanje vstopnic
pva srečneža prejmeta ročno uro SVVATCH.
URŠKA
r
V Kranju, Škof ji Loki, Radovljici, in na Jesenicah.
Vpisuje začetnike in dobre plesalce
^064/411-581
"Nedeljski klepet ob kavi"
V nedeljo, 15. junija, ob 9. uri dopoldne bo spet na sporedu Radia Kranj "Nedeljski klepet ob kavi", ki ga pripravlja in vodi Jana Debeljak.
=?ADiO
913 Ffl
STEREO
Gostja oddaje bo upokojenka, profesorica slovenščine Berta Golob, doma v Struževem. Poleg tega je še pisateljica, predvsem mladinske literature.
Njena misel: "Prihodnost ne bo mogla biti lepa zaradi neslutenih tehnoloških čudežev, ampak zaradi človekove vzgoje-nosti in njegove dobrote."
TRGOVINSKO PODJETJE d.d. ŠKOFJA LOKA
LOKA KAVA - ZDRAMI IN PREMAMI
Kupon:
Predlagam gosta v oddaji "Nedeljski klepet ob kavi"
Moje ime in naslov:
ff
m murnom
24 m DOBRE GLMRUU
od 16. 6. 1997 do 21. 6. 1997
LESTVICA NAJP0PASTIH 15
1. HANSON - MMM BEP
2. NEK -LAURA NON CE
3. NEVV/NANA - LONELV
4. DJ BOBO - IT'S MY LIFE
5. N-SYNK - HERE WE GO
6. TONY BRAXTON - I DON'T WANT TO
7. JAM AND SPOON - KALEIDOSCOPE SKIES
8. C BLOCK - TIME IS TICKIN' AWAY
9. AVIA BAND - TEBE SI ŽELIM
10. BELLINI - SAMBA DE JANIERO
11. ANJA RUPEL - BREZ LJUBEZNI
12. NEW/KELLY FAMILY - NANANA
13. GARY BARLOW - LOVE WONT WAIT
14. U2-STARING AT THE SUN
15. REPUBLICA - DROP DEAD GEORGEOUS
LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 30
1. DJ OUICKSILVER - FREE
2. ALEXIA - UH LA LA LA
3. BROOKLYN BOUNCE - GET READY TO BOUNCE
4. RED 5 - LIFT ME UP
5. KATARINA AND THE WAVES - LOVE SHINE A LIGHT
6. DISCO N ATI ON - ROČK THE JAM NIGHT
7. DR DJ CERLA - THE DJ ITS SATURDAY
8. ALEX PARTY -. SIMPLE THINGS
9. M.R. - LISTEN TO YOUR HEART
10. SASH feat. RODRIGEZ - ECUADOR
11. NEVV/SEOUENTIAL ONE - I WANNA MAKE .../GET DOWN
12. DJ ZUUL - IT'S THE DAY AFTER THE PARTY
13. POVVER DANCERS - NE ŽELI SI ME
14. SIMONE JAY - WANNA BE LIKE A MAN
15. 2 ALIVE - ŽELJA SRCA
16. SCOOTER - FIRE
17. CELVIN ROTANE /THEME FROM MAGNUM/BACK AGAIN ME
18. NEVV/FINAL - VETER SI
19. MARIO PIU + MAURO PICOTTO - NO NAME
20. NEW/BRAINBOX - GET READY21. LE CLICK - CALL
22. ENTER - LOAD AND SAVE
23. NEW/SOMIN 8 /JACK YOUR BODY
24. REGINA - DAY BY DAY
25. SPACE FROG - FOLLOW ME
26. NEWA/ICTORIKA VVILSON JAMES/REACH FOR THE MELODY
27. NO MERCY - PLEASE DON'T GO
28. DJ MIKO - CLEMENTINE
29. NEW/HYSTERIC EGO - MINISTRY OF LOVE
30. CAPTAIN JACK - HOLIDAY
TRZISKI HIT
LESTVICA NAJ GLASBE RADIA TRŽIČ
vsak ponedeljek ob 17.25 na 88,9 in 95,0 MHz
Pokrovitelj ponedeljkove oddaje 9. junija je bil AVTO LESCE. Nagrajenec prav tako ponedeljkove oddaje pa tokrat prvič ANŽE DEZMAN z Bleda. Vsi skupaj ponovno vabljeni k poslušanju nove ponedeljkove oddaje, ki bo 16. junija polna presenečenj. Do takrat pa lep pozdrav od Vesne, Dušana in Saniela.
Lestvica: 1. It's my life - DJ. BOBO (2)
2. Fire - SCOOTER (1)
3. Sonce je zašlo - POP DESIGN (4)
4. Holiday - CAPTAIN JACK (5)
5. Jagode in čokolada - ROK'N'BAND (16)
6. Blood on teh dance floor - MICHAEL JACKSON (9)
7. Ne želi si me - POVVER DANCERS (novo)
8. Furz - TIC TAC TOE (novo)
9. Brez ljubezni - ANJA RUPEL (10)
10. Mama - SPICE GIRLS (14)
11.1 believe I can flv - R. KELLY (12)
12. Do it for love - C. I. T. A. (3)
13. It's my party - CRAZY LITTLE THING (15)
14. Uh la la la - ALEXIA (6)
15. Sugar, sugar - THE ARCHIES (old)
16. Forever young - N'SYNC (novo)
Izpolnile kupon in ga pošljite na Radio Tržič, Balos 4, Tržič, do 16. junija.
KUPON TRZISKI HIT
Glasujem za skladbi: št. in št.
Moj predlog: Moj naslov:
GREMO V
v sredo, 18. junija, ob 17. uri RADIO KRANJ, 97,3
oddajo pripravlja in vodi Nataša Bešter
Živjo, živjo! Spet smo skupaj. Danes tu, v sredo pa (upam) na valovih RADIA KRANJ.
V UFU pripravljajo zanimive programe. Nastopili bodo Jasmin Stavros, Mišo Kovačič, Babilon in Rock'n band. Kdaj in kako -boste izvedeli v sredo, ko bova s Slavcem zastavila kar 10 nagradnih vprašanj. Poleg dobre glasbe vas torej čaka še kup lepih nagrad - v oddaji GREMO V LIFE v sredo ob 17. uri na RADIU KRANJ. Za nagrade naših sponzorjev pa se lahko potegujete tisti, ki boste poslali kupončke. Nagrade so kavbojke BLUE MOON v Jeans clubu Petnč v Kranju, PIZZE v pizeriji KLEMENTINA v Škofji Loki in nagrada GORENJSKEGA GLASA. Srečno!
KUPON
V LIFU bi rad videl: Moj naslov:
SOBOTA, 14. JUNIJA 1997
TVS 1
8.25 Včeraj, danes, jutri
8.30 Radovedni Taček: Ritem
8.45 Male sive celice, kviz
9.30 Zgodbe iz školjke
10.10 Srečanje tamburaških skupin in
orkestrov Slovenije, 3. oddaja
10.45 Hugo, ponovitev Tv igrice
11.15 Tednik
10.10 10.000 obratov
13.00 Poročila
13.05 Karaoke, razvedrilna oddaja, ponovitev
14.05 Strela z jasnega, nemška nanizanka
15.00 Taborniki in skavti, 20. oddaja 15.10 Sprehodi v naravo, 13. oddaja 15.25 Divji in svobodni, ameriški film 17.00 Obzornik
17.10 Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija, 2/9 18.00 Na vrtu 18.25 Ozare 18.35 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, Vreme, Šport 19.50 Utrip
20.10 Zlata šestdeseta: Koncert Big banda RTV Slovenija z dirigentom Lojzetom Krajnčanom in gosti 21.40 Za TV kamero 22.00 Poročila, vreme 22.15 Šport
22.30 Včeraj, danes, jutri 22.35 Zlata naveza, angleška nadaljevanka
TVS 2
8.00 Euronevvs 11.00 Mladinski pevski festival Celje '97, ponovitev 12.35 Afera Lucona, ponovitev nemškega barvnega filma 14.30 Pomp, ponovitev 15.30 Izzivalci, francoska nanizanka 15.55 Košarka NBA, Chicago -Utah, posnetek 19.30 Izzivalci, francoska nanizanka 19.55 Včeraj, danes, jutri 20.00 Zagovor minulega življenja, ameriški barvni film; Meryl Streep 21.45 Cesarstvo žuželk, angleška poljudnoznanstvena serija 22.15 Zlata šestdeseta slovenske popevke, nostalgija z Bracom Korenom 23.15 V vrtincu 23.45 Sobotna noč TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa.
KANALA
8.00 Video strani 8.40 Raček Jakec, risana serija 9.00 Kaličopko, otroška oddaja 10.00 Kapitan Planet, risana serija 10.30 Nora hiša. ponovitev 10.55 Očka major, ponovitev 11.20 Cooperjeva druščina, ponovitev 11.45 Princ z Bel Aira 12.10 Sobotna matineja: Palček Tom, film 13.50 Kako je bi! osvojen Divji zahod 15.35 Ta čudna znanost, ponovitev 16.00 Alf 16.30 Mupet show: Elton John 17.00 Uisney predstavlja: Aladm; Račje zgodbe 17.50 Miza za pet, ameriška nadaljevanka 18.40 Atlantis, glasbena oddaja 19.25 Fawlty Tovvers, nanizanka 20.00 Sobotni večerni film: Prevare, ameriški barvni film; Stefanie Povvers, Fabio Testi, Bary Bostwick 23.10 Vroči pogovori, erotična nanizanka 23.40 Portret strasti, erotični film
POPTV
8.00 Mrčeski, risana serija 8.30 Dogodivščine brenčeče čebelice, risana serija 9.00 Klop, risana serija 9.30 Mož pajek, risana serija 10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Morska deklica, mladinska serija 11.00 Proti vetru, nemška nadaljevanka 12.00 Obraz tedna, ponovitev 12.30 Mamice, humoristična serija, ponovitev 13.00 Samski stan, ameriška nanizanka 13.30 Gola resnica, ameriška nanizanka 14.00 Beverly Hills 90210, ponovitev 15.00 Melrose Place, ponovitev 16.00 Highlander, ameriška nanizanka 17.00 Lois & Clark: Nove Supermanove dogodivščine, ameriška nanizanka 17.45 Herkul, ameriška nanizanka 18.30 Xena, 8. del ameriške nanizanke 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Filmski hiti: Vrnitev v prihodnost, ameriška komedija, Michael J. Fox, Lea Thompson 22.00 Formula 1, trening 23.00 Odpadnik, ameriška akcijska nanizanka 0.00 Dirka, ameriški film, 1985; Kevin Costner, Alexandra Paul, Don Johnson 1.30 Playboy Special 3.00 24 ur 3.30 Hladnokrvni Luka, ameriški film, 1967; Paul Newman
TV 3
8.00 Komercialne predstavitve 13.00 TV prodaja 14.45 TV prodaja 15.00 Salon, ponovitev 16.00 Tečaj francoščine 16.30 Utrinek 17.00 Videoboom 18.00 Tropska vročica, ponovitev 19.00 TV dnevnik 19.30 Burleska 20.00 Gimnazija v Alpah, mladinska nadaljevanka 20.30 Tropska vročica, nadaljevanka 21.30 Peklenska postelja, ameriški barvni film; Farrah Favvcet 23.00 Utrinek 23.30 TV prodaja 23.45 Dnevnik 00.00 Komercialne predstavitve
HTV 1
HTV 2
10.40 TV koledar 10.50 Obalna straža, ponovitev ameriške nanizanke 13.50 S knjigo v glavo 14.35 Acapulco - telo in duša, ponovitev nadaljevanke 16.25 Zakon v L.A., ponovitev 17.45 Alpe -Donava - Jadran 18.05 Reka zlata, dokumentarna oddaja 18.50 Risanka 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Melodije Podravja '97, prenos festivala 22.00 Na koncu sveta, dokumentarna oddaja 22.35 Ograje našega mesta, ameriška nadaljevanka 23.20 Zlati gong
AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program 12.05 Harry in Hendersonovi 12.25 Kiic v sili, Kalifornija 13.10 Življenje in jaz 13.35 Čudovita leta 14.00 Princ z Bel-Aira 14.25 Kirk 14.40 Lois in Clark: Nove Supermanove dogodivščine 15.35 Bever!y Hills, 90210 16.25 Melrose Place 17.15 Savannah 18.00 Tohubawohu 18.25 Baldy Man. angleška humoristična serija 19.30 Čas v sliki, vreme, šport 20.15 Trije mušketirji, ameriški pustolovski film 21.55 Nevarno poželenje, ameriški TV triler 23.30 Maš-karada - Smrtonosna igra, ameriški triler 0.55 Pekel nad nami. ameriški triler 2.30 Klic v sili, kaNfornija 3.15 Melrose Place, ponovitev
11.00 Risanka 11.25Afnka, dokumentarna serija 12.00 Poročila 12.20 Boj za Hrvaško samostojnost, dokumentarna oddaja 12.55 Tarzan in lovci, ameriški barvni film 14.05 Risanka 14.35 Briljantina 15.25 Smerokazi 15.55 Bogda-novci med vojni in mirom, dokumentarna oddaja 18.40 Televizija o televziji 17.10 Poročila 17.15 Ali ste vedelu? 17.30 O življenju čisto resno 18.15 Potujmo po Hrvaški 19.03 Na začetku je bila beseda 19.10 Spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.25 Kokon 2, ameriški barvni film 22.25 Opazovalnica 23.00 Svet zabave 23.30 Polnočna piemiora: Frostov pristop, film
AVSTRIJA 2
9.55 Pizza pizza - košček nebes, ponovitev ameriške komedije 11.35 Trooping the colour, kraljica Elizabeta II. praznuje rojstni dan, prenos slavnostne parade iz Londona 13.00 Čas v sliki 13.10 Vse za očka, anemška komedija 14.40 četa tepcev, nemška komedija 16.15 Pogledi od strani - Holiday 16.30 Dežela in ljudje 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozn se po deželi 17.35 Kdo me hoče?, živali iščejo dom 17.53 Kdo me želi? 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Konflikti 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Takšnemu milijonarju ni lahko, avstrijska komedija 21.45 Čas v sliki 21.55 Romy '97, počastitev najbolj priljubljenih TV zvezdnikov 23.35 Čas v sliki/Po premieri 23.45 Tohunoč, glasba, norčije, smisel in nesmisel 1.45 Pogledi od strani 2.25 Schiejok, ponovitev 3.25 Maškarada -Smrtonosna igra, ponovitev ameriškega trilerja
TELE-TV KRANJ
... Videostrani 16.30 Test slika 16.35 TV napovednik TELE-TV, TV kažipot 16.40 EPP blok 16.45 Direktni prenos z olimpijskega bazena Kranj: Svečana otvoritev mednarodnega plavalnega prvenstva mesta Kranja (v živo) 17.00 Direktni prenos z olimpijskega bazena Kranj: Finalna tekmovanja mednarodno plavalno prvenstvo mesta Kranja (v živo) 21.00 EPP blok 21.05 Glasbeni spot 21.10 Jubilejna poročila Gorenjske 500. (ponovitev) 21.25 Duhovna misel - 55. oddaja 21.35 EPP blok -3 21.40 Dirka moto veteranov na Križni gori 21.55 Glasbeni spot 22.00 Odprti ekran (ponovitev) 22.15 Kamera presenečenja - 81. oddaja: Najmlajši pri najstarejšem harmonikarju 22.30 Odprti ekran - 2 del (v živo) - Ah me poznate? 23.00 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 146. oddaja 00.00 Z vami smo bili... nasvidenje 00.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.02 Vključujemo: Nočni zabavni erotični program; Erotični film: 1.32 Videostrani
LOKA TV
9.00 Napovednik 9.01 Spot tedna 9.05 EPP blok 9.10 Too much - mladinska oddaja, ponovitev Faca tedna - Karmen iz dua 4 fun, lestvica 5&5, horoskop, najnovejše modne smernice pričesk, kaj je bilo prej - jajce ali kokoš?... ponovitev
TV ŽELEZNIKI
19.00 Novice izpod Ratitovca 20.00 Antonov obzornik 20.20 Serijski film
ATM TV KR. GORA
... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Nastop mažoretk na Hrušici 18.50 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Spoznajmo svojega soseda (modulne železnice) 20.41 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani
TV ŠIŠKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani
IMPULZ KAMNIK
10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program: Zajček Jaka, ponovitev 18.25 Kronika, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix
KINO
20.30 Odprt ekran 20.50 Video boom 40 21.50 Film 23.20 Top spot 23.25 TV prodaja 23.30 Video strani 00.01 Erotični film
RA KRANJ
5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.30 Čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Minute za starše 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.30 Kviz radia Kranj 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19,30 Večerni program: Glasba po izboru Marijana Koželja 24.00 Zaključek programa Radia Kranj
R TRŽIČ
Oddajamo od 13:30 do 19:00 na UKV stereo na 88,9 in 95.0 Mhz.
Soootni program iz našega studia bomo začeli ob 13:30. Povedali vafn bomo, kaj lahko sami storite za svoje zdravje. Ob 14:30 se bo namreč začela oddaja Ta dobr'h deset radia Tržič. Uro kasneje bomo spremljali in komentirali in nekaj pozornosti posvetili slovesnosti na Ljubelju. Ob 16:10 bodo sledila Obvestila, nato glasbene čestitke in oddaja Deutsche VVelie poroča ob 16:30. Svoj brezplačni mali oglas boste oddali od 17:30 do 18:00, oddajo je omogočila firma Stanovanjske zadruga Gorenjske Kranj. Nato bo na vrsti še kakšna zanimivost, končali pa bomo s prijetno Pravljico izpod peresa Zlate Volarič ob 18:40. Tudi horoskopa nismo pozabili, tudi torkat so ga v studiu Zelda pripravili posebej za Radio Tržič.
R TRIGLAV
RADIO TRIGLAV ŠE VEDNO V RADOVLJICI 5.30 Dobro jutro 6.45 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Otvoritev sezone na Bledu, akcija potapljačev 10.30 Novice 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice, vreme, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje 13.45 F 1 HELP 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Pogled v jutrišnji dan 17.00 Moja je lepša kot tvoja z gostom Gregom Avsenikom 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.45 Pred gorenjskim prvenstovm v igranju na diatomčno harmoniko 19.00 Voščila
RSORA
5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 GIM 9 - mladinski program 11.00 Evropa v enem tednu 12.00 BBC - novice 12.30 Glasbena zmešnjava 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Športni utrinki 17.00 Razvedrilno popoldne 19.30 Odpoved programa
R RGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.30 Jutranji servisni program, vreme, ceste, vikend informacije 7.00 2. jutranja kronika 7.55 Skriti mikrofon 8.00 Dobro jutro Slovenija, turistično rekreativna oddaja 11.00 Dober tek Slovenija, oddaja o kuhanju in skrivnostih kulinarike 11.25 Skriti mikrofon 12.00 BBC novice v slovenščini 12.15 RGL - na slovenskih vinsih cestah do 15.00 15.05 Pasji radio 15.15 Novice 15.30 Svetovna zbirka hitov 16.00 Notranjsko kraški mozaik 17.00 S totega konca - štajerski mozaik 18.00 Sobota v Ljubljani 18.25 Skriti mikrofon 19.00 Rick Dees, ameriška glasbena oddaja 22.00 Nočni glasbeni program RGL-a
R OGNJIŠČE
5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.30 Poročila 8.00 Božje poti na Slovenskem oz. Jaz pa pojdem 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Sobotna iskrica - otroška oddaja 11.10 Za življenje, za danes in jutri: 1. sobota BESEDE MIĆEJO, ZGLEDI VLEČEJO, 2 sobota ODDAJA ZA ZAROČENCE IN ZAKONCE, 3. sobota ODDAJA O ZASVOJENOSTI, 4. sobota DRUŽINSKI CENTER BETANIJ 12.00 Zvonjenje 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Slovenci po svetu in domovini 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev in duhovni nagovor prod nedeljo 21.15 Glas miru oz. Naši svetniški kandidati 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program
CENTER amor. kom. TI, TI IAZNIVEC ob 17., 19. m 21 uri STORŽIČ amer akcij film METRO ob 17 in 21. uri, amer rom. kom. MICHAEL ob 19. uri ŽELEZAR amer. avant spekl. SVETNIK ob 18.30 in 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. drama LJUDSTOV PROTI LARRYJU FLYNTU ob 18.30 in 20.30 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer trill ZA VSAKO CENO ob 18.30 m 20.30 uri BLED amer. drama EMMA ob 18.30 m 20.30 uri ŽIRI amer. drama ANGLEŠKI PACIENT ob 20 30 uri
NEDELJA, 15. JUNIJA 1997
TVS i
7.30 Vremenska panorama
8.00 Včeraj, danes, jutri
8.05 Ozare, ponovitev
8.10 Mednarodna izmenjava otrok,
nizozemska dokumentarna nanizanka
8.35 Živ žav
9.25 Dodojeve dogodivščine, francoska risana serija 9.30 Na vrtu, ponovitev 9.55 Nedeljska maša, prenos iz Semiča 11.00 Rojen med divjimi živalmi, francoska dokumentarna nadaljevanka 11.30 Obzorja duha 12.00 Pomagajmo si, oddaja TV Koper - Capodistria 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.50 Planet In, ponovitev 15.10 Druga stran gore, ameriški film 17.00 Obzornik
17.10 Otroški svet, ameriška nanizanka
17.40 Po domače
19.05 Risanka
19.15 Žrebanje lota
19.30 Dnevnik, vreme, šport
19.50 Zrcalo tedna
20.10 Zoom
21.15 Moški, ženske
22.05 Poročila, vreme
22.20 Ciklus filmov B. Taverniera:
Čistka, francoski film
TVS 2
8.00 Euronevvs 13.10 A. Marodič: Mali oglasi - Avtošola 13.50 V vrtincu 14.20 Zlata šestdeseta slovenske popevke, ponovitev 15.25 Izzivalci, ponovitev 15.50 VVagner: Nibelunški prstan, Somrak bogov, 3. dejanje 17.15 Državno prvenstvo v latinsko-ameriških in standardnih plesih, reportaža 17.30 Sredozemske igre, posnetek 17.50 Tacen-Kajak kanu - corola si 18.10 Konjeništ-vo: Mednarodno tekmovanje v dresuri, posnetek iz Lipice 19.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 Goli. avstralska nanizanka 21.00 Slovenski magazin 21.30 Svet čudes, avstralska dokumentarna oddaja 21.50 Šport v nedeljo 22.20 Ansambei H capriccio in passacontmuo, 1. del; Evropski mesec kulture23.35 Tok noč tok - TNT, ponovitev 0.35 Slovenski magazin, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa
KANALA
8.00 Video strani 8.40 Raček Jakec, risana serija 9.00 Kaličopko, otroška oddaja 10.00 Kapitan Planet, risana serija 10.25 Atlantis, ponovitev glasbene oddaje 11.10 Avtovizija, ponovitev 11.40 Nedeljska matineja: Hulkova smrt, film 13.20 Bravo, maestro, ponovitev kuharske oddaje 13.30 Daktan. nanizanka 14.30 Miza za pet, ponovitev 15.20 Najstniki proti vesoljcem, nanizanka 15.45 Super samuraj, ameriška nanizanka 16.10 Alf, nanizanka 16.40 Muppet shovv: Julie Andrevvs, lutkovna serija 17.10 Disney predstavlja: Zapuščeni, 2. del mladinskega filma 18.00 Korak za korakom, nanizanka 18.25 Kung fu, nanizanka 19.10 Mantis, nanizanka 20.00 Nedeljski večerni film; Notranje zadeve, ameriški film; Richard Gere, Andy Garcia, Nancy Travis 21.55 Maščevanje, ameriški barvni film 23.30 Odklop, ponovitev 0.05 Video strani
POPTV
8.00 Pujsi dol, 8. del 8.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina, risana serija 9.00 Maček Felix, risana serija 9.30 Kasper m prijatelji, risana serija 10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Parker Levvis, mladinska serija 11.00 Xena, ponovitev 12.00 Argument 12.30 Brez zavor, ponovitev 13.30 Nekaj lepega, ameriška drama; Mary Stuart Masterson, Lea Thomson 15.15 Na jug, kanadska nanizanka 16.00 Romance Rosamunde Pil-cher: Učinkovita zamenjava, nemška drama 17.30 Športni krog 18.00 Formula 1: Montreal, prenos za VN Kanade 20.55 Vreme 21.00 24 ur 21.30 Beverly Hills, 90210, ameriška nadaljevanka 22.30 Melrose Place, ameriška nadaljevanka 23.30 VN Kanade, vrhunci 23.45 Detektivka Lea Sommer, nemška nanizanka 0.30 24 ur, ponovitev 1.00 Videostrani
TV 3
8.00 T V prodaja 10.00 TV prodaja 12.00 Angelus, prenos iz Vatikana 12.20 Žabec in prijatelji, risani film 13.15 Tropska vročica, ponovitev 14.15 TV prodaja 14.30 Šport: Mednarodni športni dogodki 15.00 Izziv, ponovitev aktualnopoli-tlčne oddaje 16.00 Jrijev otok, ponovitev filma 17.30 Čarno jezero, reportaža iz Rakovnika18.00 Zabavna glasba z velikim okrestrom 19.00 TV dnevnik 19.30 Risanke 20.00 Gimnazija v Alpah, mladinska nadaljevanka 20.30 Tropska vročica, nadaljevanka 21.30 Z glasbo v srcu 22.00Angelus, ponovitev 22.20 Utnnok 22.50 TV prodaja 22.05 Dnevnik 23.15 Komercialne prodstavitve
HTV 1
12.00 Dnevnik 12.30 Kmetijska oddaja 13.15 Dokumentarno-folklorna oddaja 13.20 Mir in dobrota 13.50 Duhovni klic 13.55 Opera box 14.25 Poročila 14.40 Oprah Shovv 15.30 Osnovna pola, češki barvni film 17.15 Poročila 17.25 Devetly Hills, ameriška nadaljevanka 18.15 Melrose Place, ameriška nadaljevanka 19.05 TV fortuna 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Komedije, humoristična nanizanka 21.20 Kralja mamba, ameriški barvni film 22.45 Opazovalnica 23.15 Opazovalnica 23.15 Dokumentarni film 23.55 Predsedniške volitve '00 1.10 Poročila
HTV 2
21.30
13.00 TV koledar 13.10 Dosjeji X, ponovitev 13.55 Polnočna premiera. Frostov pristop 15.40 Zlati gong 16.35 Na koncu sveta, ponovitev 17.00 Dnevi Milka Klemena 17.45 Raziskovalec, dokumentarna oddaja 18.35 Popaj, risana serija 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Aplavz, prosim 21.15 Poročena... z otroki, ameriška humoristična nanizanka 21.40 Vidikon 22.30 Zvezdne steze: Voyager, ponovitev 23.50 Filmi Victorie Abril: Bogata četrt, španski barvni film
AVSTRIJA 1
10.15 Veter, ameriški športni film; Jenni-fer Gray, Matthevv Modine 12.15 Skrivni vrt, ameriška filmska melodrama 13.55 Športni pregled; Šport: Formula 1, dirka za VN Kanade 15.00 Strmoglavi let skozi čas, angleška komedija 16.30 Renegade, italijanska pustolovska komedija 18.00 Srček 18.30 Šport: Formula 1, dirka za VN Kande, prenos iz Montreala (strast ob 19.00) 21.55 Columbo: Smrtonosna ločitev, ameriška TV kriminalka 22.30 Kraj zločina: Kitajska metoda, nemška TV kriminalka 0.05 Čas v sliki 0.10 Za nekaj dolarjev več, ponovitev itahjansko-nemško-španskega vestema 2.05 Incident, ameriška akcijska drama 3.50 Veter, ponovitev ameriškega športnega filma
AVSTRIJA 2
12.00 Visoka hiša 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13,30 Domovina, tuja domovina 14.00 Pogledi od stiani 14.30Wildlife: Divje svonje, dokumentarna oddaja 14.45 Cesaričin kurur 15.10 Sebasttan Kneipp - vodni zdravnik, avstrjski biografski film 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za senicrje 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Podoba Avstrije 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Pogiedi od strani 19.59 Volitve v Franciji 20.15 Mariandlina vrnitev domov, avstrijski film 21.40 Čas v sliki 21.50 K stvari, politična diskusija z zanimivimi temami 23.10 Preprosto klasično: Smešne stvari z glasbo, dokumentarni film 0.35 Druga sreča, ameriška filmska melodrama 2.25 Teden kulture, ponovitev 2.40 Hello Austria, Hello Vienna, magazin v angleškem jeziku 3.10 Pogledi od strani
TELE-TV KRANJ
... Videbstrani 8.45 Test slika 8.55 TV napovednik TELE-TV 9.00 TV kažipot 9.02 EPP blok - 1 9.07 Top spot 19.10 Miha Pavliha 9.40 Mini pet - otroška glasbena lestvica 10.15 Tedenski izbor -Zupan z vami: občina Cerklje - župan: Franc Čebulj (ponovitev kontaktne oddaje) 10.55 EPP blok - 2 11.00 Jubilejna poročila Gorenjske 500 (ponovitev) 11.15 Duhovna misel - 55. oddaja 11.25 Top spot 11.30 Iz produkcije lokalnih televizij Slovenije: Moj video TV 12.00 EPP blok -3 12.05 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 143. oddaja 13.00 Dnevi gorenjske televizije TELE-TV Kranj 13.05 Iz izbora najpriljubljenejših oddaj (do 16.40) 16.40 TV napovednik TELE-TV, TV kažipot 16.45 EPP blok 16.55 Direktni prenos z olimpijskega bazena Kranj. Mednarodno plavalno prvenstvo mesta Kranja - finale (v živo) 21.00 EPP blok 21.05 Glasbeni spot 21.10Z vami smo bili... nasvidenje 21.11 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 21.12 Videostrani
LOKA TV
20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 21.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.35 EPP blok 20.40 Nedeljski film
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žirl. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Antonov obzornik 20.00 Slavnostna seja ob 100-letnici PGD Selca
ATM TV KR. GORA
... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Kronika tedna 18.15 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Nastop mažoretk na Hrušici, ponovitev 20.30 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani
TV ŠIŠKA
... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani
IMPULZ KAMNIK
10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 18.05 Otroški program: Ura pravljic 18.25 Video boom 40 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10
KINO
Glasbeni mix 20.30 Potovanja Film 23.00 Top spot 23.05 TV 23.10 Video strani
RA KRANJ
5.30 Začetek programa, uvodna na; poved 5.50 EPP 6.00 Pogled dogo" kov - danes, jutri 6.50 EPP 7.00 Raa„
7.4?
Slovenija - Druga jutranja kronika Pregled dnevnega tiska 7.50 Err
Oziramo se 8.30 Hov, ne znam
domov
JU MOV, ne c       - kaV,
8.50 EPP 9.00 Nedeljski klepet od * - Berta Golob 9.50 EPP 10.0«Pg»g Gorenjska - Bled 10.50 EPP 11-°"bor domače na kranjskem radiu v narodnozabavne glasbe ^ . .«30 12.00 Brezplačni mali oglasi J'-Osmrtnice, zahvale 12.40 Krnet') oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila j EPP 14.00 Voščila 14.10 Oglašanj ^ Brda pri Kranju - kasaške dirke 11 • EPP 15.25 EPP 15.30 Pogodi odmevi RS 16.20 Prelepa G°ren' 16.50 EPP 17.20 Hitro, daleč, vis" 17.50 EPP 18.20 Nagradni kvu. £ Kranj 18.50 EPP 19.30 Večerni K gram - Glasba po izboru M*» ' Zveršen 24.00 Zaključek pro9rd Radia Kranj
R TRŽIČ
Oddajamo od 10.00 do 15.30 na " stereo 88,9 in 95.0 Mhz. . dl|3
Pozdravu iz studia ob 10:00 bo Klepetalnica. Ob 11:30 bomo z prisluhnili oddaji, ki smo (o PrlPrl2-6o, Alpetourom. Opoldne, torej ob M^jjj se bomo sprehodili po Teden _ mozaiku in pregledali vse P°""!koji,ci nejše dogodke, ki so se v naši °.2.i0 zgodili v preteklem tednu. Ob . .jjui vas vabimo, da prisluhnete Ned i Q duhovni misli. Sledil bo P°9°]Ljavili aktualnem dogajanju v Tržiču. ov\ ^ pa bomo tudi nekatere rea££'J!lsti-prejšnji pogovor z županom. ""^.gO-lom boste lahko prisluhnili ob V" w. 13:10 je čas za Osmrtnice in zanv Za Sledile bodo glasbene čestitke, prijeten konec delovnega tedna 0 ob 14:30, poskrbeli tako, da v" zavrteli Kolovrat domačih.
R TRIGLAV
RADIO TRIGLAV NA HUMAN'J**. NIH AKCIJAH NA ŠOBCU IN »**
KEM GOLF IGRIŠČU
6.30 Dobro jutro 7.00 Druga jU^ffi kronika 7.50 OKC 8.00 Mirm vrt'i^ 9.30 Uvod 11.00 Mali oglasi U-Osmrtnice, BBC, voščila 13.00 sanja - Šobec 14.00 Vošč''* SCiia Dogodki in odmevi 16.0C' \iinoW 17.00 Oglašanja - šobec 19.00 w p. za ljubitelje resne glasbe 19.30 ček programa
RSORA
anja
8.00 Napoved programa
8.40
Na*
ain»
zgodovinski spomin 9.00 ^^'^40 tema 11.00 Škofjeloški tednik 1 ' e| Kino 12.00 Nedeljska duhovna 'j. 12.30 čestitke 13.30 Čevljarski sp ^ ni 14.00 Nedeljsko popoldne 15rT,av3 Slovenija 16.00 Glasbena zmasng^ 17.30 Nedeljsko srečanje 19-30 poved programa
R RGL
KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 M** LJUBLJANA: 105,1 MHz st«
6.30 Jutranji servisni program, g % vreme, avtobusni promet... JJ^L/f jutranja kronika, prenos Ra Slo* j£. 7.30 Kaličopkova druščina 8.3«. 4 deljsko jutro 8.35 Skriti mikrofon 'p Novice 9.30 Kam danes v UH'Jp 10.05 Duhovna misel 11.00 Ned%v pogovor 12.00 Dvoglavi levji car -kviz 13.00 Mali RGL 15.00 NedW informacije 15.15 Novice 15.30 ,isK» tovna zbirka hitov 16.00 Nedelj, reportaža 17.15 Novice 17.25 Neo ^ ka dežurstva 17.45 Dee Jay tirne J" jj Skriti mikrofon 19.15 Novice Vreme 20.00 Od San Rema do p|(C Rema, pripravlja in vodi Tomo ^ 21.00 Ponovitev pogovora z 00Q^ kim gostom 22.00 Nočni pr°9 RGL-a
R OGNJIŠČE
5.00 Jutranji program 6.40 misel, svetnik dneva 7.30 Poročnai ^ Kmetijska oddaja 8.30 Dop. mf■ 0°.ef 9.00 Prenos svete maše 10.00 Ne" g0 ka reportaža 11.00 Poročila y9f Zvonjenje 12.15 Naši poslušalci tajo m pozdravljajo 15.00 Dopolda |u-informativna oddaja 15.30 Naši P ^ šalci čestitajo in pozdravljajo - oi >,A vanje 18.30 Večerna informa' j} oddaja 20.15 Radio Vatikan *rf Sakralna glasba 21.35 Radiiski '°y 22.00 Ponovitev verske oddaje *° -tfP radi|skih postaj 22.30 Nočni glas program
CENTER amer. kom TI, TI LAŽNIVEC ob 17., 19. in 21 uri STORŽIČ a^ akcij film METRO ob 17. uri, amer rom. korn. MICHAEL ob 19. in ŽELEZAR arner. avant spekt. SVETNIK ob 18.30 m 20.30 uri ŠKOFJA L~ j, amer. drama LJUDSTVO PROTI LARRYJU FLYNTU ob 18.30 m 20.3". j(i RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. drama EMMA ob 1fi,TwJč 20.30 uri BLED amer. trill. ZA VSAKO CENO ob 18.30 in 20.30 uri D^t amer. pust. trill. PRIKAZEN IN SENCA ob 20. uri ŽIRI amer. znan. fant. sP n JEDIJEVA VRNITEV ob 18. uri, amer. diama ANGLEŠKI PACIENT ob 20
[SNOVANJA
VSEBINA 95
Marko jenšterle:
Jeziki danes umirajo potihem
LEA MENCINGER:
f vseh nas spijo talenti...
Marjeta vozlič: Impresionist s fotoaparatom
Beseda urednice
^ teh dneh se v Ljubljani odvija cela vrsta prireditev v okviru Evropskega meseca kulture. Med temi dogodki smo poiskali dva, ki se na neki način navezujeta tudi na Gorenjsko: družina pianistke Marine Horak, ki je s ciklusom slojih koncertov in koncertov svojih učencev nastopala v juniju, se povezuje tudi s Kranjem. Fotograf Avgust Berthold, nadeli so mu vzdevek impresionist s fotoaparatom z začetka tega stoletja, pa je povezan s Škof jo Loko in tamkajšnjim Krogom impresionističnih slikarjev, Jakopiča, Groharja in drugih. Razstavo
er{holdovih fotografij odpirajo naslednji teden v Mestni galeriji Ljubljana. V hodnem razmišljanju tokratnih Snovanj pa Marko Jenšterle razmišlje o nekaterih vidikih kulturnega razvoja pri nas, ki se odpirajo prav z množico Prireditev na EMK. • Lea Mencinger
Impresionist s fotoaparatom - prvi slovenski umetniški fotograf Avgust Berthold je del življenja preživel v Škoffi Loki: druženje s slikarji, kot so bili Grohar, Jakopič je brez dvoma bilo spodbudno za njegovo delo. Na sliki: Mož in žena, razstava v Mestni galeriji Ljubljana, 19. junij 1997
Marko
Jenšterle
Jeziki danes umirajo potihem
na Rudolf, vodja projekta Evropski mesec kulture Ljubljana 1997, je v enem od svojih intervjujev dejala, kako vodstveno ekipo v tem ^secu in pol skoncentriranih kulturnih dogodkov, pokonci drži predvsem adrenalin. Toda ta se ni povečal samo pri njih, ampak tudi pri ^ogih drugih Slovencih, ki doslej niso bili vajeni tega, da lahko kultura postane aktualna in celo zasede naslovne strani dnevnega časopisja.
so bili od nekdaj namenjeni ter eliti in nič drugače ni z
festivali j?no*icami
ner°Pskim mesecem kulture (EMK), kjer je p n3doma kultura zavzela vsak kotiček naše
eMolnice, hkrati pa je sprožila velike debate ^sarni prireditvi, pa tudi kulturi in umetnosti Vs sPloh. Tudi te niso nič novega. V ozadju
eSa skupaj je namreč nakopičeno ogromno
{u ,r8ije in zbranega toliko denarja, da bi bilo ijs n°> če bi se vsi tisti, ki jim prireditve ni „. Pe'o dobiti v svoje roke, zagrnili v molk in
sto
fc>» ' °k s,ran- Slovenska strast do denarja je IjjJ?*' Pet milijonov
mark, kolikor menda ^ Sa proračun prireditve, pa je vsekakor Sn ni^'.Va vsota. Denar je bil od nekdaj tjsre^ljevalec vrhunske umetnosti in vseh pQ ln> ki so se s svojimi bolj ali manj vs grobnimi posli lepili nanjo. In EMK kar       ^e ec*en naJve^Jm kulturnih poslov,
srno jih v zadnjih časih doživeli pri nas. Ha etnost Je oc* nekdaj strastna in energič-^M^at° Je °il tak tudi otvoritveni koncert I_a-^ > na katerem so se združili skupina dir » orkester Slovenske filharmonije, RoitCnt Marko Letonja ter skladatelja Uroš % 'n A'd° Kumar, kulturno in politično g0 0 Pa je najbolj neposredno nagovoril naš \enJski rojak Peter Mlakar, član Neue Cn'scne Kunst, ki je s svojim govorom že sO. na zacctku meseca kulture razburkal sj nf£sk° javnost. Boljše polarizacije energije je p °> mogli želeti. Od tistega trenutka, ko se p,-c ,cter Mlakar s svojim belim mesarskim me Pasnikom pojavil na odru, je bilo jasno, da kulture ne bo šel mirno mimo nas. zgodil
o kuj^uiio se je, da so se Slovenci nenadoma
So u,turi začeli pogovarjati tako strastno, kot oro.c doslej o političnih aferah ali o trgovini z s0 n JClTl- Pri tem je še posebej pomembno, da iti ni^enJa nasprotna, da se neprestano soočajo potlskriJo. Najhuje je tedaj, ko ljudje sicer vSak J°' da kultura je temeljnega pomena za iže K narod, potem pa o njej nočejo več nek?^ bescd- Takšne pohvale so bile od m y izre(lno sumljive, tako, kot so sumljivi Vft|!x • Jc« ki nas recimo pretirano hvalijo in skr       našc de'°- Običajno se v ozadju
S^Jo povsem druge stvari. ve^ dai. ob Evropskem mesecu kulture, pa ni mogoče samo reči, da kultura je nujna,
ampak se je treba tudi odločiti o tem, kakšna naj bo in koliko smo vsi skupaj zanjo pripravljeni žrtvovati. Slovenci se pač morajo odločiti glede tega, ali bodo tudi nekoč v združeni Evorpi še naprej ohranjali svojo identiteto in govorili svoj jezik, ki so ga doslej ohranili, navkljub temu da nikoli niso imeli svoje države. Kdor hoče danes preživeti v svetu, mora kričati. Biti mora viden in poznan, to pa pomeni, da mora ponuditi nekaj vrhunskega, česar drugje nimajo. Jeziki (in z njimi narodi) namreč danes umirajo tiho. Avstralski profesor Peter Muhlhausler je pred kratkim objavil podatke, da bo čez sto let izumrlo skoraj 90 odstotkov svetovnih jezikov. "Z vsakim jezikom, ki se ne uporablja več, izgine na tisoče let človeških izkušenj," pravi ta znanstvenik iz Adelaida, ki trdi, da na svetu govorijo šest do deset tisoč jezikov, zaradi hitrih družbenih sprememb pa jih bo večina kmalu izginila. Preživelo naj bi le nekaj največjih, kot so angleščina, španščina, nemščina, francoščina in mandarinska kitajščina. V Avstraliji so recimo pred prihodom belcev domorodci govorili 250 jezikov, zdaj pa jih le še okoli petdeset.
TML oliko jezikov pa bodo govorili v združeni Evropi? Za slovenščino že zdaj lahko rečemo, da v njej niti slučajno ne bodo potekale glavne komunikacije. Kultura je ob jeziku naslednja stvar, ki daje identiteto narodom, njena prednost pa je v tem, da ni nujno vezana na pisano ali govorjeno besedo (čeprav je ta njen pomemben del). Tudi, če slovenski pisatelji pišejo v slovenščini, to še ne pomeni, da ne morejo biti poznani v svetu, treba je le doseči, da se njihova dela čimbolj prevajajo.
ifce sama otvoritev EMK pa nam je zgovorno pokazala, da se premnogi novi in mali evropski narodi ne zavedajo tega, kako pomembno je, da najprej sami Čuvamo svoje posebnosti. Estonski predsednik je recimo svoj govor prebral v angleščini, nato pa so ga vsem skupaj prebrali še v slovenščini. To, da smo ga lahko slišali v našem jeziku, je že prav, toda zakaj ga potem prijateljski predsednik ni prebral kar v estonščini? Takšen protokol bi bil poleg tega še precej bolj simpatičen, nam Slovencem pa bi zgovorno pokazal, da bo v
Evropi povezanost malih narodov še kako pomembna. Ljubljanski župan dr. Dimitrij Rupel je o tem na isti slovesnosti v svojem govoru lepo dejal: "Evropska kultura, katere proizvod je tudi naš ljubljanski mesec in pol kulture, ni kultura enega naroda in ene države. Evropska kultura tudi ne more biti kultura koalicije nekaterih strank ali nekaterih držav, ampak mora biti kultura vseh evropskih narodov. Strogo vzeto ne more biti nobene enovite in enoznačne evropske kulture. Medtem ko bomo morda imeli en sam evropski denar, ne bi smeli težiti k temu, da bi imeli en sam evropski jezik, eno samo evropsko kulturo. Slovenci svojega jezika in svoje kulture ne damo!"
^iTe pozabimo, da je Slovenija Jugoslavijo med drugim zapustila tudi zato, ker so v njej še naprej ostajale težnje po unificiranju njenih narodov, iz naše zgodovine pa je sploh znan primer skupnih jeder, ko je Slovenija odločno branila svojo kulturo, jezik in zgodovino. Danes imamo za to na voljo še nekaj drugega - svojo državo, kar vso zadevo postavlja na višji nivo. Predstavnikom te naše države pa mora postati jasno, da se bo državotvornost kmalu prenesla na nekatera popolnoma nova področja. Državotvorna ministrstva ne bodo več zunanje, obrambno in notranje ministrstvo, saj ne bo več meja, Nato pa bo skrbel za obrambo. Najpomembnejša ministrstva, torej tista, ki nas bodo čuvala pred izumrtjem, bodo kulturno, šolsko in ministrstvo za znanost, ker bodo to resorji, ki jih Evropa niti slučajno ne bo mogla postaviti na neki evropski skupni imenovalec. Teh nevarnosti
neskončnimi potrebami, pa tudi dejanji, preveč zažirala v družbo. Vojske nimajo v Islandiji, kar je glede na njihov geografski položaj še dovolj razumljivo. Toda vojsko so že pred leti ukinili v srednjeameriški Kostariki in leta 1995 tudi na karibskem Haitiju. Obe državi pa sta bili še do nedavnega na glavnih kriznih žariščih sveta. V Kostariki so enostan-vo prišli do spoznanja, da je bolje denar naložiti v varstvo njihovega čudovitega okolja in turizem, haitski predsednik Rene Preval pa je pred kratkim v enem od intervjujev dejal, da se je prek vojske v preteklosti izvrševalo nasilje oblasti nad lastnim ljudstvom, zato, da je očuvala svoje osebne interese. Ker pa je sedanja vlada demokratična in torej "ljudstvu prijazna" ni nobene potrebe več, da bi vojsko še imeli. Interesi oblasti se namreč pokrivajo z interesi prebivalcev države.
Do takšnih pametnih ugotovitev prihajajo v državah, ki jih mi v svoji evropocentristični oholosti pojmujemo kot nerazvite, "tretji svet" ali celo zaostale. Toda, ali niso morda v svojih razmišljanjih že precej pred nami?
Evropski mesec kulture je sprožil pravi plaz podobnih vprašanj, s katerimi se bomo ukvarjali še dolgo potem, ko bomo imeli v Sloveniji samo še "leta slovenske kulture". Temeljna stvar pri vsem skupaj pa je, ali bomo znali ustvariti pogoje za to, da bomo z vrhunsko umetnostjo konkurenčni ali celo nad nivojem Evrope ter ali bomo tudi v tej svoji prodornosti znali prisluhniti vsem drugim, ki bodo prav tako kričali: "Tudi mi obstajamo!" Takšnega hrupa in energije bo v
se zavedajo precej večji narodi in se na to že  prihodnosti veliko več, kot ga je zdaj. Časi, ki
dolgo pripravljajo.
JP*ri nas pa je predvsem projekt EMK zdaj končno javno odprl vsa ta vprašanja, s katerimi se ne smejo ukvarjati le stranke in politiki, ampak morajo vzbuditi razmišljanja pri vseh Slovencih.
Za spremembo mentalitete tudi ni več veliko časa, saj nas evropski vlak ne misli čakati. In medtem, ko potekajo živahne razrpave o osnutkih letošnjega proračuna, morda ni nekoristno spomniti na to, da recimo v nekaterih državah na svetu že dolgo nimajo več vojske, ker se je ta s svojimi
prihajajo, niso ustvarjeni za zaspance.
M^o so v okviru EMK v ljubljansekm Cafe Teatru nastopili glasbeniki in plesalci iz andaluzijske skupine flamenca Al Andalus in s svojimi strastnimi plesi v hipu razvneli publiko je že bilo jasno, da tudi nam Slovencem energije za preživetje ne manjka. Pevka skupine je na koncu sama dejala, kako so s strahom pričakovali reakcijo našega občinstva, ker niso imeli pojma, v kakšno okolje sploh prihajajo. Toda po obeh večerih jim je postalo jasno, da Slovenci nikakor nismo mrtev narod.
GORENJSKI GLAS • 36. STRAN
SNOVANJA
Petek, 13. junija 1997
Marjeta Vozlič
Zapis ob razstavi v ljubljanski Mestni galeriji
Impresionist s fotografskim aparatom
V okviru Evropskega meseca kulture bo od 19. junija do 31. julija v ljubljanski Mestni galeriji predstavljeno delo umetniškega fotografa iz začetka tega stoletja Avgusta Bertholda, rojenega v Puštalu pri Škofji Loki. Sodelovanje s takratnimi slikarji impresionisti, predvsem z Groharjem in Jakopičem, je zaznamovalo tudi njegovo umetniško delo.
"Fotografija je odprt medija sprejema vrsto novih motivov, novih družbenih pogledov, dokumentarnih namenov, subjektivnih odločitev in nenazadnje umetniških usmeritev. Njene podobe ustvarjajo gibljivo verigo različnih označevalcev. Učinek je lahko izrazito bežen, informativen, površinski ali pa globoko čuten, prijeten ter pretresljiv in kar je za nas najpomembnejše, vzbujajoč ugodje in umetniški učinek..." S temi besedami je Sarival Sosič, umetnostni zgodovinar, v svoji magistrski nalogi uvodoma označil pomen fotografije.
Glavni Sosičev namen pa je bil poiskati razvojno zgodovinsko podlago t.i. umetniške fotografije, ki je dobivala pravo podobo in teoretično dovolj močne temelje v zadnji četrtini, predvsem pa v zadnjem desetletju devetnajstega stoletja in v začetku dvajsetega stoletja. V ta čas pa se vključuje tudi razvojna pot fotografa Avgusta Bertholda, prvega slovenskega umetniškega fotografa, kot so ga označili že sodobniki. Ko se je pojavil vrhunec umetniške fotografije, je Berthold že ustvaril svoj atelje in začel intenzivno delovati na različnih fotografskih področjih. Od 19. junija pa do 31. julija si njegove umetniške fotografije lahko ogledamo v Mestni galeriji v Ljubljani na razstavi, odprti v okviru Evropskega meseca kulture. Ob tej priložnosti bo pri ljubljanski založbi Rokus izšla obsežna monografija z opisom dela in mapa s posnetki Bertholdo-vih fotografij.
Bertholdov rod
Avgust Berthold se je rodil 20. julija 1880 v gradu Puštal pri Škofji Loki, koder je živela zanimiva rodbina VVolkensperg - Oblak, iz katere izhaja Bertholdova mati Ema. To je bila ena redkih plemiških družin iz druge polovice sedemnajstega in v začetku osemnajstega stoletja, ki je izšla iz podeželskega stanu. Z uspešno trgovino, spretnimi nakupi in prodajami je prišla do velikega bogastva, zemljiške posesti, ugleda in časti, z denarno pomočjo Mariji Tereziji v sedemletni vojni pa si je pridobila baronski naslov in priimek VVolkensperg. Sčasoma so naslednji rodovi opuščali trgovanje, s čimer je bogastvo začelo plahneti. Mati Ema VVolkensperg, sestra puštalskega barona in lastnika gradu Avgusta VVolk-ensperga, se je kot 19-letno dekle poročila z mornariškim oficirjem, kasneje kapitanom fregate Jožefom Bertholdom, katerega rod izhaja iz Benetk. Jožef Berthold je kot kapitan veliko plul po velikih morjih in predvsem za avstrijske politične namene celo obplul celoten svet. Kljub temu se je zelo rad vračal v mirno Skofjo Loko, kjer je spoznal Emo in se z njo poročil. Žal pa je Ema kmalu po rojstvu sina Avgusta umrla. Avgust je, kolikor je bilo zaradi službe mogoče, odraščal pri očetu, sicer pa pri sorodnikih, stari mami, v giadu Puštal. Ko je komaj sedemleten zaradi bolezni izgubil tudi očeta, so ti poskrbeli tudi za njegovo vzgojo in izobrazbo.
Škofjeloška druščina umetnikov
V začetku stoletja je bila zelo živahna kulturna dejavnost tako v Ljubljani, kot tudi v Škofji Loki, kamor je Berthold zelo rad zahajal. Druščina v Škofji Loki je bila zelo pisana in predvsem razposajena. Vanjo so zahajali slikarji Riharda Jakopič, Ivan Grohar, Matej Sternen, Gvidon Birolla. Dolfe Appe, Ludvik in Luce Mikuž, gledališka umetnica Mileva Zakrajško-va, umetnostni zgodovinar in publicist Ante Gaber in fotograf Gustav Blaznik. Druščina se je znala zabavati, včasih tudi preglasno in preveč razposajeno, o čemer je ohrajeno tudi kako stražniško poročilo. Veliko so presedeli pri gostilničarju Karlinu, pomembneje pa je, da so tudi veliko razpravljali o različnih stvareh in tudi o umetnosti. Prav tu se je Berthold podrobneje seznanjal z umetnostjo nasploh, predvsem pa o impresionističnem slikarstvu in fotografiji. Tudi Rihard Jakopič, ki je stanoval v Puštalu, je bil velik ljubitelj fotografije. Tu je Berthold tudi izvedel o možnostih šolanja in izpopolnjevanja v tujini, predvsem v Munchnu in na Dunaju, ki sta bila takrat največja bližnja centra za umetniški, duhovni in strokovni razvoj, kamor so slovenski umetniki najpogosteje zahajali. Tudi Berthold se je udeležil mnogih predavanj in razstav v Munchnu in na Dunaju, kjer se je seznanjal z najnovejšimi fotografskimi tehnikami, ki jih je tudi sam izpopolnjeval.
Samostojna umetniška pot
Ker sta s sorodnikom Aleksandrom von Bertholdom, admiralom v Puli v Trstu kupila na srečelovu srečko in zadela 250.000 kron, mu je to srečno naključje omogočilo, da si je lahko že zelo zgodaj kupil hišo v Ljubljani in uredil in opremil atelje po tedanjih merilih z izbranimi in skrbno urejenimi secesijskimi pripomočki in tako stopil na bogato obrtno in predvsem umetniško pot. Ko je spomladi leta 1905 dobil obrtno dovoljenje, je v Slovenskem narodu izdal lep, z nežno secesijsko rastlinsko ornamentiko okrašen, reklamni oglas, v katerem sporoča, da "naznanja otvoritev najmodernejše opremljenega fotografskega zavoda prve vrste v Ljubljani, v Sodnijskih ulicah, št. 11." Sebe pa predstavlja takole: "Podpisani se priporoča visoki gospodi in p.n. občinstvu v Ljubljani in okolici v
mm
Pokrajina z brezami, Avgust Berthold 1905/07. Za kolekcijo je leta 1908 prejel mednarodno priznanje v Kristijani/i (Oslu).
prevzetje fotografskih del kakor portretov, pokrajjn, notranjih prostorov, športnih in skupinskih slik, reprodukcij vseh vrst, povečanj, platins-kih, gumastih in ogljastih pos-netkov in zagotavlja umetniško izvršitev solidne cene in najhitrejšo dovršitev. Fotografiranje zunaj ateljeja zaračunam najceneje. Atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih. Mnogoštevilnega obiska prosim z odljičnim spoštovanjem Avgust Berthold, fotograf." Že zelo zgodaj je Avgust Berthold spoznal pomen razstav, fotografske organiziranosti in predstavl-
janja tudi zunaj po Evropi. Svoja dela je pošiljal na zanimive in odmevne razstave, koder je prejel tudi številna priznanja. Najodmevnejša je bronzirana medalja, ki jo je leta 1905 prejel na mednarodni Razstavi umetnosti in obrti v čast 75-letnice narodne neodvisnosti Belgije, zelo pomembno pa je bilo tudi priznanje z razstave v Kristijaniji, današnjem Oslu, na Norveškem leta 1908. Podatke o obeh priznanjih je odtisnil na zadnji strani vsake fotografije, ki jih je tudi s prednje strani okrasil z gravirano ornamentiko in podpisom.
Akt z odsevom na vodni gladini, Avgust Berthold ok. leta 1908.
Avgust Berthold je bil človek, ki mu ustvarjalna žilica ni nikoli dala miru. Tako si je nabral gore knjig o jadranju, svojo jadrnico je imel zasidrano pri bratrancu v Devinu, o tehniki in o takratnih najnovejših odkritjih. Najbolj zanimivo pa je, da je sam izdelal celo rentgen, ki mu je kasneje, predvsem v vojnih letih prinašal celo nekaj zaslužka. Vrsta pred rentgensko ordinacijo je bila zelo dolga. Rokovanje z rentgenom je bilo zelo nevarno, zato ga je upravljal samo Berthold. Po letu 1919, tega leta je žal hudo zbolel in zelo hitro in dokaj mlad v 39. letu starosti umrl, so rentgenski aparat oddali dr. Pogačniku, po 2. svet. vojni polikliniki, nazadnje pa so ga uporabljali na veterinarski kliniki.
Raznovrstni fotografski žanri
Umetniško in kvalitetno bogato fotografsko zapuščino Avgusta Bertholda lahko razdelimo tematsko in motivno na krajinske (intimna krajina - intimni pejsaž, morska veduta, gorska krajina, tihožitje), Žanrske (kmečki žanr, otroški žanr - igre), arhitekturne fotografije, portretne fotografije (družinski portret, značajski - ustvarjalni portret, javni.uporabno-namenski - za dokumentacijo) in dokumentarne fotografije.
Najboljše fotografije so krajinske in žanrske, te je tudi najpogosteje pošiljal na razstave in zanje prejemal priznanja, najlepše pa so tudi predstavljale njegovo piktor-ialistično - slikarsko usmeritev v fotografiji, ki je bila tedaj najbolj moderna. V izdelavi teh fotografij je lahko najgloblje raziskoval in osebno doživljal naravo in življenje, lahko je eksperimentiral in komponiral sub-tilnost svetlobe in teme, iskal njune konotacije in globlji pomen. Motive za krajinsko fotografijo je iskal v drevesih, gozdovih, gozdnih jasah, močvirjih, potokih, stezah, naravi v različnih letnih in dnevnih časih, najraje ob jutranjem ali večernem mraku, ko se vzdušje svetlobe najlepše menjava, rzbgibal pa se je opoldanskega časa, ko sije sonce navpično. Najlepši motiv pa so se mu zdele breze, obstaja namreč cela kolekcija fotografij pokrajin z brezami, ki so nastale med leti 1905 in 1907 v gumijevem postopku -to je bil najbolj priljubljen postopek, ki mu je omogočal največ eksperimentiranja, zanje pa je v Oslu 1908 prejel tudi priznanje.
Berthold je rad fotografiral kmete pri njihovem delu. To je bil v začetku dvajsetega stoletja splošno zelo priljubljen motiv, ko se je tudi v Sloveniji začela prebujati narodna zavest, in ko so ljudje začeli iskati vezi s preteklostjo. Kmet pri delu, sklonjen, napet, upognjen v Čisto specifičnih, za določeno kmečko opravilo značilnih gestah, je predstavljal tip človeka, povezanega s preteklostjo, s ča-
som, ko je bil človek $e globlje povezan z naravo, ko je bil v celoti odvisen od nje-Berthold je imel v okolici Škofje Loke na sprehodih p° okoliških hribih in vaseh. P° Sorskem polju, in ob različnem času (zjutraj, pozno p0' poldne), nešteto priložnosti za fotografiranje kmetov in f$r. hovih opravil. Znani so motivi oranja, košnje, žetve, počitka po delu, najbolj znana ifl najzanimivejša pa je fotografija Sejalca, ki je nastala leta 1906 na njivah okoli Škofje Loke nekje med Pungartom in Gostečami, s hribi v ozadju-Fotografija verjetno ni nastala po naključju med sprehodom, bolj verjetno je, da gre za natančno razporeditev kompozicije. Figura, pozicija m gib kmeta so natančno organizirani, premišljeni in izdelani, celotna kompozicija Je svetlobno in gibno uravnotežena. Leto kasneje je nastal tudi Groharjev Sejalec (190//« ki se od Bertholdovega razli' kuje pravzaprav samo P° kozolcu, ki namesto hriba stoji nekoliko zabrisan v ozadju. Verjetno je Grohar slikal po Bertholdovi fotografski predlogi, saj sta bržkone motiv našla in Pre' študirala skupaj.
Pomemben del Berthold0"'. vega opusa predstavljajo m(\ portreti. Ker se je verjet"0 zavedal, da je veliko uspe*' nejši v krajinski fotografiji-5 mu portretne, predvsem žinske portretne fotograi'r pomenile sprostitev in zabavo. Rad je slikal ženo Helen0-hčerko Emo in samega I** Tudi potretne kompozicije s mu dale nešteto možno*"-Predvsem tričetrtinski Portrfa in profil žene sta ustvaril* čustven in nežen odnos. . teh fotografijah je izpoved" značaj žene in njeno poi^e Pogledi so usmerjeni vaS ' čustveni, polni ljubezni ' veselja do mladosti.
Portreti ljubljanskih me#'j nov so Bertholdu predstavlj3' pomemben vir zaslužka. P0.^ tretiral je tudi veliko znan' osebnosti, predvsem iz um*' niških krogov - npr. Rihaf<J Jakopiča, Ivana Tavčarj*' Otona Zupančiča, Antof1 Aškerca, Cvetka Gola«r Emila Adamiča, Pavla Gol'6, Juša Kozaka itd. Pomerribf. del teh slik pa so razl'c" portreti Ivana Cankarja, k' J kot družinski prijatelj pogo*1 prihajal na obiske. Avgusta Bertholda
sme^
prav gotovo postavili ob b° slovenskim slikarjem, imp'
irjem, ""rrto sionistom, kar je nedvom" po fotografijah sodeč tudi s? bil, čeprav s fotografs*1 j aparatom. Da se bo dvig J, iz pozabe, bosta gotovo d°L gli tudi obsežna monogr*!|Jv in mapa s posnetki fotograf izdaji založbe Rokus, ki r*'\, poleg fotografij vsebovalitU, del raziskave BertholdoVJ dela, ki jo je opravil n"1 nostni zgodovinar Šariva' ?'j
sič. Razstavo, ki je na . od 19. junija do 31. Jullrp> ljubljanski Mestni galerij^ sta postavila arhitekta in Matej Vozlič, Bertho'u pravnuk.
Lea Mencinger
VSESVSBH SPIJO TALENTI, GLASBENI IN VSIDRUGI
^Pianistke in fastenePe^^
kulture uvrstil tudi Gallusov mednarodni ciklus f^^^Stoto pogosto v Ljubljani kot prej ze le^\%^fe^0 let v Munchnu, k s svojim koncertom, pač pa tudi s koncerti svojih ucfc^P^XZm pripeljal od daleč. Marina Horakova namreč zrn j?™*™^ v Sloveniji. sodelJval prav na vsakem od koncertov neredko pa tudi organizira seminarje po Evropi in
njej pa se hodijo izpopolnjevat pianisti z vse Evrope. Seveaanasiopu _       t   _ ^ J ^ _x tn7m^akZat,
fisfi, ki se spoznajo na glasbo, Poznajo glasbeno družino Horak. Vendar pa Kranjčanom to ime P°ve še kaj drugega, kar sicer sodi Ze v daljno preteklost, pa vendar
h?**'*   $e      sPominJate Kran"
"Seveda, zgodovina moje družne je vsekakor povezana s Kranjem. Moj ded, se je s Poljske leta |926 preselil v Kranj, takrat obetavno razvijajoče se industrijsko Jesto. Violončelist po poklicu in dlrigent je kasneje na željo družine °PUstil ta poklic. V Kranju je gradil tovarno Intex, uspešno je delala vsa leta. Po končani drugi Svetovni vojni je bila tovarna nacionalizirana, družina, sicer le Polovica, z mamo sva namreč °stali v Ljubljani, pa obsojena na fregon. No, mojemu očetu je bilo 10 Prihranjeno, saj ga je leta 1944 Zaradi sodelovanja z odporniškim panjem ubil gestapo. Obsodba je ?lla razveljavljena šele pred krat-leta 1995. kar je bilo zame in Za mojo družino seveda veliko ZadoŠčenje."
. %a vas je bilo pravzaprav težko *.bri*ti kakšno drugo pot kot y^beno. Vaša mati Hilda Horak 2*Wo pianistka, ki soji slovenski
Domžalah. Seveda si želim več ko zmanjšalo. Zato sem letos tudi nastopati doma, toda zdi se, da so lahko uresničila nekaj večjih načr-slovenske koncertne dvorane bolj tov. Ne vem ali bom naslednje leto odprte za tuja glasbena imena. Kot več nastopala na koncertih ali bom da bi bilo med slovenskimi in več z učenci. Morda je moj pro-tujimi kakšne velike razlike. Pa jih blem, da imam oboje izredno rada. preprosto ni, morda so nekdaj še Verjamete, da je Čas, ko sedim s bile, danes pa ne več." svojim učencem ob klavirju, zame
najsrečnejši?"
Prav s tem, namreč o razlikah med glasbeniki, mladimi pa še Če greva spet malce na drugi posebej, ste se tudi veliko ukvarja- konec vašega kot pahljača razveli. Pripravili ste celo raziskavo za janega delovanja - h koncertnim kulturno komisijo pri Evropski nastopom. Zelo radi v svoj pro-skupnosti. Kaj ste ugotovili? gram vključite tudi sodobno glas-
"V tej sociološko muzikološki bo, mar ne? študiji sem raziskovala, kako "Res je. Zame je bilo posebej države članice EU pomagajo mla- vznemirljivo, če sem lahko pri dim v koncertno življenje, poklicno radijskih snemanjih v Nemčiji in in pedagoško. Spoznala sem, da tudi v Veliki Britaniji vključila v kvaliteta še ne zagotavlja, da lahko glasbeni program sodobno slovens-nekdo doseže vrh. Ne le talent, pač ko glasbo. Seveda pa sem včasih in pa tudi zdravje, opora družine in še še sedaj zelo rada vzela pod roke kaj je pomembno na poti navzgor, sodobni glasbeni jezik tudi drugih
tam pa je prostora le za nekaj najboljših. To pa seveda ne pomeni, da je vse ostalo, kar je pod vrhom, kaj slabše, sploh ne. Zakaj o tem govorim? Ljubitelji umet
tujih skladateljev. Težko razumem ljudi, tudi glasbenike, ki sodobne glasbe ne sprejemajo. Meni pa veliko pomeni. Občutim jo kot dramatično, pripoveduje zgodbe o
Marina Horak
Foto: L.M.
Imela sem priložnost sodelovati pred nedavnim kar za dve leti tudi s Petrom Feuchtvvangerjem, nehala javno nastopati. Nekaj časa
u Večji meri posvetila, potem ko te? .Se P° skoraj desetletnem u-anJu v Londonu vrnila nazaj v • lunchen. V nekaj zadnjih letih se J\Pri
jjj.Pfi meni izpopoljevala cela 1 l adih nadarjenih pianistov iz
Pref\tey* Posve^a^[nove skladbe,
^fan^ua^^o^DedM ^ar ie Drez dvoma spremenilo in sem potrebovala, da sem začutila,
^e delo ie v mnoeočem oodob- ob°gatil° moJ pedagoški pristop, kako me je glasba ponovno poteg-"° Kater ? Osnova vsega je iskanje primernih nila k sebi. Spoznala sem, da je bila
. "Sev*,^'^e,^M, ma/ "f: i- .x poti za vsakega posameznega učen- odločitev za glasbo vendarle tudi ?**S^^ni™,1to ca, predvsem m velja za spo™- moja odloei.e\, ne le družinska P'eMeta.a. Pedagoškemu delu sem vanje samega sebe. Vse to zelo tradicija."
koristi pri sprostitvi, premagovanju
zavor, strahu in podobnega, kar To, da ste razvili poseben način zavira sproščanje naše ustvarjalnos- pedagoškega dela, ki vodi k sprosti." čanju osebne ustvarjalnosti, ni
ostalo neznano tudi pri nas. Vas Vaša metoda, ki ste jo nekajkrat pogosto vabijo tudi v Slovenijo? ( predstavili tudi že po slovenskih     "Tudi. Tak seminar sem imela na -M nou.__ v,i.„ ^iJ,""^ glasbenih šolah, najbrž ni koristna primer na Glasbeni šoli v Škofji
le za glasbenike? Loki in seveda drugod po Sloveniji.
"Seveda ne. Strah pred nasto- Zanimivo, da na te seminarje panjem v javnosti lahko ohromi prihajajo tudi pevci in drugi instru-glasbenika, lahko pa tudi kogarko- mentalisti ne zgolj pianisti. Danes li, tremo pred izpitom, spraševan- se veliko govori o vitalni energiji, jem in podobnim poznamo gotovo gre za to, da jo znamo obuditi, kar vsi. S temi metodami so na primer nam pomaga razvijati in sprostiti lahko uspešni tudi glasbeniki, za svoje ustvarjalne sile." katere je sicer kazalo, da nimajo tako imenovanega izraznega talenta; toda s takšnimi sprostitevnimi metodami, ki so segle do najglobljega notranjega bistva, so se stvari spremenile na bolje. Že to, da se
lahko izrazimo kot človek, je brez jam; toda za sedaj kaže, da bom še dvoma intimno dejanje in zato nekaj časa bolj ^ali manj pogosto povezano s precejšnjim strahom, potovala med Munchnom in Ljubl-Nenehno se sprašujemo, ali smo jano. Razlog je dokaj preprost. V Vq$ dovolj dobri, ali naj bodo ljudje  Sloveniji, ne le v Ljubljani, se kar
v vi5o,mal'> pred dvema letoma je sprejeli, kako nas bodo sprejeli,  tare dobrih glasbenikov, med njimi Ufnl starosti več kot osemdeset Enostavno rečeno - moje metode je kar nekaj uglednih umetnikov. dfSemf| V ■Sv'c/, se je pri sedem-  pomagajo učencem priti do lastne-  Najti prostor med njimi po tako *«     le*ih vpisala v seminar, ki ga jaza, le tako bodo tudi znali dolgi glasbeni odsotnosti ni ravno vi. Ni to malce poiskati svoj specifični glasbeni  lahko. Pri tem mi nič kaj ne izraz."
nosti ne bi smeli podcenjevati našem času, o bivanju v tem svetu
tistih, ki nimajo slavnih imen; ne Seveda, če je dobra glasba. Sicer pa
govorim za slovenske razmere, pač ljudje nikoli niso poslušali le staro
pa na splošno. Ljudje se resnično glasbo. V vseh časih vse do 20.
najraje identificirajo s tistimi, ki so stoletja so poslušali glasbo, ki je
prav na vrhu. Toda v svetu je takrat nastajala. Tudi takrat velikih
ogromno zelo dobrih umetnikov, glasbenikov niso vedno razumeli,
ki pa ne bodo nikoli slavni, je pa Saj so sodobniki tudi o Beethovno-
prav, da jih tudi cenimo. Slovenije vi glasbi govorili, kakšen ropot pa
takrat žal še ni bilo mogoče vključiti v raziskavo. Vendar pa sem prepričana, da ugotovitve sploh ne bi bile slabe, celo nasprotno, Slovenija izstopa na primer po organizaciji glasbenega šolstva. Seveda bi dodala še to, da je v Sloveniji izredno veliko število
je to. Ravela so kritiki raztrgali, Stravinskega niso sprejeli in podobno. Vse novo zadene človeka tako močno, da tega enostavno noče sprejeti. To je povsem človeška lastnost, novo nas v našem udobnem, spoznanem svetu ogroža, jemlje nam orientacijo. Tudi
JlOVCIllJI »w*r .-----,    j-----j
nadarjenih glasbenikov, ki delujejo mene je strah neznanega, sem pa
kn«uin nadarjenih pianistov iz vseh diCev Evrope. Seveda sem imela Predstavili tudi ze po slovenskih
Gr0* tnc klavirske šo'e tud» v Pray nJanu, pa na Hvaru in drugje. Srex ,na teh poletnih šolah sem se dar: . 2 nekaterimi mladimi na-UrVeniIrii glasbeniki, ki so moji nci §e danes."
^Hl?ncertt v LJuoUani ste med ^ro///I'^" svoJ'm' varovanci iz-kril( *',ri pianiste. Po kakšnem
"Gr ^
Za kar Za nadarjene mlade ljudi, tanin -e verjamem, da so koncer-UsPe§ ta'enti, nekateri pa tudi že potj      stoPaJ° P° sv°ji glasbeni
Veliko časa ste živeli v Londonu, pa v Holandiji, največ sicer v Nemčiji. Ali kaj razmišljate o vrnitvi v Slovenijo?
"Ne zanikam, da o tem razmišl-
iero lrl pazljivo gradijo svojo kar-odm ,njmiva in pisana mednar
----j------ c
na izredno majhnem prostoru. To se žal pozna tudi pri obisku prireditev. No, pol prazno dvorano ob elitnem koncertnem dogodku bi doživeli lahko tudi v Londonu ali kjerkoli."
Potem ne drži, da je talentiranemu uspeh zagotovljeni
"Seveda ne drži. V okviru sodelovanja s kulturno komisijo pri EU sem pet let tudi predavala na Accademia Chigiana v Sieni. Med temami mojih predavanj so bila na primer psihološka ozadja poklica, kakšne so možnosti v poklicu in podobno. Marsikomu bi se to zdelo odveč, pa žal ni tako. Poznam celo
tako radovedna, 'da enostavno grem preko tega - v neznano. Kadar Študiram novo, sodobno glasbo, je to zame enak užitek, kot študij recimo Chopinove glasbe."
Na koncertu konec maja v Ljubljani sodobne glasbe ni bilo v programu; med Brahmsa, De-bussvja in Chopina ste sicer uvrstili še našega Vilka Lkmarja. Morda pripravljate kakšen koncert samo sodobne glasbe?
"To bo koncert za Studio za novo glasbo v Munchnu, tja bom poleg nemških prvencev uvrstila tudi slovensko moderno glasbo. Kaj
drušč
ina pianistov so.
UUVCt, \ja l.ai ni ionu. » ---- SIUVCIISKU   liiuuv-iiiu J
vrsto izjemnih glasbenih talentov, bom izbrala, še ne vem, tudi zato, ki pa niso in najbrž ne bodo nikoli  ^er sernM priznam, v zamudi. Vseh
slavni, že zato ne, ker se ne zmorejo in ne znajo prebiti v ospredje. Zakaj ne bi mladim potemtakem povedali, kam se je treba obrniti, kako se je treba boriti za svojo uveljavitev. Že zato
del mlajše generacije slovenskih skladateljev enostavno ne poznam."
Je morda na glasbenem trgu
"e»«M Vodili >adno;
ne. Hotela se je naučiti
nanj" slVan, predvsem novih spoz-je CJ,° Pedagoškem pristopu. Prišla Slo t na dva scminarja, tako ji je tuj; VSec; Kaj je bilo tako novega
S te vrste pedagoškim, morda bi celo lahko rekli terapevtskim delom, ste se začeli ukvarjati dokaj pozno. Bi bila vaša pianistična
lUy\ avaj j c nuo uiku uuvi^a   puznu. >       /"«■••-••-■—
sem ZanJ°? Ob lastnih izkušnjah kariera kaj drugačna, če bi to, kar toj dognala, da je ob stvareh
sneu, leta sprejema."
tudi
zdaj veste in posredujete drugim, vedeli že prej?
"Verjetno bi bilo moje življenje drugačno. Predvidevam vsaj. Toda to je le špekulacija. Tako kot je špekulacija misel, da bi bila lahko povsem srečna tudi v medicinskem poklicu, za katerega je tudi imela veliko veselje. Pravzaprav se marsikdo kdaj pa kdaj vpraša, ali je
« "a|a x\a ---- ~—  izbral prav, ko se je odločil tako ali
!| ta n   *pcoalizirani glasbeni  tako. Sama to počenjam že vse osebno nadarjene učence,  življenje. Zato ni čudno, če sem
treba/anin l interpretacijo glasbe Bo« narediii še nekaj več: peda-veJ napnreč ni in ne more biti ki :? Prepričan, da informacije,
<A' uie'
Tn
lon,i sP°znanje izvira iz vašega
pomaga, da lahko pokažem kar vrsto lepih uspehov iz preteklih let.
Po drugi strani pa opažam, da je veliko zanimanja za moje pedagoške seminarje. Morda bo že v jeseni v sodelovanju z eno od večjih ljubljanskih glasbenih šol stekla serija seminarjev za glasbene pedagoge."
imam tako rada svoje pedagoško  kakšna vasa zgoščenka
Kaj pa koncerti?
"Odsotnost je bila zelo dolga. Zadnji koncert sem imela leta 1989 v Cankarjevem domu, kritike so
delo."
Kako sploh usklajujete svoje pedagoško delo in koncertno nastopanje? Ali ni težko vse to in še kaj drugega, kar vas zanima, uravnovesiti?
"Težko je. Zato pa vsi kdaj pa kdaj potrebujemo kakšno "prekinitev", umetniški predah bi lahko rekli. Moj predah je trajal kar dve Mislim Da. da mi ie to
"Upam, da bo do konca leta v Sloveniji izšla zgoščenka, na kateri bom igrala štiri sonate slovenskih skladateljev. V Heidelbergu pa bo izšla zgoščenka s Chopinovo glasbo, nokturni, polkami in valčki."
Katerega skladatelja na kakšnem ob vaših pomembnejših koncertov na vsak način ne bi smelo manjkati?
"Chopina. Njegovo glasbo razumem kot politično glasbo. Preveva
^°nskega
obdobju?
Hil Kar deset
let sem
eti. Mislim pa, da mi je
v Cankarjevem domu, kritike so pomagalo najti nekaj novega, glo
bile ugodne. Zdaj, konec maja, sem bino v glasbi, ki je pred tem morda jTnjegov r7atriotize°m v tej glasbi
imela koncert v okv.ru Evropskega nisem čutila na tak način kot pa zaznavam nekakšno arhaično kom-
meseca kulture v Ljubljani, 10. zdaj. Ta vmesni čas sem seveda ponento, ki se ukvarja s kateaor-
jul.ja pa koncertiram s Chopino- posvetila svojim učencem. Ko pa jjami človeške svobode in ljubezni
y.m večeom na mednarodnem sem spet začutila večjo željo po To pa je v njegovi glasbi aktualno
festivalu v grobeljski cerkvici pri nastopanju, seje število že nekoli- tudi še danes."
Pomladno-poletna akcija: HUJSAJMO SKUPAJ
Glej jo, glej, saj kar dobro izgleda, le da ima noge kot sestra od medveda
(malo za šalo malo zares)
Lepo oblikovanega ženskega telesa naj ne "krasijo" kosmate noge
EPILACIJA Z GALVANOTHERMOM POSTPNO TRAJNO ODSTRANI NEZAŽELENE DLAČICE (roke, noge, podpazduhe)
Naša akcija Hujšajmo skupaj je letos namenjena prav vsaki ženi, kajti ni je, ki se ne bi ukvarjala z mislijo, kako ukrotiti pomarančno kožo, kako učvrstiti mlahavo mišičje, kako izgubiti kak zimski kilogram viška, pa tudi odvečne dlačice bodejo v oči.
Našo letošnjo nagrajenko gospo MONIKO počasi in uspešno vodimo v samozavestno damo poletja 1997. Pridružite se ji!
g  SVETOVNI HIT: STOJEČI SOLARIJ
05 J
Studio za nego obraza in telesa
NEBOTIČNIK IV. HADST. LBLEIUIEISOUA 6. KRANJ, Tel.: 226
W' NE i A OBRAZI - DER
ATRIJA d.o.o. KIROPRAKTIKA
CE VAS BOLI • TU SMO Ml!
Vas pestijo bolečine v hrbtu? Vas "daje" križ? Kaj pa glavobol in nespečnost? ODGOVOR JE: ATRIJA!
Kiropraktika se ukvarja z nameščanjem premaknjenih hrbteničnih vretenc in sklepov v pravilen naravni položaj s poudarkom na aktiviranju živčnega sistema. OD ZDAJ TUDI PRI NAS - V KRANJU!
Vrhunski zdravnik iz ZDA, dr. Mark L. La Rue je diplomiral na fakulteti v Kaliforniji, mi pa smo ga sklenili predstaviti Sloveniji. Petnajst let že lajša bolečine in uspešno pomaga stotinam pacientov.
ATRIJA vas torej vabi v ordinacijo pri Kokrškem mostu, v vogalno stavbo pri križišču - med Oldhamsko in C. Staneta Žagarja. Morda vam bomo lahko pomagali pri "teniškem komolcu", morda ramenskem artritisu, sko-liozi (pri otrocih) - PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE! POKLIČITE: 362-680
Akcija ATRIJA - Akcija ATRIJA - Akcija - ATRIJA
Sklenili smo izžrebati med vami nekoga, ki ima težave in mu lahko pomaga odlični ameriški kiropraktik dr. La Rue. PRIJAVITE SE IN OBISK BO PRI NAS BREZPLAČEN!
Spodaj podpisani
želim obiskati
kiropraktika, ker imam naslednjo težavo
telefon
Naslov_
NALEPITE NA DOPISNICO IN POŠLJITE: Atrija, c. S. Žagarja 29, 4000 Kranj
Vašo pošto pričakujemo najkasneje od srede, 18. junija!
Danny, Kanal A in
sjmnGLAS
Ime, priimek, naslov:
Kupon, nalepljen na dopisnici, pošljite na: DANNY, p.p. 2399, 1001 Ljubljana
Kontaktna oddaja Dannyjeve zvezde je na sporedu televizije Kanal A v živo dvakrat tedensko: vsak ponedeljek in četrtek ob 15.00 uri. Oddaji, namenjeni vedeževanju, potekata v živo, zato lahko pokličete po telefonu in Danny bo samo za vas vrgel karte. V vsaki oddaji tudi nagradna žrebanja.v oddaji Dannyjeve zvezde izžrebamo eno nagrajenko oziroma nagrajenca za super Glasov izlet z Dannyjem & Gorenjskim glasom. Kako sodelovati v žrebanju? Poslati morate izpolnjen kupon iz Gorenjskega glasa, vanj vpišite, koga predlagate za najpopularnejše • in ne pozabite dodati Vaših podatkov, če Danny izmed prispelih kuponov izžreba prav Vašega.
Ne pozabite, kaj je dobro storiti vsak ponedeljek in četrtek ob treh popoldamvklopiti Televizijo Kanal A in pogledati Dannyjeve zvezde, se pogovarjati v živo na meji mogočega. Če je ob 15.00 uri Danny na sporedu še prezgodaj, si ponovitev Dannyjevih zvezd lahko po novi programski shemi Kanala A ogledate v ponedeljek ponoči ob 0.05 uri, pet minut čez polnoč, ob Četrtkih pa pet minut pred polnočjo.
KUPON JUNIJA 1997
Nagradno vprašanje: Kdo v slovenskem javnem življenju je Vam najbolj pri srcu?
Moj predlog:__
Junija izbiramo GORENJKO/GORENJCA MESECA MAJA 1997
Izjemno izenačeno za Tanjo ali Iva
Že četrto leto na Gorenjskem poteka NAJ-NAJ akcija popularnosti pod naslovom "GORENJKA/GORENJEC MESECA". V njej sodelujete bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci štirih gorenjskih radijskih hiš ter gledalke in gledalci gorenjske televizije TELE-TV Kranj ter kabelske televizije ATM Kranjska Gora. Do vključno ponedeljka, 30. junija, bo trajal izbor GORE-NJKE/GORENJCA za mesec MAJ (1997). Glasujete lahko • tako kot doslej - ob petkih neposredno v radijskih kontaktnih oddajah: že zjutraj pet minut čez osem na Radiu Kranj z moderatorko Lili KALAN; ob devetih na Radiu Triglav Jesenice z moderatorko Lija-no TRONTELJ; zgodaj popoldan na Radiu Tržič z moderatoirkama Mojco GROS in Andrejo MEGLIC: popoldan na Radiu Sora v oddaji, ki jo vodita Bojana P1VK ali Jože BRUS. Televizijski glasovanji: vsak petek zvečer na gorenjski televiziji TELE-TV Kranj, ko v oddaji Odprti ekran ob 20.10 uri vaše glasove sprejema voditelj oddaje Jure ŠINK; na kranjskogorsko-je-seniški televiziji ATM Kranjs-ka Gora, ki Jo lahko spremljate na "Gorenjskem kablu", lahko glasujete v kontaktni oddaji vsak torek ob 18.20 uri, vodi jo Marsel GOMBOC; posnetek oddaje
si lahko na ATM in na gorenjskem kablu ogledate ob sredah točno ob 20.00 uri. Najbolj enostavno glasovanje, saj je možno kadarkoli, pa je s poštno dopisnico. Nanjo vpišete enega od obeh predlogov za GORENJKO/GORENJCA MESECA in dopisnico poštlje na naš naslov: GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Če boste vašo glasovnico oddali v pisarnah gorenjskih turističnih društev in agencij, s katerimi sodelujemo, pa privarčujete tudi znamko. Oziroma več znamk, če oddate več glasov. Naši sodelavci so: turistična društva Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje-Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič; turistični agenciji Meridian Jesenice in Veronika Kamnik. Zadnji dan za glasovanje za GORENJKO/GORENJCA meseca MAJA 1997 bo šele 30. junija, glasove pa preštevamo vsak teden. Za GORENJKO/GORENJCA meseca MAJA 1997 sta predlagana:
1. TANJA POLAJNAR iz Železnikov, članica in kape-tanka rokometne ekipe Krim Electa Ljubljana, ob RK Robit Olimpija najuspešnejša letošnja slovenska ženska članska rokometna ekipa -Tanja in soigralke so priigrale izjemne športne uspehe v državnem in v evropskem merilu, obe rokometni ekipi pa sta pripomogli k mednar-
Na sliki ni Komisar Rex, ampak kula, ki smo ga pozabili povprašati po imenu, ko je pred koritom s pitno vodo ob Valvasorjevem domu pod Stolom potrpežljivo čakal na svoj odmerek sredstva proti žeji. Vroči dnevi so tu - ko srebate hladno pivce ali ližete sladoled, pomislite na šlirinožne prijatelje, ki so v "pasjih dneh" tudi žejni!
Škofjeloški župan Igor Draksler je 25. maja (kakšen simboličen datum!) gostil enajstčlansko delegacijo ameriških kongresnikov. To je bil doslej najmočnejši tovrstni ameriški obisk v Sloveniji, ki proračuna občine Škofja Loka sploh ni nič stal, saj so kongresniki svoj tridnevni obisk po Sloveniji v celoti plačali sami. V Škofji Loki so si kongresnice in kongresniki ogledali Mestni trg tisočletnega mesta, zatem pa rajali pri Ivanu Ruparju na Sv. Andreju. Razlog: Ansambel Lojzeta Slaka, ki je tudi v ZDA zelo znan. Precej zaslug za Slakovo popularnost v Ameriki (in tudi za obisk kongresnikov, ki so v uradnem delu obiska slovenskemu političnemu vrhu zastavili precej zoprnih vprašanj!), ima slovenska rojakinja Linda Cimperman iz zvezne države Ohio. Linda ima v mestu Chardon v bližini Clevelanda svojo radijsko postajo, na njej pa tedensko oddajo "Reflections Of The New Slovenia". In samo v rubriki FotoEJGA eksluzivno objavljamo sliko obeh "ta glavnih zaslužnih" za visok državniški obisk v Škofji Loki - Igorja Draksler ja in Linde Cimperman. Mimogrede: priimek gospodične Lidije je napisan povsem pravilno, četudi zveni nekam po domače.
Do včeraj smo po prvem krogu junijskega glasovanj* prejeli že 159glasovnic. Športnici TANJI POLAJNAR dali 85 glasov, igralcu IVU GODNICU pa 74 v enein samem tednu! Prvi vmesni rezultat: Tanja 85, Ivo 74 g'as°: Sodeč po začetni izenačenosti se v izboru GORENJKJ^ GORENJCA MESECA MAJA 1997 obeta napet« glasovanje!
odni uveljavitvi gorenjskega + slovenskega ženskega rokometa
2. IVO GODNIČ, kranjski dramski igralec, ki - med drugim - navdušuje z likom Maršala Tita; prav prejšnji mesec je bil zanj še posebej mladostniško delaven, saj je Ivo v vlogi maršala začel "Teden mladih" v Kranju, napovedoval filme o Titu ("...ovaj, o sebi..."), bil je "Obraz tedna",itd.
Po prvem junijskem glasovalnem krogu smo z žrebom spet razdelili deset nagrad. Vrednostne bone po tisoč tolarjev
;tJaN
prejmejo: KRIS STEFE, Alpska 33, DAVID PERIC, Jezerska "I-70, Žiri; ANJA KEK ; Oprešnikova 82, K« TONČKA TERPIN, Ka»* 15. Železniki in VLAMj USENTČNIK, Žirovnica *' Žirovnica; Glasove reklarn" majice po pošti P°^y:|j; naslednji peterici sJe ^ny DOMEN KERT, SinK" turn, Vodice; DRAGJLV KOLARIČ, Titova 10-niče; JOŽE PODGOKC NEC, Jakčeva 8, Ljubija"' JULKA JAZBEC, Reg**, 59, Bled in MATEJ W\ VEC, Finžgarjeva 5, Jesen*
Vsem, ki jih uredništvo Gorenjskega glasa, gorenjski radij^j in gorenici televizija uvrščamo v akcijo popularno« GORENJKA/GORENJEC MESECA, enkrat letno p?d^ limo lepe knjižne nagrade (torej so nagrade pripravlja'0 ZA VSE, o katerih glasujete). Tistim, ki jim po posamezni" mesecih namenite več glasov, pa podelimo unikatne *r litrske LIČNE MAJOLKE S POSVETILOM, namenjen^ izključno izbranim Gorenjkam in Gorenjcem po mes^c,'ij Majolke so izdelali v LONČARSKEM PODJE/JJ KOMENDA, Mlaka 4. Komenda, telefon/fax 061/814-"^ in so od letos tradicionalne nagrade v naši skupni akc'J popularnosti - zato, ker so zelo Tepe, poleg tega pa nad* praktične za različne priložnosti.
Prejšnji četrtek je bil Svetovni dan okolja, v časopisu - Čepr^. danes 56 strani - pa bi zmanjkalo prostora, če bi želeli na fe,j(ll gorenjske kraje, kjer se vsevprek valjajo odpadki. Veliko je odsi ^
po
pločevine, ki je nekoč bila avtomobil. Nobenih izjem ni . mestih, primestiih, jasah, gozdičkih in drugih skritih mestih je ^^ preveč zarjavelih karoserij, ki so jih brezvestni lastniki prepusti'1 J Ter policistom, inšpektorjem in komunalcem, ki morajo riasti os civilizacije po službeni dolžnosti odpeljati med staro železo preteče precej časa, preden pristojnim uspe izpeljati vse zaf1 upravne postopke, da lahko prisilno odstranijo odsluženi avto, r a stvari vendarle premikajo: takole je v Čirčah odslužena katrca s J poletela v reciklažo. Za odstranitev vozila je poskrbel lastnik ^r^jl!\ pred zadnjo vožnjo pa preveril, če bi morda kartca lahko postal" ^ "Ne bo vam uspelo," je priljubljeni stavek iz reklame za okna p Jelovica, in katrca ni poletela v nebo, pač pa na traktorsko pr'*
DOM STAREJŠIH OBČANOV
POTOČE 2, 4205 PREDDVOR tel. 064/451-015, fax: 064/451-110
vabi k sodelovanju
SOCIALNEGA DELAVCA I
Od kandidatov pričakujemo, da imajo:
- VI. stopnjo strokovne izobrazbe,
- strokovni izpit za delo na področju socialnega varstv*
- 6 mesecev delovnih izkušenj,
- znanja iz gerontologije,
- delo z računalnikom, strojepisje,
- znanje za skupinsko delo, skupine za samopomoč,
- poskusno delo 4 mesece, nekadilci imajo prednost pri izbiri.
Nudimo zanimivo delo za nedoločen čas.
Pisne ponudbe z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi-
PONEDELJEK, 16. JUNIJA 1997
]
l°-15^riti' SVf: ameriška nanizanka
fetSSMK'a Tav"me,a:
1300 Drcal° tedna 13 05 C0r0čila
13140 2oo^' ponovitev TV igrice
15-10 & '-n 2emlla. Ponovitev 15 5e rV°,?k' ženske
17 IZ gornik
1?25 Mf °yedni Tacek; Slap blizanka   '' nemška dokumentarna
'a-aS S°S[oveniii
dru9ače    aV' 'n okoi|'J tokrat nekoliko
Ste
19 s >Sanka
19.3o nnbanje 3 * 3
20.0Š M^Vn,k' Vreme' šP°rt
21.00 H.dnarodna obzorja
'zrnu       0 turisticus, oddaja o tur-
film Mrk. kanadsko-nemški barvni ^Snng' P°n°V'teV
9 00 c
sPorninu°news 1045 Na PoteD 00 ln Tiladin-,L.oddaia iz arhiva otroškega 9ačna C 93 Programa 11.55 Dru-fi©de!joi,,: Ponovitev 12.30 Šport v skup,n .S" srečanje tamburaških % ia^kestroPv Slovenija, ponosna       V krvi- angleška dokumen-
^arSlVr15 °bzor'a duha 14 50 luo i    " '-apriccio in passoconti-
nani'zanu 16-05 Goli- avstralska nali2anL 1655 Izzivalci, francoska irneri«u 17 25 Jake in debeluh, steja.Ka nanizanka 18.15 Sedma i zdra aja 0 šP°rtu 19-00 Recept lrancosk ° žlv'ien-'e 19-30 Izzivalo
mir
a nanizanka 20.00 Zvesti hiš-
janska drama 21.00 Vrata ne-5eriia 5, m,ru, ameriška dokumentarna ?*a nn PomP 23-°° Brane Rončel 2%ni*ra 005 Recept za zdravo ni Ponovitev
5pr^Venija si pridržuje pravico do ^ BrTibe programa.
Wjy. Prodaja 9.00 TV prodaja 9.20 Serij. s'!.ani 10.15 Raček Jakec, risana J1.O5 !°-35 Rajska obala, ponovitev Qaifla.uPrah Show, ponovitev 11.50 •i-Don Ponovitev 12.45 Super Samur-
15 00 K,itev 13-10 Kuna fu 1400 Mantis Sjw Dannyjeve zvezde 16.00 Oprah in leoi Srneh je pol zdravja 16.50 Drzni ^ifea' ponovitev 17.15 Drzni in lepi, i^ankka 17-45 Rajska obala, nadal-18.4Q9 18.10 Očka major, nanizanka uruij Nora hiša, nanizanka 19.05 zadeve, nanizanka 19.35 rinc7'SVa druščina, nanizanka 20.00 svoj _;Bel Aira, nanizanka 20.30 Sam ?«ljC0|s,er- nanizanka 21.00 Pone-%ifa a 'ilmska uspešnica: Zvezna ■ barVni ffaco in Rhinehart, ameriški j ^-Os >    22.35 Alo, alo, nanizanka ' nVieve lhotaPci. nanizanka 0.00 Dan-i Prorja;, Zvezde, ponovitev 1.00 TV
iI?9ram0nro« 'u,r°- Slovenija, jutranji fflflO o"3 M MTV, Tele 59 in TV Robin *?Pshor. f BarPara, ponovitev 10.50 k?v*. kan ,elev|zijska prodaja 11.00 Na S. ponnf?ska nanizanka 12.00 POP N, Do. ,ev 12-30 Formula 1: Mon-^ Sr>°-itev dirke za VN Kanade i«r 3o i0/1"; krog, ponovitev 15.00 ji; a lanuf , D|agnoza: Umor, amer-n!ska d I <nka 16-20 Top shop, televi-Jađaij6vanu,a 16-30 Santa Barbara, n='Zanka 12 17>30 Mamice, ameriška Vapisala 00 POP kv|z 18.30 Umor je taN I9innerl4ka nanizanka 19.20 fZna: K*,?? 24 u' 20.00 Poslastica > 22.00« 6 Kld 2- ameriški akcijski a' "ani^Portna scena 23.00 Reševal-W6ri*ka n Acapulco H.E.A.T.,
1-0o Dr?p'zanka 1.00 24 ur, ponovi-JP 30, ponovitev
Lh -^Oda erc,alne predstavitve 13.00 Qlllr,6K i2„13-15 Video kolaž 15.30 Vasb0 J6-00 TV prodaja 16.15 Z Wl< Dr>nSrcu 16 4$ Tečaj francoš-
W3° San°Hltev 17-15 TV prodaia Drl',e 18 ono0kan. ponovitev risane KS**!« 10 n«8"8- Ponovitev 18.50 TV to, 20 00? TV dnevnik 19.30 Utrl-3 Sir«„ andokan. risana serija
rija
nadaljevanka 21.30 V Perhn   ; ameriška drama: Eliza-rj-°5 Utr "S: laura San Giacomo
^hp°d°bi
"SlkOoSt23-38 ™ prodaia 050 K"mercialno predstavitve
&a-|j«vaenklk i2'25 Mariso1- mon'ska l>VnnL13-10 Santa Barbara,
S Poročate1« 13-55 Rlsanka >>.d' m? ,„?troSki Program 16 15
in svet
HrvlS ^rvaSk. an.es 18-05 Kol° sreče "ik^ka S),,,a ln, federacrja BiH 19.10
fe°-15tfrZ? kn,'ya 19'30 DnHV V9 in svaT h ^ Pr°9^ma 21.10 larhla 21 40 u' h^rva^ka dokumentarna film ,°ddair U-Sode. hrvaška dokumen-C?k« no, 22k1,5 Opazovalnica 22.50
"■""*'" «b dim 0.55 Poročila
HTV 2
13.15 TV koledar 13.30 Usodna ljubezen, ameriški barvni film 15.00 Aplavz, prosim, ponovitev 16.00 Pesteče Pevton, ameriška nadaljevanka 16.50 Acapulco -Telo in duša, nadaljevanka 17.15 Obalna straža, ameriška nanizanka 18.05 Pol ure kulture, ponovitev 18.35 Hugo 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 21.00 Divjina, dokumentarna oddaja 22.00 Belgijska žalost, nadaljevanka 23.00 Po Kubi s kolesom, dokumentarni film
AVSTRIJA 1
5.55 Otroški program 10.20 Strmoglavi let skozi čas, ponovitev angleške zf komedije 11.50 Otroški program 14.50 Hišica v preriji 15.40 Zemlja 2, ameriška zf serija 16.25 Airvvolf 17.15Prijatelji za vse življenje 18.05 Alf 18.30 Strašno prijazna družina 19.00 Caroline v velemestu 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 Ne reci mami, da smo sami, ameriška komedija 22.00 Danielle Steel: Zaupljivi tujec, ameriška TV melodrama 23.30 Čas v sliki 23.35 Junior Bonner, ameriški sihoioški film 1.10 Nevarno poželenje, ponovitev ameriškega TV trilerja 2.45 Pankrt, francoski triler 4.20 Zaupljivi tujec, ponovitev
AVSTRIJA 2
6.30 Budilka 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Mariandol. ponovitev avstrijskega filma 10.30 Bogati in lepi, ponovitev 11.15 Spori, ponovitev 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Orientacija, ponovitev 12.35 Slika Avstrije, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Dr. Štefan Fran - zdravnik, ki mu ženske zaupajo, nemška serija 14.45 Lipova ulica, Občudovalec 15.15 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.50 Posebna oddaja 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Gozdarska hiša Falkenau, nemška družinska serija 21.05 Tema 22.40 Čas v sliki 2 22.30 Srečanje -kultura 1.30 Pogledi od strani, ponovitev 1.35 Čas v sliki 2.00 Schiejok, ponovitev 3.05 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.50 Lipova ulica, ponovitev 5.20 Čas kulture
TELE-TV KRANJ
... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 501. 19.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 Iz izbora 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.10 Čisti zobie, zdravi zob|e 20.25 Glasbeni spot 20.30 Krajevna skupnost na obisku: KS Planina in KS Huje -2. del (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56, voditeljica: Tatjana Capuder) 21.10 Poročila Gorenjske 501. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Šport: Pred kolesarsko dirko za pokal Kranja in Škofje Loke {v živo, pokličite po teleofnu: 33 11 56. voditlejica: Branka Jurhar) 22.00 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 23.05 Poročila Gorenjske 501 22.20 Direktni prenos z olimpijeksga bazena Kranj: Mednarodno plavalo prvenstvo mesta Kranja - finale (ponovitev) ... Z vami smo bili... nasvidenje ... Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj ... Videostrani
LOKA TV
20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet 20.15 Spot tedna 20.15 EPP blok 20.20 Planinski izlet z Gamsi " s člani planinskega krožka OŠ Ivana Groharja 21.05 EPP blok 21.15 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev informativne oddaje 21.35 Repki, oddaja o živalih
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videoka-seti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Obiskali smo naravoslovni tabor 7 r OŠ Železniki 20.00 Glasbena oddaja 21.25 Iz arhiva
ATM TV KR. GORA
... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Dobrodelna prireditev na Šobcu 18.56 Risanke 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.30 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani
TV ŠIŠKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO -otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani
IMPULZ KAMNIK
10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program, Ura pravljic 18.30 Potovanja, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Šport in rekreacija 20.50 Zdravniški nasveti
KINO
21.50 Oddaja za gluhe in naglušne 22.50 Top spot 22.55 TV prodaja 23.00 Videostrani
RA KRANJ
5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija -Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: Vpis v srednje šole 9.50 EPP 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.30 Pometamo doma 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 14.50 EPP 15.00 Vprašanja za župana občine Preddvor 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.40 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Gost v studiu župan občine Preddvor Miran Zadnlkar 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Vsakdo svoje pesmi poje 18.50 EPP 19.30 Večerni program z Robertom Bau-manom 19.50 EPP 22.00 Old Timer Shop 24.00 Zaključek programa Radia Kranj
R TRŽIČ
Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz in 95 Mhz.
Ponedeljek začenjamo z oddajo, posvečeno zanimivostim iz fonoteke. Nato bo sledila oddaja, v kateri bomo gostili znano kozmetičarko, Zdenko Kahne. Računamo, da bo tudi oddaja Spremljamo in komentiramo, zanimiva. Obvestila bodo na vrsti ob 16:10. Nato bomo pregledaii zunanje političen dogodke v oddaji Deutsche VVelle poroča ob 16:30. Ob 17:30 se bo pričela oddaja Tržiški hit. Dobre glasbe ne bo manjkalo, pokrovitlej pa bo poskrble tudi za nagrado.
R TRIGLAV
5.30 Dobro jutro 6.45 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 10.00 Za vaše zdravje 10.30 Novice 11.00 Vedeževanje 12.00 BBC, osmrtnice 12.45 Šport - novice o nastopih gorenjskih športnikov 13.30 Na gorenjskih cestah 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice17.00 Zimzelene melodije 18.00 Občinski tednik -občina Kranjska Gora 18.30 Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila 19.30 Zaključek
R SORA
5.30 Prv jutranja kronika Ra Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 7.30 Zelene melodije 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 BBC novice 12.30 Glasbena zmešnjava 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 III. polčas 18.00 Ponedeljkov brbotav-ček, otroški program 19.300dpoved programa
R RGL
KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105.1 MHz 6.00 Dobro jutro z Jeleno Stepanovič 6.15 Novice 6.30 AMZS 6.50 Vreme 7.00 2. jutranja kronika 8.00 Skriti mikrofon 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Vaše mnenje o ... 10.00 Dopoldanski pogovor 10.15 Novice 10.30 Kontaktni program 11.15 Novice 11.25 Skriti mikrofon 12.00 BBC novice v slovenščini 12.15 Ponedeljkov šport 12.45 Dnevnikov odmev 13.15 Novice 13.50 Pasji radio 14.00 Dober dan vam želi RGL 14.30 Zvezdni prah 15.00 RGL obvešča - komentira, informativna oddaja 15.30 Svetovna hit lestvica 16.20 Spoznajmo se + uganke za poslušalce 16.40 Modni bla, bla 17.30 Oddaja o avtomobilizmu, nasveti, gostje, informacije 18.30 Skriti mikrofon 19.00 Radijski dnevnik 19.25 Vreme 20.00 Labirint znaja 21.00 Sršenovo gnezdo 23.00 Nočni program RGL-a
R OGNJIŠČE
5.00 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim bam-bom - otroške minutke 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema - možnost tudi za komercialno predstavitev podjetij 8.30 Dopoldanska informativna oddaja 9.00 Ponovitev. Naš gost 11.10 Predstavljamo vam: ... (komercialna oddaja; namenjena predstavitvam podjetij,...) 12.00 Zvonjenje 13.00 Glasbeni odmor 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.30 Izbiramo Vašo pesem - glasbena oddaja s predlogi pesmi za vašo pesem tedna 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 19.40 Otroška pesem tedna in Pravljica 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče - oddaja za poslušalce, člane PRO (podporni člani radia) 22.00 Poročila 22.10 Poezija za lahko noč 22.30 Nočni glasbeni program
CENTER amer. kom. TI, TI LAŽNIVEC ob 18. in 20. uri STORŽIČ amer. rom kom. MICHAEL ob 17. in 21. uri, amer. akcij, film METRO ob 19. uri ŽELEZAR amer. avant. spekt. SVETNIK ob 18.30 in 20.30 uri
TVS 1
7.30 Vremenska panorama 8.30 Euronevvs 10.10 Včeraj, danes, jutri 10.15 Videoring
10.45 Jake in debeluh, ameriška nanizanka
11.35 Neverjetna resnica, ameriški film 13.00 Poročila
13.05 Lingo, ponovitev TV igrice 13.30 Po domače 14.50 Mednarodna obzorja 15.40 Homo turisticus, oddaja o turizmu
15.55 Mostovi 17.00 Obzornik
17.10 Taborniki in skavti, 22. oddaja
17.25 Mednarodna izmenjava otrok,
nizozemska dokumentarna serija
17.50 Dodojeve dogodivščine
18.00 Po Sloveniji
18.40 Kolo sreče, TV igrica
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Gore in ljudje
21.00 Studio City
22.00 Odmevi, vreme, šport
22.45 Berlin Alexanderplatz, nemška
nadaljevanka
23.45 Svet poroča
0.15 Studio City, ponovitev
1.00 Videoring
TVS 2
11.30 Sobotna noč 13.30 Pomagajmo si, ponovitev 14.00 Recept za zdravo življenje 14.30 Osmi dan, ponovitev 15.00 Vrata nebeškega miru, ponovitev 16.00 Slovenski magazin 16.30 Zvesti hišnik, španska drama 17.25 Sredozemske igre, posnetek iz Barija 17.45 Izzivalci, ponovitev francoske nanizanke 18.15 Vesoljska policija, ameriška nanizanka 19.00 Volja najde pot 19.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 F.M., ameriški film 21.45 Alternatina terapevtska skupnost Preobrazba, 2. del 22.35 Šepet iz naslonjača TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa.
KANALA
7.00 Video strani 8.00 TV prodaja 8.20 Video strani 9.00 TV prodaja 9.20 Video strani 10.15 Raček Jakec, risana serija 10.35 Rajska obala, ponovitev 11.05 Oprah Show, ponovitev 11.50 Alo, alo, ponovitev 12.20 Očka major, ponovitev 12.45 Nora hiša, ponovitev 13.10 Coo-pejeva druščina, ponovitev 13.35 Princ z Bel Aira, ponovitev 14.00 Tihotapci, ponovitev 15.00 Živeti danes: Strojček, strojček, na steni, povej..., ponovitev dokumentarne oddaje 16.00 Oprah Show: Zgodbe iz milnih mehurčkov 16.50 Drzni in lepi, ponovitev 17.15 Drzni in lepi, nadaljevanka 17.45 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.10 Očka major, nanizanka 18.40 Nora hiša, nanizanka 19.05 Družinske zadeve, nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina, nanizanka 20.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 20.30 Ellen, nanizanka 21.00 Torkov večerni film: Ragtime, ameriški barvni film; James Cagnev 23.35 Alo, alo, nanizanka 0.05 Bergerac, nanizanka 1.00 Živeti danes: Logika ljubezni, dokumentarna oddaja 1.30 TV prodaja 1.50 Videostrani
POPTV
7.00 Dobro jutro, Slovenija; Jutranji program: M MTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 10.50 Top Shop 11.00 Reševalci, ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 Kritik, risana serija 13.00 Športna scena, ponovitev 14.00 Vr. 5, ameriška nanizanka 15.00 POP 30 15.30 Diagnoza: Umor, ameriška nanizanka 16.20 TOP shop, televizijska prodaja 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Mamice, humoristična nanizanka 18.00 POP kviz 18.30 Umor je napisala, ameriška nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: Odličen par, ameriška drama 21.40 Bolnišnica upanja (Chicago Hope), 17 del ameriške nanizanke 22.30 M.A.S.H., ameriška humoristična nanizanka 23.00 Reševalci, avstralska nanizanka 0.00 Acapulco II.E.A.T, ameriška nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP 30, ponovitev
TV 3
8.00 Komercialne predstavitve 13.00 TV prodaja 13.15 Videokolaž 15.30 Utrinek 16.00 TV prodaja 16.15 Videoboom 40, ponovitev 17.15 TV prodaja 17.30 Sandokan, ponovitev 18.00 Sirene, ponovitev 18.50 TV prodaja 19.00 TV dnevnik 19.30 Sandokan, risana serija 20.00 Sirene, nadaljevanka 21.00 Vera in čas, tedenski pregled verskega dogajanja doma in po svetu 22.00 Spori 22.30 Utrinek 23.00 TV prodaja 23.15 Dnevnik 23.30 Komercialne predstavitve
HTV 1
12.00 Poročila 12.25 Marisol, mehiška serija 13.10 Santa Barbara, serija 13.55 Poročila 14.00 Izobraževalni program 15.00 Otroški program 15.55 Prizma, multinacionalna oddaja 16.45 Nasveti psihologa 17.15 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.35 Po meri 19.10 Hrvaška spominska knjiga, dokumentarna oddaja 19.30 Dnevnik 20.15 Papež v mestu atentatov, dokumentarna oddaia 20.50 TV parlament 22.20 Opazovalnice 22.50 Moč denarja 23.10 Filmska noč z Alfredom Hitchockom, Raztrgana zavesa, ameriški čb film 1.15 Poročila
HTV 2
15.45 TV koledar 15.55 Iz dramskega albuma 16.50 Acapulco - telo in duša, nadaljevanka 17.15 Obalna straža, ameriška nanizanka 18.05 Nizozemska arhitektura, dokumentarna serija 18.35 Hugo 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.20 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 21.15Crno-belo v barvah: Koman-čerosi, ameriški film
AVSTRIJA 1
5.45 Otroški program 10.20 Renegade, ponovitev italijanske pustolovske komedije 11.50 Otroški program 14.50 Hišica v preriji 15.40 Zemlja 2 16.25 Airvvolf, ameriška serija 17.15 Prijatelji za vse življenje 18.05 Alf 18.30 Strašno prijazna družina 19.00 Varuška 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 Srce za mojega doječka, ameriška TV drama 21.45 Življenjski prostori/Sanje 21.50 Walker, teksaški mejaš, ameriška serija 22.40 Dobro jutro, Vietnam, ameriška tragikomedija 0.35 Čas v sliki 0.40 lovijo ga agenti, ameriška komedija 1.50 Srce za mojega dojenčka, ponovitev ameriške TV drame 3.20 Dobro jutro, Vietnam, ponovitev ameriške tragikomedije 5.15 VValker, teksaški mejaš, ponovitev
AVSTRIJA 2
6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Četa tepcev, ponovutev nemške komedije 10.35 Bogati in lepi 11.20 Zvezna dežela danes 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Šiling 12.35 Tednik 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Dr. Štefan Frank - zdravnik, ki mu ženske zaupajo, nemška serija 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Univerzum: Otroci puščave Kala-han, dokumentarni film 22.00 Čas v siiki 2 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna 23.00 Umetnine: O uporabnosti stvari 23.05 Projekt X 23.40 College de pata-physique, avstrijski kratki film 0.00 TV is king, dokumentarec o zbiratelju starih televizorjev 0.40 Herostrat, o filozofiji nosu 1.00 Pogiedi od strani 1.05 Čas v sliki .135 Schiejok 2.35 Dr. Štefan Frank: Zdravnik, ki mu ženske zaupajo, ponovitev zadnjega dela 5.20 Čas kulture
TELE-TV KRANJ
... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 502. 19.25 Otroški program 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Utrip Kranja 20.30 Torkova tema: 500. jubilejna oddaja (ponovitev) 21.50 Poročila Gorenske 502 22.05 EPP blok - 3 22.10 Dnevni gorenjske televizije TELE-TV Kranj: Bombastičnih 7 -finale 197 - Sodelujejo: Pop design, Napoleon, Kingstone, Patrol, Slo Ac-tive, Sendi, gostja: Miša Molk, scenarist in voditelj: Marko Modrej 23.05 Novo: Šola letenja s helikopterjem pri Stroju 23.15 Poročila Gorenjske 502
23.30 Z vami smo bili.... nasvidenje
23.31 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.07 Videostra«
LOKA TV
20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet, ponovitev 20.10 Spot tedna 20.15 EPP blok 20.20 Oddaja iz združenja lokalnih televizij Slovenije -Loka TV 20.50 EPP blok 20.55 Videoboom 40, glasena lestvica videospotov 21.50 Nedeljski film, ponovitev
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri.
19.00 Otroška oddaja 20.00 Iz arhiva krajevnih zanimivosti Železnikov
ATM TV KR. GORA
... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 EPP blok 18.20 Gorenjec in Gorenjka meseca (kontaktna oddaja) 18.50 Torkov športni pregled 19.00 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Dobrodelna prireditev na Šobcu, ponovitev 20.35 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani
TV ŠIŠKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO - oddaja domače zabavne glase z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani
IMPULZ KAMNIK
10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program 19.05 Ponovitve 19.40 Top spot 20.10 Glasbeni mix
KINO
20.30 Torkova vroča linija - v živo 21.30 Film 23.00 Top spot 23.05 TV prodaja 23.10 Video strani
RA KRANJ
5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.30 Kviz 11.40 Zaposlovanje 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Na vrtiljaku z Romano 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Tomaža Zavrla 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj
R TRŽIČ
Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 MHz in 95 Mhz.
Prvi de! programa bo predvsem v znamenju dobrih nasvetov. Tudi tokrat bo ob 14:30 stekla oddaja Na štirih kolesih. Aktualne dogodke iz. naše okolice, torej Tržiča in Gorenjske, bomo predstavili ob 15:30 v oddaji Spremljamo in komentiramo. Ob 16:10 bodo na vrsti Obvestila, nato pa ob 16:30 pregled dogodkov po svetu s pomočjo kolegov iz radia Deutsche VVelle. Ob 16:45 lahko prisluhnete zanimivostim, ki jih pripravljamo v oddaji S" m Tržičan, ob 17:40 pa se z nami lahko učite poslovne angleščine v 16. lekciji Vic-tor's Venture. Torkov spored bomo skelnili s Športnim obzornikom, ki se bo začel ob 18:00.
R TRIGLAV
5.30 Dobro jutro 6.45 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 11.00 Jesen življenja: Oddaja za upokojence naglušnih gorenjske Zlata Crljenko 12.00 BBC novice, osmrtnice, vreme 13,00 Tečaj angleščine 14.00 Melodija tedna 14.30 Telegraf 14.50 Akcija Vlve "Naj zdravnik" 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Domače novice 17.00 Popoldan z Bracom Korenom 18.30 Pogled v jutrišnji dan do 21.30 Zabava Braco Koren
RSORA
5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Napoved programa 9.00 Črna kronika 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 10.30 Moj najljubši zdravnik 11.15 Kozmetični nasveti 12.00 BBC novice 12.30 Glasbena zmešnjava 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Novice 18.00 Pogovor z županom Občine Gorenja vas - Poljane 19.30 Odpoved programa
R RGL
KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro z Ljerko Bizilj 6.05 Naj naj 6.15 Novice 6.30 AMZS 6.45 Vreme 7.00 2. jutranja kronika, prenos RA Slovenija 8.00 Skriti mikrofon 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.15 Novice 9.30 Vaše mnenje 10.00 Dopoldanski pogovor 10.30 Kontaktni program 11.15 Novice 11.25 Skriti mikrofon 12.00 BBC - novice v slovenščini 12.45 Dnevnikov odmev 13.00 O naših medijih 13.50 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Zvezdni prah 15.00 RGL obvešča, komentira 15.30 Svetovna hit lestvica 16.20 Spoznajmo se 16.35 Kozmetika Kahne 17.15 Novice 17.30 Okrogla miza RGL-a 18.25 Skriti mikrofon 18.15 Novice 19.00 Radijski dnevnik 19.25 Vreme 20.00 Zaprta vrata 21.00 Nočni program RGL-a
R OGNJIŠČE
5.00 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim - bam -bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema -namenjena kulturi 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Nedeljska reportaža 10.15 Predstavljamo vam... - komercialne predstavitve podjetij,... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... - predseta-vitev novih projektov glasbenikov 12.00 Zvoinjenje 13.00 Izobraževalna oddaja 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.15 šport na radiu Ognjišče 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem - oddaja namenjena študentom 22.30 Nočni glasbeni program
CENTER amer. kom. TI, TI LAŽNIVEC ob 18. in 20. uri STORŽIČ amer. rom. kom. MICHAEL ob 17. in 21. uri, amer. akicj. film METRO ob 19. uri ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. erot. film SLAČIPUNCE ob 20.30 uri
GORENJSKI GLAS • 40. STRAN
NAGRADNA KRIŽANKA
Petek, 13. junija
mm KREKOVA BANKA
KREKOVA BANKA d.d. MARIBOR, Slomškov trg 18
PRETEKLOST NAS NAVDIHUJE
Že takrat, ko so slovenski narod na lastni zemlji teptali tuji gospodarji, je Janez Evangelist Krek - ustanovitelj prvih domačih hranilnic - dokazal, da se lahko še tako majhno bogastvo najpreprostejšega slovenskega človeka z znanjem, vzajemnostjo in poštenostjo oplemeniti ter postane temelj za vseobsegajoč napredek in razvoj. V tem prepričanju je nastala in zrasla tudi Krekova banka, ki sojo tisoči Slovencev doma, v tujini, v izseljeništvu priznali
za svojo in postali naši zadovoljni partnerji, komitenti, delničarji.
SEDANJOST NAS OBVEZUJE
Vaše zaupanje, ki nam ga izkazujete, je naš ponos in naše vodilo. Zato si nenehno prizadevamo z vsem svojim strokovnim znanjem in s posluhom za sočloveka odgovorno, hitro, učinkovito ter pošteno zadovoljevati vaša pričakovanja in potrebe po vseh vrstah bančnih storitev,
DOBRODOŠLI V KREKOVI BANKI TUDI NA GORENJSKEM V POSLOVNI ENOTI ŠKOFJA LOKA, Kapucinski trg 2, 4220 Škofja Loka,
tel.: 064/624-540.
namenjenih tako posamezniku kot podjetjem, poslovanju doma in v tujini. Poslovni rezultati kažejo, da skupaj dobro gospodarimo.
NAKUP VREDNOSTNIH PAPIRJEV KREKOVE BANKE JE DONOSNA IN VARNA NALOŽBA
Od ustanovitve v letu 1992 do danes smo izdali štiri izdaje delnic in eno emisijo obveznic, ki je bila predčasno uspešno zaključena. Cena delnice zanesljivo narašča, naši dobri poslovni rezultati pa potrjujejo, da je Vaša naložba v vrednostne papirje Krekove banke varna. V začetku leta 1997 se je z našimi obveznicami začelo trgovati v borzni kotaciji A na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev.
DOBER NASVET JE ZLATA VREDEN
Za večjo donosnost in varnost Vaše naložbe ali finančne transakcije je včasih potreben le dober nasvet. Zato Vam je naše strokovno znanje zmeraj na razpolago. Povprašajte nas in prijazno Vam bomo svetovali. Zavedamo se, da bomo ohranili Vaše zaupanje le, če boste svojo korist lahko tudi izmerili.
PRIHODNOST NAS ZDRUŽUJE
Težnja po izpolnjevanju našega poslanstva, po na<^aL jem razvoju in zbliževanju z Vami nas spodbuja, izboljšujemo svojo ponudbo in širimo mrežo poslova in • Tesneje povezani in druženi bomo jutri skupaj še m0ČnJL' samozavestnejši, bogatejši. Tudi zaradi prizadevanj, v BO DENAR V SLUŽBI ČLOVEKA.
Za današnjo križanko razpisujemo naslednje na9rafl
1. hranilna knjižica z začetno vlogo 20.000 SIT, 2. hranui" knjižica z začetno vlogo 15.000 SIT, 3. hranilna to!1?1*, začetno vlogo 10.000 SIT, tri tolažilne nagrade pa PriSP8 GORENJSKI GLAS
Čakajo vas res lepe nagrade, zato rešitve (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih fWL vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnican torka, 24. junija 1997, na Gorenjski glas, Zoisova L*3 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bom Cerklje, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska w* Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agew Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku a". Glasov nabiralnik v avli poslovne stavbe na Zoisovi u"cl v Kranju.
POSLI IN FINANCE
UREJA: Marija Volčjak
Ugodna posojila za radovljiške obrtnike
Še je čas za prijavo na razpis
Blejski obrtniki bodo lahko izkoristili za 108 mio SIT kreditnega potenciala, bohinjski za 64 in radovljiški za 110 milijonov tolarjev.
119 milijonov za dolgoročna in
r KOLIKO JE VREDEN TOLAR
objsA .Junija - Območna zbornica iz Kranja je pripravila ga je ""tonskega veleposlanika v Ljubljani Davida LLovda, ki P0o0^,remUal svetovalec za trgovinske zadeve Bogdan Kozič. v g"u.n so najprej potekal i na Območni gospodarski zbornici slil^jv nJ"» kjer je goste sprejel direktor Andrej Prislan (na pogoy . ? so si ogledali kranjsko Iskratel, kjer so se ^iiarV z doktorjem prodaje Borutom Osabnikom, LojjJ Ovsenik, kjer so so pogovarjali z direktorjem pog0v J11 Ovsenikom in Gorenjsko banko, kjer so se 8 Varjali z direktorjem Zlatkom Kavčičem. Foto. T. Doki
Jjminar o nadzornih svetih
I žarilm'     JumJa " Center Brdo prireja danes in jutri zelo Vel k* Semmar "Nadzorni sveti in odnosi med partnerji".
prjv] I 0 snimanje slovenskih managarjev kaže, da je tema zelo Uprav n?> saj postajo odnosi med delničarji, nadzornimi sveti, ^ana° -n ^e^avs^'mi predstavniki vse bolj aktualni. Predavata cenjerini<fozemska strokovnjaka, ki predstavljata v Evropi zelo precj , "polder" model upravljanja podjetij. G. Walravens je '^Ušn Ve^ nac*zornih svetov, zato lahko predstavlja praktične de|ay ^e 0 odnosih med upravo, nadzornim svetom in predstavniki Didje tudi o obvarovanju pred sovražnimi prevzemi podjetij, "^oze .P°mt Pa je odgovoren za odnose med investitorji v Drae ^ski železarni Hooogovers. Na seminarju sodeluje tudi s Mežnar, ki pozna tovrstno problematiko v Sloveniji.
P danes izplačuje dividende
1,5^' 12. junija - Delničarji Gorenjske banke bodo dobili 8°toy *?|arJev dividende na delnico, izplačali jih bodo v ^ 'ni in sicer v petek, 13. junija.
jVpjj !2Plačila so upravičeni delničarji, ki so bili 12. aprila letos jdelj(v 1 J. delniško knjigo banke. Delničarji Gorenjske banke so o ^aJa 'p v'dend odločali na redni letni skupščini, ki je bila 15. ^on 0renJska banka ie že ob računala in plačala davek po djVj. u o davku od dobička pravnih oseb, zato pri izplačilu DavxCride pravnim osebam ne bo odtegnjena posebna akontacija. ue osnova pravnih oseb, ki bodo prejele dividendo, se torej t\^n° Povečala za prejete dividende. Pri izplačilu dividende dojjj^ osebam bo banka skladno z zakonom o davku od ^stoti^ ^ravnm oseb ob nakazilu sredstev odtegnila tudi 25 0v posebne akontacije davka.
Radovljica, 13. junija - Blejska, bohinjska in radovljiška občina so letos iz proračunskih sredstev skupaj namenile kar 10 milijonov tolarjev za subvencioniranje obrestne mere svojim obrtnikom. Razpis za sredstva, namenjena pospeševanju razvoja malega gospodarstva, je bil objavljen v začetku junija, razpisni rok pa se izteče prihodnji torek oziroma takrat, ko bodo razdeljena vsa razpoložljiva sredstva.
Na podlagi teh sredstev je znesek razpisanega posojila 227 milijonov tolarjev, od tega
158 kratkoročna posojila. Blejski obrtniki in podjetniki bodo lahko izkoristili za 108 milijonov tolajrev kreditnega potenciala, bohinjski za 64 in radovljiški za 110 milijonov tolarjev. Posamezni prosilec lahko dobi največ 3,5 milijona tolarjev dolgoročnega ali 1,5 milijona kratkoročnega posojila. Prosilci lahko seznam potrebne dokumentacije še vedno dobijo na sedežu enote Gorenjske banke v Radovljici in v tajništvu Območne obrtne zbornice Radovljica • M.A.
Odpravnine za Pekove delavce
Kranj, 12. junija - V drugi polovici lanskega leta odpuščeni delavci tržiškega Peka so uspeli iztožiti odpravnine, tovarna jih bo obročno začela izplačevati avgusta in sicer po 150 mark mesečno.
Tržiška tovarna obutve Peko je v drugi polovici lanskega leta odpustila precej ljudi, ki jim niso izplačali odpravnin. Vendar so na delovnem sodišču v Kranju precej hitro dobili tožbe, zastopala jih je Milena Ur-šič, pravnica gorenjske orga-nizacije Svobodnih sindikatov, ki pravi, da je uprava Peka že v odgovoru na tožbo pripoznala zahtevek. Zato je bilo prvih sto tožb že rešenih, nekaj jih je še v teku, še vedno pa prihajajo nove. Na delovnem sodišču je namreč sicer treba čakati eno do dve leti.
Ker so sodbe pravnomočne, so se z upravo Peka dogovorili za njihovo izplači-
lo, saj bi bile sicer potrebne izvršbe. Ker gre za kar precej denarja, skupaj naj bi znašale 200 milijonov tolarjev, so se dogovorili za obročno izplačilo. Odpravnine bodo začeli izplačevati avgusta in sicer po 150 mark mesečno. Nekateri s tem seveda niso zadovoljni, saj se sprašujejo, kdaj jih bodo dobili v celoti, ker morajo dobiti 600 do 800 tisoč tolarjev, najvišja znaša celo 1,2 milijona tolarjev.
Tožbe še vedno prihajajo, saj vse še niso bile vložene. Odpuščeni delavci imajo namreč zelo skromna nadomestila in nekaterim je težko plačati 3 tisoč tolarjev, kolikor jih stane tožba.
KRANJ, 12.6.1997	NAKLWI/W.0D.WJ1		NAKUJWffiODAJNI|		SAKUnsT/reODATNl	
MENJALNICA	1 DEM		1 ATS		100	ITL
A BANKA {Tržič, Jesenice)	88,40	89,70	12,45	12,75	8,84	9,12
AVALBled			741-	220		
AVAL Kranjska gora			8*1-039			
BANKA CREDITANSALT d.d. Lj	89,20	89,80	12,60	12,80	8,90	9,20
ERO^Staii Mayr), Kranj	89,30	89,60	12,63	12,70	9,00	9,10
GORENJSKA BANKA (vse enote)	88,25	89,85	12,29	12,77	8,59	9,48
HRANILNICA ION, d.d.Kranj	89,30	89,60	12,65	12,72	9,0$	9,12
HKS Vigred Medvode	89,00	89,80	12,50	12,80	8,80	9,20
NIDA-ifžntca Ljub^ana	89,40	89,60	12,69	12,73	9,04	9,12
HRAM ROŽICE Mengeš	89,50	89,75	12,70	12,78	9,04	9,10
HJRIKA Jesenice	89, t5	89,60	12,62	12,72	9,00	9,12
INVEST Škofja Loka	89,30	89,49	12,65	12,70	9,00	9,03
LEMA Kranj	$9,20	89,70	1164	12,72	8,95	9,10
MIKELStražišče	89,20	89,70	12,62	12,72	8,97	9,08
NEP0S(Šk. Loka, Trata)	89,33	89M	12,65	12.72	9,10	9,17
NOVA LB Kamnik, Medvode, Šk. Loka	89,00	89,80	12,52	12,88	8,93	9,33
PBSd.d. (na vseh poštah)	87,55	89,55	11,00	12,70	8,00	9,10
PRIMUS Medvode	89,30	89,60	12,63	12,70	9,00	9,10
ROBSON Mengeš	89,50	89,79	' 12,67	12,74	9,00	9,15
SHP-SJov. hran. in pos. Kranj	89,20	89,60	12,60	12,72	9,00	9,10
SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka}	88,40	89,50	12,46	12,71	8,80	9,07
SLOVENUATURIST Boh. Bistrica	88,25		12,29	-	8,59	
SLOVENUATUHIST Jesenice	89,15	89,60	1162	12,72	9,00	9,11
SZKB Blag. mesto Žiri	88,70	89,80	12,32	12,75	8,70	9,43
ŠUM Kranj			211-	339		
TALON Žal postaja, Trata, Šk. Uka, Zg. Bitnje	89,20	89,55	/2,65	12,72	9,05	9,15
TENTOURS Domžale	89,20	90,00	72,55	12,75	8,90	9,25
TROPiCAL Kamnik - Bakovnik	89,40	89,50	12,67	12,72	9,03	9,09
UBKSk.Loka	89,00	89,80	12,52	12,76	8,94	9&
VOLKSBANK Ljubljana	89,50	89,85	12.70	12,83	8,97	9,16
W1LFAN JE$8C£ s^wTOtet UNION			»65-696			
VvILFAN Kranj			360-260			
W!LFAN Radovfca, Grajski dvor			714-013			
VVILFAN Tržič			53-	116		
povmtm nUi	89,03	89,69	/2,5f	12,74	8,90	9,16
Pri Špamvcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 12,70 tolarjev.
Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah.
Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih.
Vaš najboljši partner pri menjavi deviz
PE KRANJ
Delavski dom, tel.:360-260
P.E. JESENICE supermarket UNION tel.:862-696 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel. :064/714-013 P.E. TRŽIČ klet Veletekstil tel.:53-816
• nakup in prodaja vrednostnih papirjev
• prenosi lastništva delnic v KDD
• odkup delnic iz privatizacije, '   tudi delnic skladov
Oljska borzno posredniška družba rf.rf/JPJ^janje s finančnim premoženjem
Koroška 33, 4000 Kranj, Slovenija . izjemna priložnost za nakup delnic serije B
Tel: +386 064 361-300, 361-301 ,M/iDVncT cronvnvMncr nmrncvncT*
Fax: +386 064 211-889 VARNOST, STR0K0\WST, DONOSNOST
ttRTIFIKATI, DELNICE, OBVEZNICE... Kaj? Kako? Zakaj?
(11. del)
drt) Še lahko vložim prosti certifikat?
flopl Pr°daja delnic v Kmetijskem kombinatu Ptuj, Muzejski trg 2, Ptuj (tel. 062/772-321) bo
Nar,'6
1997.
(nas naibližje vpisno mesto za certifikate je Nova Ljubljanska banka na Trgu republike 2 v Ljubljani Nj0       Cankarjevega doma).
rvJ   na vrednost delnice je 1.000,00 sit, prodajna vrednost delnice za rprtifikat i« 1 37f) nn sit )a tri leta so poslovali z majhno izgubo. Zaposlujejo 460 delavcev.
l^^ornbinatu, Partizanska 6, 2000 Maribor (tel. 062-224-201) bo javna prodaja do 26. 6.
Certjfji^rtifikat lahko vpišete po pošti (pooblastite nekoga od zaposlenih, da namesto vas vpiše
^fjn'iaalna vrednost delnice je 1.000,00 prodajna za certifikate je 1.218,00 sit.
pr°diitrtr' leta so Poslova|i brez izgub, kljub dokaj slabim letinam. V svoji panogi so po
*   Aktivnosti na 1. mestu v Sloveniji.
c°s?r ?' 1997 poteka javna prodaja delnic za certifikat v Podjetju za vzdrževanje in varstvo No^>«Ue, Lava 42, 3000 Celje (tel. 063-451 330)
'sto s alna vrednost delnice je 1.000,00 sit, prodajna vrednost za certifikat je 1.300,00 sit. Lansko fleinir^ Poslovali z dobičkom 43,73 % delež prednostnih delnic ima država, dobila bo tudi zlato občine imajo 10,57 %, za certifikate bo na voljo 26,24 %, to je 47.123 navadnih delnic
^       'e mo9°^ 'e na sedežu podjetja (informacije pri gospe Korber Leni). Kaf v^°Carno vam vpis v vsa tri podjetja, saj bodo sredstva vračali na vaš certifikatni račun. Odprt ^ k° ost3lo. Pa na kdfrcu vpišite v enega od treh investicijskih skladov, ki imajo še 18 svoja vrata (NFD, Kmečki sklad in sklad Nove KBM).
sem potrdilo - certifikat? Ali lahko kljub temu vpišem delnice?
- da veste vašo EMŠO.
gobli
eVeda. dovolj je,
Pri    ,rri tveganjem smo izpostavljeni pri naložbah v vrednostne papirje?
Sr,aki n ,na'02bi v vrednostni papir obstaja možnost, da realizirani donosi pri vlaganju ne bodo Vn priCakovanim.
6n°tnoJ (|°'OCeno in stalno tveganje za določen vrednostni papir imenuje moderna teorija portfelja financ' s'stematično tveganje. Odvisno je od makroekonomskih gibanj na trgu kapitala oz. širše ^restn h6*71 lr9u ^to 'e *r9u denarJa in kapitala), npr. likvidnostno tveganje, tveganje sprememb D'ižnoi-v61"' va'utn° tveganje in tveganje reinvestiranja (o tem več v prihodnjih nadaljevanjih). (npr ° *4 celotnega tveganja pa predstavlja nesistematično tveganje, ki ni vnaprej določeno sPosohn°Za' pod)etJa. katerega vrednostni papir smo kupili v panogi, njegova konkurenčnost, V Pnmert HPr'la9aJanJa ^sak kuPec vrednostnega papirja je izpostavljen kreditnemu tveganju, v^birn izdajatelj ne more izpolniti obveznosti iz vrednostnega papirja.
?°i"enicL,Vas' da nam sporočite vaša vprašanja na naslovno temo po pošti na naslov 60° v'^®9a 9'asa, s pripisom za rubriko CERTIFIKATI, DELNICE,... ali po telefonu 064/360-
torek in petek od 14.00 do 14.30 ure. ^ Ani Klemenčič, borzna posrednica
O
i i
A
1
Zakaj potujemo?
Glede na starost, zdravstvene razmere, finančne zmogljivosti, višino dopusta razmislimo o danih ponudbah javnih informacijskih sredstev ali bomo udeleženci organiziranega potovanja (v domovini in tujini). Ni nam potrebno rezervirati sobe, poizvedovati, kje je primerna hrana in si lahko kot nevozniki (saj imamo zagotovljen prevoz) marsikaj privoščimo. Da nam bo lepo, lahko omogočimo tudi potovanje staršem, zakoncu in otrokom. Za prijetno vzdušje pa poskrbijo naši dobri prijatelji in zvesti znanci, ki bodo tudi udeleženci potovanja.
Da bi bilo potovanje ugodno, prijetno,Vas spoštovane bralke in dragi bralci, dovolite, seznanimo predvsem s pravicami in odgovornostjo organizatorja potovanja in potnika, ter opozorimo na včasih problematično zamenjavo nastanitve prenočevanja. Pri organizatorju potovanja dobimo vse podatke, ki so nam potrebni za odločitev ali bomo (podpisali) pogodbo o organiziranju potovanja. Izpolnimo prijavnico in vplačamo del akontacije. Najkasneje ob sklenitvi pogodbe moramo prejeti program potovanja in potrdilo o potovanju.
S pogodbo o organiziranju potovanja se organizator potovanja zavezuje, da bo priskrbel potniku skupek storitev (ki jih sestavljajo: prevoz, bivanje in druge storitve, ki so z njimi povezane) potnik pa se zavezuje, da bo organizatorju potovanja za to plačal skupno (pavšalno) ceno. Pri tem skupku storitev je posebej pomembna in važna storitev bivanja (nastanitev - prenočišče).
OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI ORGANIZATORJA POTOVANJA 1. Organizator mora nuditi potniku varstvo pravic in interesov
Organizator potovanja mora potniku nuditi storitve, ki imajo vsebino in lastnosti, kot so napovedane v pogodbi, program potovanja in mora skrbeti za pravice in interese potnika v skladu z dobrimi poslovnimi običaji na tem področju. Za nuđenje vseh dogovorjenih storitev odgovarja najprej predstavnik organizatorja potovanja (v kraju, kjer se storitev opravlja) oziroma vodja potovanja.
Pri uveljavljanju pravic in izpolnjevanju obveznosti morata obe pogodbeni stranki (organizator potovanja in potnik) spoštovati načelo vestnosti in poštenja, če bi bilo ugotovljeno, da je pogodba o organiziranju potovanja nična, mora vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi pogodbe o organiziranju potovanja ali pa mora dati ustrezno denarno nadomestilo. Zanimivo je, da pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne!
Organizator potovanja mora pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih (skrbnost dobrega strokovnjaka). Organizator potovanja mora potniku dati potrebna obvestila o cenah in pogojih prevoza, bivanja in posebnih storitvah ter obvestila, ki se nanašajo na kakovost prevoznih sredstev in nastanitve (prenočišča), na vozni red, na mejne in carinske formalnosti ter na sanitarne, denarne in druge upravne predpise (potovanje v tujino).
2. Odgovornost organizatorja potovanja za organiziranje potovanja
Organizator potovanja odgovarja za škodo, ki jo je povzročil potniku zaradi tega, ker sploh ni izpolnil ali je le delno izpolnil pogodbo o organiziranju potovanja in po Zakonu o obligacijskih razmerjih (ZOR) določene obveznosti, ki se nanašajo na organiziranje potovanja. Gre za neizpolnitev obveznosti,ko potnik lahko zahteva izpolnitev obveznosti ali razdre pogodbo z navadno izjavo, v vsakem primeru pa ima pravico do odškodnine. Če sam organizator potovanja opravlja storitve, odgovarja potniku za povzročeno Škodo.
3. Odgovornost organizatorja potovanja,
če je posamezne storitve zaupal tretjim osebam
Organizator potovanja, ki je tretjim osebam (npr. hotelu, prevozniku) zaupal storitve povezane z izvršitvijo potovanja, odgovarja potniku za škodo, nastalo zaradi tega, ker te storitve sploh niso bile ali so bile le delno izvršene. Organizator potovanja pa ne odgovarja za škodo, če dokaže, da je pri izbiri oseb, ki so jih opravile, ravnal kot skrben organizator potovanja. Organizator potovanja je dolžan vestno izbrati tretje osebe, ki naj opravijo s pogodbo o organizaciji potovanja predvidene storitve in odgovarja potniku za njihovo izbiro. Potnik ima pravico zahtevati od organizatorja potovanja ali neposredno od tretje, za škodo odgovorne osebe povrnitev škode, ki jo je pretrpel.
4. Odgovornost organizatorja potovanja za nepravilno izpolnitev
Če so bile storitve iz pogodbe o organiziranju potovanja opravljene nepopolno ali nekvalitetno, lahko potnik zahteva sorazmerno znižanje cene, pogoj pa je, da je pri organizatorju potovanja ugovarjal v osmih dneh po končanem potovanju. Potnik pa ima tudi pravico, da zahteva povrnitev škode.
Rok osem dni (v katerem so vštete tudi sobote, nedelje in prazniki) je izredno kratek. Organizator potovanja bi moral ugovor hitro rešiti. Potnik ugovarja pisno (fotokopijo ugovora naj obdrži). Nikakor naj ne ugovarja ustno ali telefonsko. 0 ugovoru lahko da pisno mnenje vodja potovanja Potnik, ki prinese verodostojne dokaze in izjave prič in potnikov, ter vse to navede v Ugovoru. V postopku reševanja ugovora ni potnik prisoten. Če organizator potovanja predolgo ne reši ugovora, naj potnik zahteva pospešitev rešitve ugovora. Potnik lahko uveljavlja na sodišču odškodninski zahtevek.
5. Odgovornost organizatorja potovanja za izključitev ali zmanjšanje njegove odgovornosti
Nična so določila pogodbe o organiziranju potovanj ali potrdila o potovanju ali programa potovanja, s katerimi bi bila odgovornost organizatorja potovanja izključena ali zmanjšana. Morebitna vnaprje pisno določena najvišja odškodnina je lahko določena, če ni v očitnem nesorazmerju s škodo. Odgovornost organizatorja potovanja za namerno ali hudo malomarnost ni mogoče s pogodbo vnaprej izključiti.
Nadaljevanje v naslednji številki
iiiMHiiriinMinc.i»itMinMi»n»t»Huiiiitimi»iiiiii,,l,iUIMI1,M,,lHUiiiiMiiMUu.».inHWi
Vabila na strokovne ekskurzije
Gremo v Kočevje in na Notranjsko...
Aktiv kmečkih žena Trata vabi na strokovno ekskurzijo po Kočevju in okolici. Odhod bo 27. junija ob 7. uri izpred kmetijske zadruge na Trati. Prva postaja na poti bo grad Turjak, v Dolenji vasi pri Ribnici si bo moč ogledati staro lončarsko obrt, udeleženke pa se bodo lahko odločile tudi za nakup različnih lončarskih izdelkov. Preko Gotenice bo pot vodila do Kočevske Reke, avtobus se bo ustavil tudi na ovčjerejski kmetiji. Na turistični kmetiji na Osolnici bo udeleženke čakalo kosilo, temu pa bo sledil ogled ribogojnice in povratek domov. Prijave in vplačila sprejema Janez Fajfar v kmetijski trgovini na trati do vključno torka, 24. junija.
...pa tudi na Dolenjsko...
Aktiv kmečkih žena Log pa v ponedeljek, 23. junija, vabi na strokovno ekskurzijo na Dolenjsko. Prvi postanek bo v vasi Sostro pri Juvanovih, kjer si bo moč ogledati predelavo in prodajo domačih izdelkov iz mesa. Pri Ivančni Gorici na Erjavčevi kmetiji se bodo udeleženke seznanile s predelavo domačega sadja. V Novem mestu pripravljajo obisk Srednje kmetijske šole Grm strokovni del pa bo zaokrožil obisk samostana Pleterje. Za konec izleta bo na turistični kmetiji Šeruga pozno kosilo, prijave in vplačila pa sprejemajo v kmetijski trgovini na Logu do četrtka, 19. junija.
...in nazadnje še na Štajersko
Društvo kranjske in podeželske mladine pa se odpravlja na Štajersko, mimo Celja in Slovenskih Konjic se bodo ustavili na kmetiji, kjer se ukvarjajo z divjačino, v Slovenski Bistrici bodo obiskali sadjarsko kmetijo Pučnikovih, popoldan pa se bodo kopali v Termah Zreče. Prijave z vplačili sprejema Milena Črv v petek, 13. junija, ter v ponedeljek, 16. junija, preko telefonske številke 620-580.
Občina Radovljica ŽUPAN
Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica
Komisija za kmetijstvo Občine Radovljica na osnovi Odloka o proračunu Občine Radovljica za leto 1997 objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA PRIDOBITEV SUBVENCIJ IZ NASLOVA POMOČI KMETIJSTVU V OBČINI RADOVLJICA
I.
Sofinancira se analiza zemlje v višini 2.000,00 SIT/vzorec in analiza krme v višini 8.000,00 SIT/vzorec
II.
Sofinanciranje v živinoreji:
a) Servisiranje molznih strojev -Storitev plača obpčina, materialne stroške (menjava iztroše-nih delov) pa lastnik sam Prijave sprejema Kmetijsko svetovalna služba s sedežem na KGZ "Sava" Lesce.
b) Sofinancira se osemenjevanje krav v A kontroli s semenom elitnih bikov v višini 2.500,00 SIT/kravo. Program o osemenjevanju pripravi in predloži govedorejsko društvo.
c) Sofinancira se 50 % stroškov pripusta kobil.
Dokazila o pripustih zbira Kmetijsko svetovalna služba pri GKZ "Sava" Lesce.
III.
Obnova visoko debelnih sadovnjakov - Subvencija znaša vrednost sadike. Pogoji za pridobitev so:
- Sadnja vsaj 10 sadik;
- Sadne vrste: jablane, hruške, češplje, češnje, orehi in kostanji;
- Sadike morajo biti cepljene na semenjaku;
- Potrebno je opraviti tudi ustrezno zaščito pred voluharji in divjadjo v skladu s strokovnimi navodili, ki jih interesenti dobijo pri Kmetijsko svetovalni službi; Prijave sprejema Kmetijsko svetovalna služba s sedežem na KGZ "SAVA" Lesce, ki tudi potrdi izpolnitev navedenih pogojev.
IV.
a) Obnova travniške suše s strojnim vsejavanjem, v višini 50 % od cene opravljene storitve.
b) Regresira se apnenje kmetijske površine v višini 3.000,00 SIT/ha.
Prijave z dokazili sprejema Kmetijsko svetovalna služba s sedežem na KGZ "SAVA" Lesce.
V.
Sofinanciranje pridelave semenskega in sadilnega materiala. Subvencionira se 10 % nakupne vrednosti osnovnega
semena pri semenjski proizvodnji krompirja, žit, krmnih rastlin...
Vloge oddati Kmetijsko svetovalni službi s sedežem na KGZ "SAVA" Lesce.
VI.
Sofinanciranje obresti od posojil - Za razvoj kmetij in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Za pridobitev sredstev so potrebni naslednji pogoji:
- Razvojni programi kmetije morajo biti potrjeni in podano mnenje Kmetijsko svetovalne službe.
- Da ima prosilec sklenjeno posojilno pogodbo z banko ali drugo institucijo.
- Potrdilo banke ali druge institucije o plačilu obresti v letu 1997. Višino subvencioniranja obresti določi Komisija za kmetijstvo na osnovi sredstev in števila popolnih vlog na decembrski seji.
Na zahtevku za sofinanciranje je treba navesti št. žiro računa ali št. hranilne knjižice HKS, kamor se bodo odobrena sredstva nakazala.
VII.
Agromelioracije - Sofincira se 50 % vrednosti strojnih del. Vloge sprejema Kmetijska svetovalna služba s sedežem na KGZ "SAVA" Lesce. Pogoji za pridobite sredstev, odobren ureditveni načrti s strani Kmetijsko svetovalne službe.
VIII.
Sofinanciranje ureditve poljskih in traktorskih poti.
- Financira se nakup in prevoz nasipnega materiala. Vloge sprejema Občinska komisija za Kmetijstvo, ki ji mora biti priložena kartografska skica prometnice.
Pogoji:
- prometnico morajo uporabljati vsaj trije uporabniki;
- soglasje lastnikov zemljišč, preko katerih pot poteka;
- priloženo strokovno mnenje Kmetijsko svetovalne službe oz. zavoda za gozdove RS Slovenije O. E Bled.
Rok za prijavo je 30 dni po objavi. V primeru, da bi zahtevki presegli v proračunu določena sredstva, se bodo izpadle vloge prednostno reševale v naslednjem letu. Na zahtevku za sofinanciranje je treba navesti št. žiro računa ali št. hranilne knjižice HKS, kamor se bodo odobrena sredstva nakazala. Dodatne informacije glede razpisa dobite na Kmetijsko svetovalni službi s sedežem na KGZ "Sava" in po telefonu 714-863.
Številka: 006-6/97 Datum: 6/6-1997
Župan občine Radovljica Vladimir čeme, dipl. ing.
Nova zaščitna znamka slovenske teletine
Zlato zrno za zlato teletino
Novoustanovljena skupnost Zlato zrno naj bi pod svojo blagovno znamko združevala rejce in ponudnike telečjega mesa v Sloveniji. Blagovna znamka predpisuje točno določen nacifl vzreje in predelave, predvsem pa bo garancija za kvalitetno slovensko telečje meso
Bled, 10. junija - Minuli torek je Poslovna skupnost Zlato zrno, ki deluje v okviru Poslovnega združenja prehrane v blejskem hotelču Astorija pripravilo predstavitev nove blagovne znamke slovenske teletine Zlato zrno. Slovenci smo do pred kratkim le stežka zadovoljevali svoje potrebe po kvalitetnem telečjem mesu. Eden glavnih razlogov za to je bil v načino vzreje telet, saj so le te namenili v zakol tako imenovana mlečna teleta, ki še niso utegnili postati prežvekovalci in so zato lahko izkoristili le tretjino svojega rastnega potenciala. Za zadovoljevanje potreb trga je bilo temu primerno zaklati več telet, ob tem pa ni zanemarljivo dejstvo, da tako imenovana mlečna teletina prav zaradi specifične prehrane ne zadovoljuje mednarodno sprejetih standardov.
Rojstvo nove blagovne znamke
Od ideje pa do pravega rojstva projekta zlato zrno je preteklo kar pet let. Glavni namen, ki so ga sodelujoči želeli uresničiti, je bila predvsem spodbuda rejcem za vzrejo pitanih telet, s čimer bi bolje izkoristili rastni potencial. Soustvarjalci projekta so želeli prav tako poenotiti tehnologijo ter telečje meso približati naravni prehrani. Rezultat njihovih prizadevanj je že viden v večjem prirastu kvalitetne teletine izbranega okusa, iste mehkosti ter približno enake barve.
Vse uspehe ob vzreji pa bo morala nadgraditi uspešna promocija in trženje. Ob poplavi uvoženih prehrambenih izdelkov je spodbujanje zavesti domačih potrošnikov o boljši kvaliteti in domači pridelavi nujna. Vendar pa ta
prizadevanja nehote zagrne sum dvoma ob dejstvu, da še danes večina slovenskih potrošnikov ne ve, kaj denimo pomeni sinička na zabojčku sadja.
Blagovna znamka resda zagotavlja kvaliteto teletine na njeni poti iz hleva v klavnico, mesnico ter do potrošnika, bistveno pa bi bilo poudariti zavest o njeni kvaliteti. Potrošniku mora, kot prtavijo člani poslovnega združenja, nekdo povedati in dopovedati, da je teletina označena z zlatim zrnom prav tako dobra oziroma boljša kot ona, ki tega znaka nima. Kljub temu, da morda nima 'zaščitno blede barve' značilne za mlečno govedino. Potrošnik pa ob tem ne ve, da je bleda barva znak pomanjkanja železa zaradi izključno mlečnega krmljenja. Nekoliko temnejša barva je torej znak dobro hranjene živali, za potrošnike pa jhe še posebej razveseljiv podatek, da taka govedina ni ne preveč ne premalo mastna. Na lestvici od 1 do 5 ji pristoji ocena 2.
Projekt Zlato zrno je pet let sofinanciralo tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Dosedanje sodelovanje jebilo zgledno, vendar pa bo poslovna skupnost večino pomoči odslej potrebovala pri promociji. O tem so se že pogovarjali z novim ministrom za kmetijstvo, ki je za projekt že pokazal zanimanje. Ministrstvo naj bi v kratkem objavilo javni razpis za sofinanciranje projektov, na pol-sovni skupnosti Zlato zrno pa pričakujejo, da bo prav zaradi dosedanjega uspešnega sodelovanja njihova prošnja uslišana. In ko govorimo o pomoči -skupnost je k financiranju projekta povabila tudi vse slovenske občine. Mestne je
zaprosila za sto tisočakov prispevka, druge pa za polovico manjšo vsoto. Na njihove prošnje je odgovorila le desetina županov. Za pomoč so se odločili le trije: poleg kranjskega župana Vitomira Grosa še župan vojnika ter Moravč. Pretirane podpore s strani občin torej tudi v prihodnje ni pričakovati. In tudi sicer v skupnosti ugotavljajo, da jim projekt Zlato zrno kaj več kot stroškov še ni prinesel. O kakšnem dobičku si ne upajo niti pomisliti.
Skupnost Zlato zrno rejcem in mesarjem ter gostincem za sodelovanje v projektu pode-luje posebne licence. Na Gorenjskem so si jo poleg Mesarstva Čadež prislužili trije rejci: Peternelj iz Globokega pri Radovljici, Urbane iz Zadrage pri Dupljah ter Por-enta iz Stražišča. Slednji, Janez Porenta se že dlje ukvarja z rejo telet, in ga je, kot pravi, že od vsega začetka motilo dejstvo, da so teleta pri teži 150 kilogramov odhajala v zakol. Teleta so v tistem času šele začela vidno pridobivati na teži, prav tako pa bi se ob nadaljnji reji precej zmanjšala količina potrebnega dela. Že takrat se je zanimal za nov sistem vzreje ter že ob začetkih teletom poleg izključno mleka namenjal tudi nekaj klasične krme.
Sistem reje Zlato zrno temelji na istoimenskem krmilu, ki mlečna teleta z mleka 'preusmeri' na klasično krmo. Janez pravi, da je krma zelo učinkovita, teletom je všeč, pri njeni uporabi pa ni stranskih učinkov, kot denimo driska, kar je bilo pri drugih začetnih krmilih za govedo običaj. Deleže krmila je postopno potrebno zamenjevati s travo in kasneje silažo. Rezultat daljše reje, ki pa ne sme biti
daljša od šestih mesecev je med 200 in 250 kilogramom težko tele. Prej se je reja ustavila pri 150 kilogramih-kar v povprečju pomeni vec kot petdeset kilogramov večji prirast po glavi. Ob zadržanj" vseh kvalitet teletine, ki srflO jih sicer vajeni.
Janez Porenta je Mesarstvu Arvaj pred kratkim oddal dve teleti vzrejeni skladno z navodili blagovne znamke Zlatoz*; no. Odkupna cena še n
dorečena, gibala pa naj
bi se
okrog 800 tolarjev za kilograJ! trupa. Meso mlečnih teleU^
sicer nekoliko dražje, ve-^.^
pa je
ndar odkup
oi
razliko cenah in stroških vzreje m nadoknaditi z večjim pri**?* tom. Vendar pa po
Janezovem mnenju cena ne bi smela pa5" dosti nižje, saj že slednja predstavlja pokritje pozitivne ničle. Sicer pa se je odkupnj cena teletine v zadnjih dve" letih kar precej znižala, * rejce«1
so
precej zadnji udarec pa „ zadale zgode povezane z t>0' leznijo norih krav. edini nesmisel, ki se mu zdi povezan* odkupom, pa je selektiv"3 cena za posamezne vrste g0' veda. Z ločevanjem na mle#?* in mesne vrste se srečuj lekmet v hlevu oziroma Pr odkupu, v mesnici pa potrošnik tega ne more ločevati. .
Nov sistem reje za Janeza W nič novega. Pred nekaj leti r hlev skladno s s'ste'
priredil ..... — - .oJ>0. mov proste reje v P°*uu-io kem nasipu. V hlevu t*en $ raste še nekaj zlato zl.nhna teličkov, ki jih čaka PodoL usoda kot njihova predh« _ ka - oznaka Teletina ^ ^ klasje. Seveda, pravi JaneZ^ne bo poleg članov PoS kjo skupnosti Zlato zrno §e . imel posluh za uveljavljaj, nove blagovne znamke k. tetnega slovenskega telecj t> mesa. • U. Špehar
Šenčurska čebulno muharska panika
Za norimi kravami je na vrsti čebula
Kranj, 12. junija - Ljudski duh domišljije in ugibanja pač nimajo meja. In če se kdo spravi na nas pridelek (čebule), bog ga obvarji! Ali, bolje rečeno, bog obvari našo čebulo. Pa ne pred muho, ki svoj zarod že dolga leta neprenehoma zalega v čebulo, ampak pred nami. Kaj hočemo - nekateri ljudski agronomi so pač 'strokovno' ugotovili, da je čebula strupena in da jo je pač najbolje poruvati. Vsi, ki bodo čebulo prodajali na tržnici, pa si že manejo roke.
Toliko preplaha, kot ga je v zadnjem času povzročila čebulna muha, v širši okolici Kranja Še nismo bili deležni. Očitno je nekdo omenil, da je letos ponovno aktivna čebulna muha. Kljub temu da je na gorenjskih poljih domo-vala že leto poprej, pa še eno leto pred tem, pa... Mogoče, res, se je letos pojavilo nekaj več mušjih ličink v Čebulah. Ampak razširjenost še ne ogroža pridelka.
Preplah je povzročila majhna muha, ki nadvse ljubi čebulo, česen, por in ostale čebulnice. Podobna je hišni muhi, v dolžino meri od šest do osem milimetrov. Muha odlaga svoja jajčeca ob dnu rastlin, iz njih se izležejo žerke, ki jim ljudje po domače pravijo kar črvi, te pa se naselijo v čebulici in začnejo delati škodo. Na prizadeti rastlini najprej začnejo veneti listi, kasneje se začnejo sušiti, osrednji list pa lahko kasneje brez težav izvlečemo iz čebule, rastlina pa propade. V enem letu ima lahko čebulna muha kar tri rodove, prvi
se običajno loti Čebule, zadnji lahko nekaj Škode napravi na poru.
Seveda se čebulne muhe lahko ubranimo - zemljo pred sajenjem poškropimo z ustreznim preparatom, s tem pa uničimo jajčeca, ki prezimujejo v zemlji. Če odkrijemo, da v naših čebulicah že bivajo žerke, prizadete čebule populimo, strokovnjaki pa priporočajo njihov zažig, saj tako preprečimo razvoj muh iz ličink. Take Čebule ne sodijo na kompostišče, saj boste s tem mušji rod še naprej uspešno vzdrževali pri življenju. Ko prizadete rastline odstranimo, je priporočljivo nasad poškropiti z zato ustreznim preparatom (informacije dobite pri kmetijski svetovalni službi), čebula pa po preteku karenčne dobe škropiva lahko normalno uživamo.
Panika, da te kap!
Ko se je v okolici Kranja in .Šenčurja pojavila informacija o 'pohodu' Čebulne muhe, so se začele Širili najrazličnejše govorice. Najprej ta, da je vsa čebula strupena. Da so zaradi nje ljudje že zbolevali na jetrih, ledvicah, da so dobivali raka in da je menda zaradi čebulne muhe (oziroma črvov) nekdo že umrl. Precej vrtičkarjev je svoj pridelek Čebule obilno skrčilo, če Že ne povsem iztrebilo. V Šenčurju so vsevedni ljudski agronomi 'ugotovili', da je prizadeta vsa tista čebula, ki so jo kupili v kmetijski trgovini Pilar. Da jim je lastnik trgovine podtaknil zanič čebulčke in da pri njem ne bodo več kupovali čebule!
Vse to že meji na rob norosti. Najpr^' v trgovini Pilar so, kar se čebulne mun tiče, povsem NEDOLŽNI. Vsi čebula*]! bodo razlog za muho pač morali p°'s na domačem dvorišču na zemlji vrta ' Še tako dober čebulček, iz kater
-d
njive. n*~v, *.VVw, v.w^^~, ... - , koli druge trgovine bi v zemlji z rnušjjL jajčeci doletela ista usoda. ČEBULCj-g
PRI MUŠJI MUHI NIMA PRAV -Vl V NJEM NE MORETE KUP^ MUH! Naj vam za dokaz služi poroŠtv nekaterih slovenskih najvidnejših ap0. nomov. Isti čebulček, kot so ga kupo^av v Šenčurju, so prav tako kupovali tudi Ljubljani, Mariboru in še kje, kjer P take panike niso nagnali. <e Zaradi Čebulne muhe ni še ninc zbolel nitLumrl! Zdrava pamet va" pove, daTebule, v kateri najdejj Škodljivca, pač ne bomo jedli. ostala čebula pa je, kljub temu da J morda ravno v sosednji gostovala niU»J ličinka, deviško zdrava. Torej za konfe pamet v roke, predvsem pa brez pa ni*' Čebulo pustite rasti, izruvajte samo tis' ' ki ima v sebi ličinke. Katera Čebula h taka, boste lahko ocenili že na P*\ pogled. Stanje je, vsaj kar se Čehi', tiče, povsem normalno, katastrofe ^ utegne pa se zgoditi, da še bo, če ^ pridelovalci še naprej pridno red^ svoje nasade. Nazadnje pa bo obvelja tista: kdor se zadnji smeje, se najsla'^ smeje - to pa bodo jesenski branjevC ^ višjimi cenami pekoče povrtnine. }^ . jeseni bi utegnila čebula v oči zaradi t6*^ privabiti še kakšno solzo več. 1° nerazrezana! • U. Špehar ^
fred Sredozemskimi igrami v Bariju
V DRUŽBI KAKOVOSTNIH ŠPORTNIKOV
Vaterpolisti, plavalci in kolesarji, med katerimi je precej Gorenjcev, računajo na uspeh, Ceprav bo konkurenca huda.
13. junija - Vaterpolo i, na Sredozemskih igrah zelo Igovosten, saj je tS zadnje
5^^anrkirnanJePredeVr0pS :vilH. Konku
Mm   klanci," JFCVMJ!
Sevilli  v   m Prvenstvom sai I"" Konkurenca bo hut ^aškereTPr?.zen^nce Španije,
slavile v ahje' Grč,Je in Jug°" venilk SVetovnem vrhu. Slo-
skunai   ^ralav močni skuPini
v
huda,
upaj
!xa,nciJo, z   > bi bila vsak;
Hrvaško, Španijo in
SmaTu usPf"h- Najprefbo FrancL • HraŠko- nato Pa s ti Sq, J0,n. Španijo. Vaterpolis-
denariem "a igre s svoJim Pomaa« ' SaJ Jlm nihče ne 2ačrta„; vendar vztrajajo na
naS1 POti" V Ba"Ju bo avi tp reprezentanca v post-HaiHi!°r, Belofastov, B ranko krnei e,'- MatJaž Homovec, Mita T Jak> MateJ Nastran, Pan t aVnikar> Primož TroP" Vn v ■ a,ič> Erik Bukovac, KriLf I2jak> TadeJ Peranovič,
derman T°majer in ži8a Bal" PomrT* •■ Irener je Igor Štirn, V B Jnik Pa Tomo Balderman.
Tadej Križnar s trenerjem Markom Polancem - Foto: J. K.
tednikV1~tjaž Rakovec in Prc"
VePrez<
zveze Jože Jenšterle.
Pov  ~enlanca je mlada, saj je ^cna starost 21,5 leta.
• J. Marinčck
^enka
Kejžar na maturo
v%ki0V,Jica' l3- Junija - Slo-1 Plavalci so bili pred
arijem'
]iCj Ji,n na pripravah v Radovl-
veHiner Ciril Globočnik je CQal, da gre tokrat v Bari le
trojica deklet in Marko Mile-nkovič. Alenka Kejžar ostaja doma, saj jo čaka matura. Vse stroške priprav in udeležbe plača Olimpijski komite Slovenije. Marko Milenkovič bo v Bariju nastopil na 200 in 400 mešano ter v štafeti 4-krat 200 prosto skupaj z Bučarjem, Man-kočem in Načetom Majcnom. Prvi nastop bo v nedeljo. Nataša Kejžar bo plavala 100 in 200 prsno ter 200 mešano ter skupaj z Blalnikovo, Sparavcevo in Slapšakovo v štafeti 4-krat 100 prosto. Tanja Blatnik bo plavala
IRAŠKI PADALCI TRETJI
'c^^ovanju za mednarodni pokal v skokih na cilj so mladi «p P^alci osvojili ekipno tretje mesto.
W0niembno je, da si mladi pridobijo čim več izkušenj in °ven l druSe reprezentance," je uvodoma komentiral nastop ^atie      vojaške reprezentance na mednarodnem pokalu l'elciji^3 V' ^'s' v Galiji trener reprezentance Drago Bunčič.
100 in 200 prosto in štafeto 4-krat 100 prosto. Ker ni Alenke, je druga štafeta vprašljiva, saj zgubijo 3 sekunde, pa tudi na startu 400 metrov prosto je ne bo, ker je sočasno štafeta. Plavalke se lahko uvrščajo v A finala. Alenka Kejžar bo jutri, ko se začno tekmovanja, pisala maluritetno nalogo, vse pa stavi na evropsko prvenstvo. Metka Sparavec pa optimistično napoveduje tudi kakšno kolajno. Plavala bo 50 in 100 prosto in 100 delfin. • G. Lavrenčak
Tadej Križnar na dveh dirkah
Kranj, 13. junija - Kranjsko kolesarstvo je zastopano v Bariju. Tja je odpotoval 22-letni Tadej Križnar iz Zgornjih Bi-tenj, odličen študent Eko-
nomske fakultete in prav tako odličen kolesar, ki je uspel po šestih letih treninga, pred tem pa se je navduševal za tek na smučeh. Njegov trener je Marko Polanc, za psihološko pripravo pa skrbi Jože Šepic. V nedeljo bo Tadej startal na 39 kilometrov dolgem kronome-tru, dva dni kasneje pa na 145 kilometrov dolgi cestni dirki. Pred odhodom v Bari je realen v napovedih:
"Na kronometru sicer še nimam veliko izkušenj, vendar sem letos dva že dobro izpeljal. Na cestni dirka upam tudi na srečo, ki je pri športu pomembna, in na uvrstitev med prvo polovico kolesarjev. Konkurenca bo huda, saj bodo v Bariju Italijani, Francozi in Španci, ki so vrh svetovnega kolesarstva. Progo že deloma poznam. Je pretežno ravninska. Morda bi bilo zame bolje, če bi bila nekoliko težja. Spomladi sem bil na dirki Po poteh kralja Nikole, ki je potekala v okolici Barija. Bil sem tretji, kar je velik uspeh. Razen tega sem bil letos tretji na dirki v Lonieru, doma pa sem trikrat zmagal."
Za ekipo Save pravi, da dozoreva in postaja močna ekipa, ki zna tudi na tujem voditi dirke. V naslednjih letih naj bi se še izbrusili, saj so tudi zunaj dirkališča prava "klapa". V moštvu Save so sedaj Rajko Petek, Sandi Šmerc, Grega Zaje, Uroš Gnezda, Klemen Tušek, Tadej Valjavec, ki je poškodovan, Matej Stare, Uroš Silar, Beno Korenjak in Aleš Pagon, ki sicer dirka v Avstriji.
• J.Košnjek
KOLESARSTVO
vojs^vanie je organizirala športna vojaška ekipa italijanske Tajva ' s°dclovalo pa je 20 ekip iz 8 držav, celo vojaki in policisti iz Kar- a' slovensko vojaško reprezentanco na so sestavljali Roman ^rjave oš Ban' Domcn Vodišek, Tadej Pristavec in Borut ^oseL c> vsi padalci iz Alpskega letalskega centra Lesce. ^Porjr °st tekmovanja je bila, da je bil cilj postavljen na Vrtince°^u °braslem z visokimi drevesi, kar je v vetru povzročalo ^anč ln s lem nema'° težav za padalce, ki so skušali čimbolj ^gorjjjj10 skočiti na cilj. Tako se je vsaki od sodelujočih ekip ^ožnj i! ^a Je vsaj en padalec povsem zgrešil cilj in dobil največji '^UJnj a?euski pribitek centimetrov, vendar je tudi to svojevrstna Poiiesr i ma8a'l so domačini: vojaška ekipa Esercito (34 cm, dva a*ion ina skoka)' drugi so bili prav tako Italijani - Scuola 'rije Po (54 cm, en ponesrečen skok), tretji pa Slovenci (75 cm, tiesto nesr<r.čeni skoki). V posamični razvrstitvi sta prvo in tretje t^'Pe jSv°J'la Tedesko in Eskuadrone iz zmagovalne domače °Š g .8' Je bil Tauprom iz Tajvana, naša Roman Karun in Danean Pa sta si z 10 centimetri delila četrto mesto. °0g(]a s °dpotuje ekipa v sestavi Irena Avbelj, Roman Karun, Po(J0l Jug, Borut Erjavec, Uroš Ban in Domen Vodušek na $i orpa° VoJaško padalsko tekmovanje v Gap v Francija kamor K ni2atorji povabili 10 najboljših tovrstnih ekip. • S. Ž.
°D TEKME DO TEKME
^armor°r!e/er na H°tavlJan - Tretji kronometer za Pokal nsk in    tav'je je štel tudi za državno prvenstvo rekreativcev.
KRANJ PRED VELIKO DIRKO
Dan pred kranjsko dirko, 21. junija, pa bo kriterij v škofji Loki.
Kranj, 13. junija - Jubilejna 30. dirka za Veliko nagrado Kranja in za 2. memorial Filipa Majcna bo 22. junija. Start kategorije elite bo ob 12.30 na običajnem mestu pred Gimnazijo, cilj pa bo predvidoma okrog 17. ure. Vmes, med 12.40 in 14. uro bo dirka dečkov. Na dirki, ki ima kategorijo 1.5 (točkovanje za svetovni pokal oziroma OCI), je že potrjena udeležba 23 ekip, med njimi 4 profesionalne, iz 13 držav. Dan prej, 21. junija, pa bo kriterij v Škofji Loki. Dirka se bo začela ob 16. uri na Novem svetu in bo potekala bo običajni progi. Drugo leto pa naj bi bila v Kranju tridnevna dirka. • J.K.
K
</>rm0
^reat!n -v
Tekmovalo je kar 126 kolesarjev.
Med ak in rga
&°P T 01 Sta zmagala Aleš Hren (Indi Team) in Boštjan SI fi'n*a i*1)' metl ženskami Ana Podpečan (Astra Ljubljana) SJTC n 8°nder (Proloco Scott), med veterani pa Jože Var ?°b) i Jancz Zakotnik (Stop Team), Franci Zaje (Hrast
v as'no . hafner (RoS Franek) in A'°JZ Pabčič (BTC Bauer). /p- mJ? P°tekalo tudi prvo občinsko prvenstvo občine Gorenja °rćni dcčki sla zmagala Grega Homec in Blaž Možina ^kreatja .vas), mcd deklicami Tanja Brejc (Hotavlje), med p'Hiona, A'c'i* Hren in Tone Alič (Marmor), med ženskami leČai iSnik (Gorenja vas), med veterani Lojze Oblak in Aed deauCZ (Marmor). med veterani Franc Grašič (Rog Franek). t bs(>lutn A Grc«a Bolc (Uled) in Blaž Možina (Gorenja vas). WondV°,sta bila najboljša Boštjan Slak (13,00,24) in Minka LT (15,20, 32). • J.K.
PiAVALCI ZA KRANJSKI POKAL
nedeljo bo v kranjskem
**mskeni I?* JUn^" * Jutri in
Prir,.^- oazemi ena doselj najkakovostnejših plavalnih Prc(ji,.K v v Kranju - Mednarodno prvenstvo Kranja. 17. u ■ Knioyanja bodo oba dneva dopoldne, popoldne ob \Pa bosta lmala. Otvoritev bo jutri ob 16.45. Naših
Pa^ bod/11 Zaradi udeležbe na sredozemskih igrah ne bo, zato ln Nb-iv navduSevali plavalci iz Slovaške, Nemčije, Italije ^lzozemske. . jj£
VABILA, PRIREDITVE
Nogometni spored - V slovenski mladinski in kadetski ligi bodo jutri odigrali predzadnji krog. Kadeti in mladinci Triglava Megamilka bodo igrali doma s Koprom, kadeti ob 15,15 in mladinci ob 17.30. V tretji ligi zahod bo Mengeš jutri ob 17.30 igral doma s Taborom Sežana, Naklo Triglav ob isti uri v Naklem z Biljami in Leščani doma z Litijo. V drugi mladinski ligi bo v nedeljo v Kranju ob 17.30 tekma med Zarico in Naklom. V gorenjskih nogometnih ligah bodo kadeti igrali jutri ob 10. uri, mlajši dečki jutri ob 16. uri (zaostala tekma Zarica : Naklo bo v nedeljo ob 10. uri), člani pa v soboto ob 18. uri. Starejši dečki bodo igrali v nedeljo ob 10. uri, mladinci pa v nedeljo ob 10. uri. • J.K.
Teniški turnir v Preddvoru - Tenis Bor Preddvor prireja jutri, 14. junija, ob 9. uri na teniških igriščih Bor v Preddvoru III. letošnji turnir v seriji rekreativnih teniških turnirjev Ostermans Champagne cup 97. Prijavnina vključuje igralnino, žoge, prehrano, nagradni sklad in družabno srečanje. Prijave danes do 18. ure po telefonu 451-080. • J.K.
Kolesarski vzpon na Ambrož - Intersport Kokrica in občina Cerklje prirejata jutri, 14. junija, ob otvoritvi nove asfaltne ceste Cerklje - Ambrož po Krvavcem gorsko kolesarsko dirko Vzpon na Ambrož. Proga bo dolga dobrih 10 kilometrov in ima 780 metrov višinske razlike. Start bo ob 9. uri na trgu v Cerkljah, cilj pa pri kmečkem turizmu Slatnar. Prijave na dan tekmovanja, startnimi 1500 tolarjev. • J.K.
Triatlon Kamnik - Jutri, 14. junija, ob 15. uri bo Triatlon Kamnik 97, ki šteje za posamično državno prvenstvo v disciplini sprint. Triatlon obsega 750 metrov plavanja, 20 kilometrov kolesarjenja in 5 kilometrov teka. Plavanje bo v kamniškem bazenu, kolesarjenje bo na cestah ob bazenu, tek pa na progi proti Olševku. Prijave bodo sprejemali od 13. ure dalje.
Balinarski spored - Nadaljevale se bodo balinarske lige. V super ligi bo Trata jutri ob 16. uri igrala doma s Slogo. V prvi ligi bodo jutri ob 10. uri igrali SGP Gorica : Huje in Jesenice : Železničar, v drugi ligi pa bodo jutri ob 10. uri igrali Primskovo : Fužine, Tržič : Plešivica in Center : Zarja. • J.K.
Praznik kranjskih skakalcev - Jutri bodo v skakalnem središču na Gorenji Savi proslavili 25. obletnico ekipnega zmagoslavja kranjskih skakalcev. Ob 16. uri bo tekma na 62-metrski skakalnici, ob 18.30 bo razglasitev rezultatov Pokala Slovenije v skokih in nordijski kombinaciji, ob 19. uii pa bo slovesnost ob 25. obletnici klubskega prvaka.
KASAČI V NEDELJO NA BRDU
Zadnja od osmih dirk bo posvečena spominu na znanega konjeniškega delavca Mira Omana iz Bitenj.
Kranj, 13. junija - Nedeljska kasaška dirka na Brdu (organizator Konjeniški klub Brdo) se bo začela ob 15. uri. Na sporedu bo osem dirk, v katerih bo tekmovalo 82 konj, med katerimi bo kar 9 konj članov KK Brdo, pet konj pa je last rejnega centra Brdo. Blizu 20 odstotkov nastopajočih konj bo "domačih", kar kaže na uspešno delo Rejnega centra. Novo priložnost za dokazovanje bodo imeli tudi brdski vozniki: Andrej Marinšek, Zvone Vidic, Mirko Gregorc, Viktor Marinšek in Jure Šubic. Nedeljska dirka bo že 22. organizirana na hipodromu Brdo, nagradni sklad pa bo 15.000 mark, kar spo omogočili številni sponzorji, ki se jim organizatorji dirke ob tej priložnosti zahvaljujejo. Vstopnina bo 500 tolarjev, kot vstopnica pa bo bilten. S posebno dirko se bodo spomnili prezgodaj umrlega ljubitelja konjeništva in rejca kasačev Mira Omana z Bitenj. • J.Košnjek
PO KOLAJNO NA KRIZNO GORO
Škofja Loka, 13. junija - V občini Škofja Loka gre h koncu tekmovanje za Športno značko za predšolske otroke. Letošnja akcija je prenovljena in poteka pod nazivom ZLATI SONČEK je spremenila dosedanjo podobo športne značke in jo bolj približala otrokom.
Športna zveza Škofja Loka in vrtec Škofja Loka v sodelovanju s Planinskim društvom Škofja Loka je že dvajsetič organizirajo zaključno prireditev in planinsko pohod, kjer bomo letos prvič podeljevali MODRE KOLAJNE ZLATI SONČEK. Na pohodu sodelujejo otroci iz vseh petih enot in otroci, ki sodelujejo v zunanji pripravi na šolo v naši občini.
Tako bo prejelo našitek CICIBAN - PLANINEC za opravljenih pet izletov 314 otrok, medalje za opravljenih pet nalog pa 264 mladih športnikov. Da so otroci uspešno opravili naloge iz smučanja, kotalkanja, plavanja, kolesarjenja in vodenja žoge, gre zahvala 25 pedagoškim delavkam iz enot CICIBAN, ČEBELICA, NAJDIHOJCA, PEDENJPED, RO-ŽLE in Zunanje priprave na šolo Škofja Loka.
Otroci, starši in pedagoške delavke iz vseh enot se bodo jutri, 14. junija, ob 8. uri zbrali pred enoto NAJDIHOJCA in pod vodstvom planinskih vodnikov odšli proti nekaj več kot 600 m visoki Križni gori. Vsi pohodniki naj bi bili do 10. ure že zbrani pri lovski koči.
Otroci naj bodo primerno obuti in oblečeni, ne sme manjkati tudi nahrbtnik z malico, za starše, ki so obvezni spremljevalci otrok, pa bo poskrbel oskrbnik lovske koče.
V primeru slabega vremena bo pohod naslednjo soboto, 21. 6. 1997. • M. Kalamar
NOGOMET
TRIGLAV MEGAMILK PRVAK
Kranj, 13. junija • Gorenjski in kranjski nogomet je dosegel enega največjih uspehov. Mladinci Triglava Megamilka so državni prvaki z veliko prednostjo. Kranjčani bodo prejeli jutri, 14. junija, ob 17. uri pred tekmo s Koprom zmagovalni pokal. Ljubitelji nogometa, vabljeni!
POLETNA NOGOMETNA SOLA
Kranj, 13..junij - Medobčinska nogometna zveza Gorenjske organizira poletno nogometno šolo, ki jo bo vodil prof. Rajko Korent. Šola bo organizirana med 23. in 28. junijem in med 30. junijem in 5. julijem. Šola bo na nogometnem igrišču na Kokrici. Začenjala se bo ob 9. uri in bo trajala do 17.30. Dnevno bosta dva treninga, vmes pa bo poskrbljeno za kosilo, malico in varstvo v prostem času. Dečki bodo razdeljeni v dve skupini: do 12 in med 12. in 16. leti. Stroški šole so 8000 tolarjev. Rok za prijavo je do 16. junija pisno na naslov Medopbčinska nogometna zveza Gorenjske, p.p. 174, 4000 Kranj. Pojasnila po telefonu 325 - 238 (vsak dan med 20. in 21. uro) in 224 - 056 ob torkih in petkih med 17. in 19. uro.
TURNIR NA JESENICAH
Jesenice, 13. junija - V nedeljo ob 10. uri se bo na jeseniškem nogometnem igrišču začel prvi od turnirjev v počastitev 85. obletnice nogometa na Jesenicah. Pod pokroviteljstvom trgovin Blaženka, Prizma in Banana ter Alp kluba Dovje, PTT Kranj, Monitorja in Gorenjskega glasa bodo igrali mlajši dečki do 12 let. • J. Košnjek
BRIGITA JE USPELA
Kranj, 13. junija - Kranjska atletinja Brigita Langerholc je na mitingu v Trentu odlično tekla na 400 metrov in s časom 53,72 dosegla normo za udeležbo na svetovnem prvenstvu za mlajše člane julija v Turkuju na Finskem. Udeležba Marcele Umnik zaradi poškodbe še ni zanesljiva. • J.K.
INTERSPORT
ŠPORTNO DRUŠTVO
4000 KRANJ, Betonova 2 tel/fax: 064/245-248 tel. gostišče: 064/245-391 žiro račun: 51500-601-46374
"KOLESARSKI VZPON NA AMBROŽ 97"
bo jutri, v soboto, 14. 6. 1997, s startom ob 9. uri v Cerkljah na Gorenjskem. Prijave sprejemamo na dan tekmovanja od 7.00 do 8.45 pred osnovno šolo Davorin Jenko v Cerkljah. Cilj: Kmečki turizem "Slatnar" na Ambrožu N. V. 1100 m Štartina: 1.500 SIT
Po zaključku tekmovanja bo na vrtu kmečkega turizma "Slatnar" poskrbljeno za pravo kolesarsko-turistično veselico z dobro gostinsko ponudob in priznanim narodnozabavnim ansamblom ter bogatim srečelovom.
OBČINA RADOVLJICA ŽUPAN
Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, tel. 386(0)64 715 127, 714 222, fax. 714 684
Na podlagi 13. člena Odloka o priznanjih Občine Radovljica (Uradni list RS, št. 4/91) in sklepa Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, objavlja župan Občine Radovljica
RAZPIS
ZA PODELITEV VELIKE PLAKETE, PLAKET OBČINE RADOVLJICA IN PLAKET ANTONA TOMAŽA LINHARTA
Velika plaketa
se podeljuje posameznikom, podjetjem, organizacijam in skupnostim ter društvom za izjemne uspehe na posameznih področjih življenja in dela, s katerimi so pomembno prispevali k razvoju in ugledu občine, posameznikom za življenjsko delo oziroma ob visokih jubilejih.
Plakete občine Radovljica
se podeljujejo posameznikom, podjetjem, organizacijam in skupnostim ter društvom za dolgoletno izredno uspešno delo na področju gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti v občini, ki je prispevalo k napredku in ugledu občine, za enkratne izjemne dosežke na posameznih področjih življenja in dela ter za aktivno udeležbo v humanitarnih akcijah, zlasti pri reševanju življenj ali preprečevanju škode na premoženju.
Plakete Antona Tomaža Linharta
se podeljujejo posameznikom, kulturnim skupinam in organizacijam za izredne dosežke pri spodbujanju, organiziranju in širjenju kulturne dejavnosti med prebivalstvom, v organizacijah, v občini in v širšem družbenem prostoru, za posamezne uspehe pri kulturni in umetniški vzgoji mladine, za dolgoletno uspešno in ustvarjalno delo na kulturnem in umetniškem področju ter za dolgoletno delo in izredne uspehe na področju vzgoje in izobraževanja dosežene z delom v vzgojnoizobraževalnih in drugih organizacijah, z organiziranjem vzgojnoizobraževalne dejavnosti, s strokovnimi in raziskovalnimi deli in pri oblikovanju učnih sredstev.
Predlogi za podelitev priznanj občine Radovljica s podatki o kandidatih in z obrazložitvami morajo biti predloženi najkasneje do 27. junija 1997 na naslov: Občina Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, s pripisom "PRIZNANJA".
Nepopolnih in tistih predlogov, ki bodo prispeli po izteku roka, komisija ne bo obravnavala.
Župan Občine Radovljica Vladimir Černe, dipl. ing., I.r.
Dober izlet
V Gardaland za 50.-DEM
Petdeset let rednega izhajanja beleii letos Gorenjski glas in za tolarsko protivrednost 50.- DEM smo Vas v sodelovanju z Agencijo A & B Ljubljana povabili na celodnevni avtobusni v GARDALAND, zabaviščni park ob Garaškem jezeru v Italiji. Vsem, ki ste tam le bili, se je skoraj zanesljivo zgodilo, da je bilo premalo časa za ogled vsega, kar Gardaland ponuja; tisti, ki v Garda-landu še niste bili, ste o njem slišali toliko dobrega. Vendar: samo tisti, ki so se hitro odločili in pohiteli s prijavo, bodo izkoristili našo posebno dvakrat praznično ponudbo Celodnevni izlet bo na praznično sredo, 25. junija, dan državnosti, prijav ne zbiramo več. Z ugodnimi stvarmi je običajno tako: hitro jih zmanjka... Spremljajte rubriko DOBER IZLET v Gorenjskem glasu, kaj kmalu bomo v sodelovanju s priznanimi turističnimi agencijami in podjetji pripravili naročniške ugodnosti.
Cena celodnevnega avtobusnega izleta z Agencijo A & B Ljubljana v Gardaland sicer znaša 69.-DEM v tolarski protivrednosti, v Agenciji A & B jih pripravljajo redno in zanj se lahko prijavite direktno po telefonu 061/344 - 061 ali 0611341 - 436 na Dunajski 197 v Ljubljani.
Za nenaročnike naš DOBER IZLET nima ugodnosti - seveda pa ugodnejšo ceno DOBREGA IZLETA pridobite takoj, ko se odločite za naročilo Gorenjskega glasa! V naročniški ceni 50.-DEM za izlet v sredo, 25. junija, je upoštevano prav vse za DOBER IZLET: avtobusni prevoz, cestnine, vstopnica za zabaviščni park Gardaland, nezgodno zavarovanje in popotnica.
GLAS
SANACIJA
HIŠNEGA DIMNIKA
V enem dnevu!
KOREN , 9|| JOŽE
Čopova 1, ŽALEC
TEL.:
063 715-526
Zdaj je čas za nakup kurilnega olja!
Kurilno olje najvišje kakovosti vam nudimo po ugodnih prodajnih pogojih:
• popust ob gotovinskem plačilu
• možnost plačila v 5 obrokih
• možnost plačila z MAGNA kartico
• brezplačen prevoz
Za naročilo kurilnega olja se obrnite na prodajno mesto:
Medvode, tel.: 061/611-340 Radovljica, tel.: 064/715-242
PETROL
Ugodni krediti
pri nakupu vseh OPLOV: Corsa, Astra, Vectra
in vsi ostali modeli za
z dobo odplačevanja
TOM+5%
do štirih let.
Za več informacij se obrnite na najbližjega pooblaščenega trgovca, avtotehna       tehtna odločitev opel^ moj naslednji avto
Avtotehna VIS Jesenice. 064/ 861 240 • Avtotehna VIS in PiSek. Skof|a toka, 064/634 930 • Avtotehna VIS in Pmt.tt Kram. 064/224 621.21? 191
lip bled
UP lesna industrija Bled, d.d., 4260 Bled - Ljubljanska c. 32
Na podlagi določila 6. 5 Statuta LIP Bled začasna uprava družbe UP lesna industrija Bled, d.d-Bled - Ljubljanska 32, vabi delničarje na 1. zasedanje
SKUPŠČINE DRUŽBE
Okrožno sodišče v Kranju je z dne 3. 1. 1997 registriralo delniško družbo in potrdilo statut Začasna uprava ugotavlja, da so s tem izpolnjeni pogoji za sklic skupščine. Začasne uprav sklicuje skupščino v petek, dne 18. julija 1997. ob 10. uri v Festivalni dvorani na Bledu.
Predlog dnevnega reda:
7. Otvoritev skupščine in predhodna ugotovitev sklepčnosti. h
Začasna uprava odpre skupščino in ugotovi, ali je na skupščini zastopanih toliko glasovalni, delnic, da skupščina lahko zaseda. Začasna uprava obvesti skupščino glede notarja, zapisnik.
ki Piše
2. Izvolitev delovnih teles skupščine.
Na predlog začasne uprave in začasnega nadzornega sveta se izvoli: za predsednika skupščine ga Jelka Kunej
za preštevalca glasov pa ga. Magda Cvenkelj in ga. Sonja Zupan.
3. Obravnava in ugotvaljanje sklepčnosti.
Na osnovi poročila preštevalcev glasov predsednik skupščine ugotovi, da je skupščina sklepen3,
4. Seznanitev z dnevnim redom.
Predsednik seznani skupščino z dnevnim redom. PREDLOG SKLEPA:
- Sprejme se predlagani dnevni red po predlogu sklicatelja.
5. Obravnava in sprejem poslovnika o delu skupščine.
PREDLOG SKLEPA ZAČASNE UPRAVE IN ZAČASNEGA NADZORNEGA SVETA:
- Sprejme se poslovnik skupščine v predloženem besedilu.
6. Obravnava in sprejem sprememb statuta družbe.
PREDLOG SKLEPA:
- Sprejmejo se spremembe in dopolnitve statuta družbe v predlaganem besedilu.
7. Obravnava in sprejem poročila začasne uprave o poteku lastninske preoblikovanja podjetja.
PREDLOG SKLEPA ZAČASNE UPRAVE IN ZAČASNEGA NADZORNEGA SVETA"
- Skupščina delničarjev sprejem poročilo začasne uprave o poteku lastninskega preoblikovanj podjetja.
8. Obravnava in odločanje o revidiranem letnem poročilu za leto 1996-
MNENJE ZAČASNEGA NADZORNEGA SVETA:- Začasni nadzorni svet predlaga skupščini, 08 sprejme letno poročilo začasne uprave za leto 1996 v predloženem besedilu. PREDLOG SKLEPA ZAČASNE UPRAVE:
- Sprejme se revidirano letno poročilo za leto 1996 v predloženem besedilu.
9. Obravnav in odločanje o sklepu o uporabo dobička leta 1993, 1994, 1995 in pokrivanje izgube leta 1996.
PREDLOG SKLEPA ZAČASNE UPRAVE IN ZAČASNEGA NADZORNEGA SVETA:
- Sprejme se predlagana uporaba dobička za leto 1993, 1994, 1995 ter pokrivanje izgube za 1996 in sicer:
- za rezerve 219.783.389,17 SIT
- izguba iz leta 1996 v višini 30.827.122,66 SIT ostane nepokrita.
10. Razrešitev in izvolitev članov nadzornega sveta in predstavnikov delavcev.
PREDLOG SKLEPOV: ||<0
a) Razreši se začasni nadzorni svet v sestavi: g. Vinko Gole, ga. Simona Čarman Poberaj, g- V0) Čujovič, g. Jakob Repe, g. Janez Erčulj, g. Branko Zupan
b) Izvoli se nadzorni svet v predlagani sestavi:
1. Bevk Niko
2. čarman - Poberaj Simona
3. Debelak Peter
4. Kramar Franc
Predlog je oblikoval začasni nadzorni svet na seji dne 10. 6. 1997. (
c) Skupščino se seznani, da je svet delavcev izvolil dva predstavnika delavcev v nadzorni sv
11. Imenovanje pooblaščenega revizorja oz. revizijske družbe.
PREDLOG SKLEPA ZAČASNEGA NADZORNEGA SVETA: -
- Skupščina za revizorja imenuje revizijsko družbo Coopers & Lvbrand za poslovno leto 199''
12. Obravnava in določitev sejnin članom nadzornega sveta.
PREDLOG SKLEPA ZAČASNEGA NADZORNEGA SVETA:
- Določijo se sejnine članom nadzornega sveta v neto znesku v predlagani višini, in sicer:
- za predsednika 50.000,00 SIT
- za člane 40.000,00 SIT
13. Vprašanje in pobude
Skupščine se lahko udeležijo delničarji, njihovi pooblaščeni ali zastopniki, ki so vpisani v delni ^ knjigo pri LIP-u Bled na dna 30. 6. 1997. Poooblastilo mora biti pisno in dostavljeno družbi vS^Uii dni pred zasedanjem skupščine, ves čas trajanja pooblastilnega razmerja pa shranjeno na se o * družbe. Vsebovati mora splošne podatke (ime in priimek, naslov, EMSO, oz. firmo in se e$e
I I
leto . \
pooblastitelja in pooblaščenca, kraj in datum ter podpis pooblastitelja. Predstavnik pravne ose
toj"'
mora predložti izpisek iz registra, ki ne sme biti starejši od 30 dni, fizična oseba pa verodos osebni dokument
Pravico do udeležbe na skupščini ima vsak delničar ali njegov pooblaščenec, ki pisno Pr'j.a/, dostavi družbi osebno ali s priporočeno pošto najkasneje 3 dni pred sejo torej, vključno do i3' 1997 na naslov LIP Bled, d.d. Ljubljanska 32 - 4260 Bled, z oznako "ZA SKUPŠČINO".
Dvorana bo odprta eno uro pred začetkom zasedanja. Delničarje prosimo, da se 1®m ugotavljanja prisotnosti udeležencev in prevzema glasovnic zglasijo na mestu zase !LiO skupščine vsaj pol ure pred zasedanjem skupščine. Delničarje prosimo, da pravočasno zas# mesta v dvorani.
■ (t
Gradivo za skupščino s predlogi sklepov je delničarjem na vpogled v vplošnemu sektorju sedežu družbe vska delovni dna pri ga. Jelki Kunej od 10. do 12. ure.
Nasprotni predlogi delničarjev k posameznim točkam dnevnega reda, morajo biti v pisni ^ obrazloženi in vloženi v roku 7 dni po objavi tega sklica v splošnem sektorju delniške družf • j Uprava in nadzorni svet bosta o utemeljenih predlogih sprejela svoja stališča in bosta spreminjevalnih predlogih obvestila delničarje najpozneje 12 dni po objavi sklica skupščine' ^
Skupščina je sklepčna, če ob ob sklicu prisotnih več kot 15 % delničarjev zastopaj osnovnega kapitala. Če skupščina ne bo sklepčna, bo ponovno zasedanje z istim dnevnim n3 ^ istega dne pol ure po prvem sklicu na mestu prvega sklica. Skupščina bo takrat ponovno odi" ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala
Vljudno vabljeni! Bled, 10. junij 1997
Začasna upr/ LIP Bled, a.m
v*
n pi t><
t
t J«
k h
Mi "ii
*i
i»
je Po tej
<uj ]
ter,
Cij5
tlfcj
h %
lin
S h 'n,
% \
N y
Policijski radarji na preži
Maja 1780 prehitrih
Kar 97 voznikov bo zaradi "dirkanja" moralo k sodnikom za prekrške.
Kranj, 13. junija - Šest ročnih laserskih radarjev in multa-|»ova, ki lovi prehitre voznike j* policijskega avta, je prejšnji mesec ujelo 1780 prekoračitev hitrosti.
Hitrost, ki je še vedno eden od poglavitnih krivcev za najhujše prometne nesreče, so policisti maja merili na 344 različnih točkah. V 342 Urah so zabeležili 1780 prekoračitev. 97 voznikov, ki so v I naseljih prekoračili hitrost za Več kot 30 kilometrov, ozir-°tta zunaj naselij za več kot 50 kilometrov na uro, bodo Predlagali v postopek sodni-, *°m za prekrške, 1683 vozni-^0V pa je plačalo denarne kazni.
Nekaj primerov največjih maJskih prekoračitev hirosti:
23. maja pred polnočjo je voznik osebnega avta ljubljanske registracije vozil od Soteske proti Nomenju, kjer je hitrost omejena na 80 kilometrov na uro, 146 kilometrov. Na Gorenjski cesti v Radovljici, kjer vozniki na splošno radi pritiskajo na plin, je radar 4. maja zvečer ujel voznika kranjskega avtomobila pri 99 kilometrih, čeprav je hitrost tam omejena na 50 kilometrov. Skozi Brezje, kjer je zgornja meja 40 kilometrov, pa je voznik kranjske registracije peljal 81 kilometrov na uro. In še ena iz motorističnih logov; skozi Zgornji Otok, kjer velja omejitev 40 kilometrov, je motorist drvel 97 kilometrov na uro. • H. J.
iop0i . \m°g so gasilci uvozili z Nizozemske, zdaj pa ga y  "V"jejo s posebno gasilsko opremo.
zasipu razdelili 130 gasilskih aparatov
£psilski aparat v vsako hišo
dev^'.^. junija - Potem ko so lani gasilci z Zasipa praznovali gasjj^setletnico ustanovitve tamkajšnjega prostovoljnega ^Ovep društva, so se letos z vso vnemo lotili opremljanja Kasilskega avtomobila, nadaljujejo pa tudi z akcijo Uh i * gasilskih aparatov za vsako gospodinjstvo. V Zasipu
K™ nameščenih že sto trideset. S° 1ovJC P°vcdal predsednik gasilskega društva Andrej I.ukan, let0$ 0 gasilsko vozilo Unimog uvozili z Nizozemske že lani, 0Pravra £a hodo Povsem opremili, tako da bo primerno za "Ujne |anJc gasilske dejavnosti. Ob tem, da so imeli letos že tri ^nimV0Zc' da nadaljujejo z akcijo premljanja gospodinjstev z Ves^»co aParat'' b°d° 20- junija na Homu pri Jurčku priravili Šasija s srečelovom. Zbrana sredstva bodo namenili za 0 dejavnost. • M.A.
Policijsko šolo po novem tudi dekleta
J ženskami je policija prijaznejša
Po|jp:^S0|av|jajo v državah, kjer so občutno povečali štev" INltt I    *e so v nekaterih primerih, denimo prijav ,Ut'' učinkovitejše od moških.
JhJV 13, J|,niJa - Dekleta se >o|0 J.v srednjo policijsko ;e 'So mogla vpisovati, fa».   . rezervirana samo
Sodba z ljubljanskega sodišča
Kaisersberger je žalil Možeta
Direktorja proslule jeseniške varnostne firme Porok Dušana Kaisersbergerja je sodišče prve stopnje zaradi žaljive obdožitve direktorja Aerodroma Ljubljana Vinka Možeta obsodilo na dva meseca zapora, pogojno za leto dni.
Glavna obravnava se je sicer odvijala na okrožnem sodišču v Ljubljani, ker pa vsebinsko sega na Gorenjsko, je njen izid zadnjo zagotovo zanimiv. Posebno, ker je t.i. brniška afera, ki se je kot milni mehurček razblinila s poročilom kranjskega urada kriminalistične službe tožilstvu, da v dogajanjih ob zamenjavi varnostne firme Porok z Enigmo na brniškem letališču ni elementov kaznivih dejanj, pred poldrugim letom kar nekaj mesecev polnila medijski prostor.
V tožbi, ki jo je obravnavalo ljubljansko sodišče, gre za spopad med dvema direktorjema: Dušanom Kaisersbergerjem iz jeseniškega Poroka, ki je izgubil delo na letališču, in Vinkom Možetom, tedaj generalnim direktorjem Aerodroma Ljubljana.
6. novembra 1995 je namreč Kaisersberger v TV oddaji Studio City trdil, da je Možetu že od vsega začetka njunega po*-slovnega sodelovanja dajal vsak mesec po osem tisoč mark provizije. Može je
proti Kaisersbergerju vložil zasebno tožbo, ta je na okrožnem sodišču v Ljubljani doživela epilog v ponedeljek.
Sodišče je Kaisersbergerja spoznalo za krivega kaznivega dejanja žaljive obdolžitve in ga obsodilo na kazen dva meseca zapora, pogojno za leto dni. Dokazov, da naj bi Može resnično dobival provizijo, namreč sodišče ni ugotovilo, saj je kranjski tožilec ovadbo za očitano kaznivo dejanje zavrgel.
Kaisersbergerjev zagovornik Zdenko Verstovšek je sicer predlagal oprostitev, saj sodišče ni sprejelo posrednih dokazov za Kai-sersbergerjevo trditev o dajanju provizij Možetu, zavrnilo je predloge za zaslišanje prič.
Možetov zagovornik Miha Kozinc pa je v sklepni besedi med drugim dejal, da "podkupnin ni dobival Vinko Može, pač pa je denar po nekaterih izjavah šel v sam vrh ministrstva za notranje zadeve. Zakaj Kaisersberger te ljudi ščiti, ve samo on".
H. J.
vilo ah
AKCIJA ■ ZA ČISTEJŠE OKOLJE • AKCIJA
UGODNA NABAVA ALI ZAMENJAVA OLJNEGA GORILNIKA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
V ČASU AKCIJE BREZPLAČNA MONTAŽA NASTAVITEV IN MERITEV IZKORISTKA
Gorilniki
BENTON
Švedska HANSA Nemčija LAMBORGHINI
Italija
12-38 KW - s predgretjem 12-38 KW
12-48 KW s predgretjem 14-48 KW
14-36 KW s predgretjem 16-36 KW
Vsi gorilniki imajo varčevalno loputo. MONTAŽA IN SERVIS OGREVALNIH NAPRAV
10FUV 10 FU 3 HVS 3 HV ECO-3-R ECO-3
66.944,00 61.641,00 64.375,00 61.182,00 60.667,00 50.676,00
BEVK s.p.
Pot v Bitnje 41 KRANJ, tel.: 064 311 060 Mobitel: 0609 626 379
MONTIRAMO SERVISIRAMO DOBAVIMO
OSTALE OLJNE GORILNIKE -TERMOREGULACIJE - SOLARNE NAPRAVE PREDELUJEMO KURIŠČA NA KURILNO OLJE OD CISTERNE DO PEČI
fNk. !ZODra*cvarije poli-vjerni! ti0 k°nčano že SSnnVl' druK° "ednjo ^'ran- v ministrstvu za ?kUki • 2adevc bodisi v stiri|t( ,zP°Polnjevanja po ^U, k"^.m. srednjem progra-V ««Mn» s Prekvalifikacijo , Obe Tirnem tečaju. 1*7,1,., llkl sl» uveljavljeni od Vp.  zadr# dveh letih
Jeljic        končalo 27 sluSa-UjePetnnutno Pa zaklju-Po i ajsL redni "?!°m Pa se bodo
'Jske P£$ram srednje poli-H dJu    ,ahko vpisovala K,cta. Sol
°ma dva programa
hej
vid
Išram
T" bo
imela
slrokovne srednje ro|ram strokovne
mm r»»ili ^c verjamemo S na£8kar.an», bo v nekaj h nekd„pi-tciJa Prijaznejša RS*??* Prinit:r'h tud.
, ^e3cMne naZ3dnjC Pa E*tefia i, ud z možnostjo N»kf c '^.^vanja v po-
L^ProS1 šoli izenačena % Pr »tn,m spolom, kar se
Nan^pravnosti v izobra-jU ln poklicu.
Planine sončne, ve moj raj, jaz tudi ločim se sedaj...
Simon Gregorčič
Osupli, onemeli in žalostni smo obstali ob novici, da je v 35. letu starosti tragično preminil naš sodelavec
RADO MARKIC
cenilec avtomobilskih škod
Pogrešali ga bomo.
Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Kranj
Gl3Sn: GLAS
SRl:«*
"Rojstni dan" Gorenjskega glasa bomo praznovali 11. oktobra
V vsaki številki Gorenjskega glasa bo nekaj novega -Nagradna vprašanja z drobci iz polstoletne gorenjske zgodovine ■ Vaš trud in sodelovanje bomo nagradili
Gorenjski glas se bo 11. oktobra srečal z Abrahamom. "Zdaj si v najlepših letih, petdesetih zrelih letih ..." gredo verzi v znanem Avsenikovem valčku in veljajo tudi za Vaš priljubljeni Gorenjski glas. Ker smo začeli v verzih - naša bralka Angela Antič iz Celja je napisala priložnostno pesmico:
50 LET m,
mmmm/k glasa
50 svečk bomo prižgali za 50. rojstni dan in vsi skupaj zaklicali: "Vse najboljše Gorenjskemu glasu, ki je zelo bran, izven Gorenjske pa dobor poznan!"
Skoraj vsaka družina je naročnik časopisa, ki novice, zgodbe, obvestila
in druge zanimivosti dvakrat tedensko prebira.
Bogate izlete Gorenjski glas redno prireja. Vsak Gorenje si lahko prelepe kraje in kulturne spomenike ruiše domovine in sosedov ogleda. Angela Antič
Pol stoletja rednega izhajanja edinega gorenjskega pokrajinskega časopisa bomo obeležili predvsem tako, da se bo vedelo: Gorenjski glas beremo predvsem Gorenjke in Gorenjci, ki smo družabni in prešerni, a tudi preudarni. Drugo oktobrsko soboto, 11. 10., bomo pripravili množično srečanje bralk in bralcev Gorenjskega glasa na kranjskem sejmišču v večnamenski dvorani s kulturnim programom, nastopi ansamblov, nagradnim žrebanjem, itd. Do tega slavja je še dober ducat tednov, dotlej bomo v tej posebni rubriki objavljali nagradna vprašanja, vabila k sodelovanju, in še marsikaj.
*
Imate morda shranjene zanimive stare listine, ki povedo kaj zanimivega o Vašem Gorenjskem glasu? V poštev pride marsikaj: najmanj četrt stoletja stari izvodi časopisa, računi za naročnino ... Izredno veseli bi bili, če ima kdo od Vas, spoštovane bralke in bralci, shranjen izvod časopisa "Naše delo", ki je bil 1947. leta predhodnik Gorenjskega glasa. Če imate karkoli takšnega, nam sporočite - vsako sodelovanje, ki ga bomo lahko uporabili v mozaiku "Pol stoletja Gorenjskega glasa", bomo nagradili z dodatnim kuponom za nagradno oktobrsko naročniško žrebanje. *
V večini gorenjskih gospodinjstev je Gorenjski glas reden gost že vsaj eno celo desetletje, v marsikateri družini že več desetletij. Je morda v Vaši družini Gorenjski glas že vsaj 45 let? Torej: iščemo naše naročnice in naročnike /oziroma njihove potomce/, ki imate Gorenjski glas že skoraj 50 let - deset odstotkov srno dodali "popusta". Ob prazniku bomo pripravili posebno izdajo Gorenjskega glasa in vanjo vključili pogovore z drufinami, ki polstoletnico doživljate z nami.
*
Skoraj najvažnejše piše na koncu. V posebni ponudbi na 2. strani časopisa smo se že prejšnji teden zavezali, da bo 11. oktobra naročniško nagradno Irebanje. Prvi kuponi zanj so že v bobnu - pogoji za sodelovanje so bili v petek in torek razpisani na 2. strani, danes so na 18. strani. Bistvo: vsak, ki pridobi novega naročnika, pridobi tudi dodatni kupon za oktobrsko Žrebanje in seveda izbrano takojšnjo nagrado (Glasov izlet ali trimesečno naročnino). K tej akciji dodajamo še eno: 10.000 tolarjev nagrade in 20 dodatnih kuponov za žrebanje dobi, kdor do vključno 10. oktobra pridobi 10 novih naročnikov Gorenjskega glasa. O tem, kakšne ugodnosti dobi novi naročnik: najmanj 50 dni časopis brezplačno s poštno dostavo; takoj po naročilu vse običajne ugodnosti (enkrat mesečno brezplačni mali oglas, bistveno nižji prispevek k stroškom Glasovih izletov). Majčken drobec iz zgodovine Gorenjskega glasa, iz leta 1959: "10.000 din nagrade in 20 glasov pri žrebanju dobi, kdor do žrebanja pridobi 100 novih naročnikov". Po skoraj štiridesetih letih torej akcijo obnavljamo, pravzaprav skoraj ponavljamo: znesek je isti, vendar je valuta naša, slovenska; število dodatnih kuponov za žrebanje isto, ampak za desetkrat manj dela.
Nagrade v oktobrskem naročniškem žrebanju bodo lepe, praktične, vredne: od družinskih kosil in večerij do počitniških aranžmajev; od bonov za različne nakupe do izletov po izbiri; od rekvizitov za različne športe do športnih tečajev; od knjig do permanentnih vstopnic za kulturne prireditve; od tečajev v avto šoli do opreme avtomobila. In še marsikaj drugega - ker danes z razpisom šele začenjamo, več v nadaljevanjih preko poletja.
*
Prvo nagradno vprašanje v jubilejnem letu Gorenjskega glasa:
Glasov fotoreporter je pred davnimi leti posnel tole fotografijo, na njej je Fiatov "mille tri cento", model 1300, z registrsko oznako KR 100-68. Na gorenjskih cestah avtomobilov s to znamko ni več, torej je slika res stara. Tudi cesto, na kateri je slikan avto, so odtlej že uredili. Nagradna naloga: iščemo lastnika avtomobila, ki je na sliki. Če ga s skupnimi močmi najdemo (oziroma njegove sorodnike, ki se tega avta spomnijo), bomo lahko o lastniku, pa o avtu, in še o čem, napisali kaj več. Rok za pošiljanje odgovorov: 20. junij. Naš naslov: Gorenjski glas, p. p. 124, 4001 Kranj "50 let". V primeru, da odgovora ne bo, bomo to isto staro fotografijo uporabili za naslednjo, malo manj zahtevno nalogo, zato si vse, kar je na sliki, dobro oglejte ...
Zdomska identiteta in slovenska država
Asfarleo Jenšterle, z. iincinj i sodelavec
V času, ko stranka Slovenskih krščanskih demokratov pred kongresom ureja svoje vrste, je zelo zanimivo pogledati, kako razmišljajo njene posamezne frakcije, predvsem tiste, ki tukajšnji javnosti zaradi oddaljenosti niso ravno najbolj poznane. SKD je vsekakor stranka, ki je v svojem programu našla največ prostora za slovenske zdomce, raztresene po vsem svetu, še psoebej pa za njihovo intelektualno jedro, zbrano v argentinski prestolnici Buenos Airesu.
Še ko je bil predsednik prve Demosove vlade Lojze Peterle so zdomski intelektualci pomembno krojili politiko nove Slovenije. Kasneje se je s političnimi spremembami v domovini njihov vpliv sicer zmanjšal, vendar pa ne tudi v stranki SKD. Ta ima recimo eno podpredsedniško mesto rezervirano ravno za predstavnika zdomcev (v tem trenutku je to Tine Vivod), poleg tega pa je SKD na zadnjih volitvah v parlament spravila edinega zdomca Marjana Schiffrerja, ki naj bi na neki način v centru slovenske politike zagovarjal interese Slovencev po svetu, vendar tega formalno ne more delati, ker je pač član SKD.
Slovensko zunanje ministrstvo je imelo v preteklosti precej posluha za to, da je določena veleposlaništva prepuščalo tistim strankam, ki so za to pokazale še poseben interes. V tem smislu se je SKD zelo borila za Buenos Aires, kamor naj bi na začetku odšel sedanji slovenski veleposlanik iz Španije Franco Juri, a mu to ni uspelo. Tokratni veleposlanik v argentinskem glavnem mestu dr Janez Žgajnar je bil kandidat SKD, vendar je svojo nalogo od vsega začetka razumel kot predstavništvo države Slovenije in ne le ene od njenih politik. Zaradi tega si je očitno pri svoji stranki in njenih pristaših nakopal nekaj zamer. Le-te je mogoče opaziti v letošnjem poročilu o delu osrednje organizacije slovenske povojne emigracije zedinjene Slovenije, saj je v njem njen predsednik Marjan Loboda med drugim zapisal: "Želeli smo si tesnejših stikov in sodelovanja s slovenskim veleposlaništvom v Buenos Airesu, pa srno ostali le pri korektnih formalnih stikih kljub naši dobri volji. Najnovejši primer neke vrste nerazpoloienja je propad projekta slovenskega štanta na Mednarodnem knjiž-
nem sejmu - Ferla del Libro - v Buenos Airesu, kjer na veliko začudenje številnih argentinskih prijateljev pa tudi naših članov letos Slovenci po več letih uspele predstavitve nismo navzoči. Kar nas zadeva, si bomo še naprej prizadevali, da pride s predstavnikom R. Slovenije v Argentini do boljšega sodelovanja, vendar ne za ceno naše identitete in našega prepričanja."
Kdor pozna dosedanje slovenske predstavitve na mednarodnem knjižnem sejmu v Buenos Airesu, mu je hitro jasno, zakaj Slovencev na njem letos ni več. Naša predstavitev na tej pomembni kulturni prireditvi je bila namreč doslej v glavnem osredotočena le na promocijo kulturne dejavnosti slovenske emigracije, ne pa tudi širše slovenske kulture, kar bi moral biti temeljni namen vsake države in njenega naroda. Slovenski veleposlanik v Argentini pa očitno natančno ve, da je v tej južnoameriški državi predvsem predstavnik Republike Slovenije in ne dela tamkajšnje emigracije, ki je seveda potrebna vse pozornosti, ne more pa Sloveniji diktirati njene zunanje in kulturne politike.
Na neki način je razumljivo, da politična emigracija (zaradi pretekle zgodovine) še naprej zavrača stike s Slovensko izseljensko matico, čeprav je tudi ta zgodba že zdavnaj presežena. V svojem poročilu o tem recimo pišejo: "Za 40 let obrekovanja ali ignorante se ni nihče opravičil, niti poskušal storjene krivice na kak način popraviti. Nasprotno imamo vtis, da je njihov glavni namen razbijati našo skupnost, ko poskušajo z raznimi obljubami pridobiti posamezne ljudi iz naše skupnosti." Toda nelogično in popolnoma nerazumljivo je, da ta emigracija ne more dojeti, da je Slovenija demokratična država s svojimi predstavniki, ki jih sprejema ves svet, le oni pa imajo do njih zadržke.
V takšnih razmerah seveda ni mogoče računati na to, da bodo njihove ideje v slovenskem prostoru v prihodnje naletele na plodnejša tla. Morda bodo preživele v okvirih stranke Slovenskih krščanskih demokratov, resno vprašanje pa je, če bo potem ta stranka še večala število svojih članov, saj so velik del tega volilnega telesa že zdaj zaradi modernejše desne politike pobrali v Slovenski ljudski stranki.
Pogled z drugega brega
Zajtrk v Piranu
Peter Čolnar, z. im cm j i sodelavec
S srečanjem osmih predsednikov srednjeevropskih držav v Piranu naj bi Slovenci preživeli spet enega od "zgodovinskih dogodkov". Videli in ostali živi, bi lahko rekli.
Naravnost neverjetno je, kako so dogajanja v Piranu spominjala na čase, ki naj bi minili. Piran je bil zaprt za promet, piranske šole so bile zaprte. Mesto je bilo za nekaj dni nedostopna oaza sredi puščave. Avtobusni promet so ustavili, avtomobili so izginili iz mesta. Vse je bilo tako kot je nekoč bilo, samo, da so v tistih "za vedno minulih časih" blokirali ulice in življenje samo za nekaj ur obiska maršala v beli obleki.
Priznam, če bi se zgodilo kaj nevšečnega, bi planili s kritiko. Ker je le šlo za prepletanje različnih nasprotij, ki obstajajo tudi v osmih evropskih državah, naj bo, kar je bilo. Vseeno: Ali bi na enak način zaprli tudi kakšno drugo srednjeevropsko mesto?
Bolj moti sama vsebina piranskega dogajanja. V podtonu poročanj je bilo slutiti, da gre pri stvari tudi za predvolilno potezo našega predsednika. Medtem ko smo mu nekateri dolga leta dveh mandatov njegovega predsednikovanja očitali, da gre za človeka, ki ga kot še edinega evropskega bivšega partijskega voditelja na čelu države, drugi državniki ne vabijo ravno preveč navdušeno medse in je dajal vtis človeka, ki se zato ob preobilici časa izgublja obiskovanju vseh mogočih "pasjih proslav", naj bi srečanje v Piranu pokazalo, da ni tako. Še več.
Ob novinarskih naštevanjih zanimivih dogodkov, ki jih ni bilo, smo samo še čakali na potrditev, kako da je našemu predsedniku uspelo, da so nam njegovi gostje zagotovili za nekatere tako zelo pomembno evropsko uvrščenost. Ob vsem tem je kazalo, kot bi pozabili na dejstvo, da je šlo pri vseh osmih predsednikih za voditelje držav, ki so to predvsem na reprezentativni ravni, za ljudi, ki jim njihov položaj ne omogoča praktično nobenega odločanja. Ob tem nekaterim "vzhodnoevropskim" predsednikom tudi kar dosti manjka, da bi uživali brezpogoj-
ni ugled velike večine svojih "podanikov".
V ozadju srečanja smo živeli v pričakovanju izjav, kako naj bi srečanje pomagalo pri našem "vključevanju v Evropo". Ob tem sta bila zanimiva predvsem predsednika dveh evropskih sil. Žal je bilo v njunih izjavah preveč očitno, da gre samo za vljudnostne fraze, za pihanje na dušo domačina. Povedala sta stvari, ki preprosto me držijo.
Kaj naj si mislimo drugega ob izjavi italijanskega predsednika Oscarja Luigija Scalfara, ki je zagotovil, da je Italija vedno podpirala naš vstop v EU in Nato? Kot da ne bi bila prav Italija tista, ki nam je sedaj in v preteklosti povzročala vedno največ težav? Se moramo raznežiti ob prijaznejšem obrazu sedanje vlade, ki ga je pokazala potem, ko je naša zunanja politika pokleknila pred njihovimi pritiski in zahtevami? Lahko smo prepričani, da nas bo prav zaradi Italijanov še kako bolela glava.
Zgodovina pove, da so (Beneška republika) enkrat že kupili Istro, vključno s slovenskim Primorjem in nekaterimi deli Dalmacije. Takrat so trgovali sami med sabo, ne s Slovenci ali pa Hrvati. Vse kaže, da sedaj pripravljajo novo za nas sramotno trgovino. Z denarjem, ki jim ga nakazuje Slovenija, nameravajo izkoristiti predkupno pravico, ki so jim jo priznali naši politiki... Sicer pa o njihovem odnosu do Slovencev največ pove položaj naše manjšine v Italiji, ki se lahko začne ob naštevanju dejstva, da je bil Trst še pred časom mesto, v katerem je živelo več Slovencev kot v Ljubljani.
Kaj naj si mislimo ob izjavi nemškega predsednika Romana Herzoga, ki je dejal, da nas bo pri EV in Natu Nemčija odločno podprla takrat, ko se bo odločalo? Že čez en dan smo prebrali, da se nemški kancler Helmut Kohl strinja z ameriškim predsednikom Clintonom, da Sloveniji še ni mesto v obeh asociacijah.
Vljudnost do gostitelja je lepa, vendar praksa kaže, da pomensko v Piranu ni šlo za kaj več kot za slučajen zajtrk spoštovanih gospodov.
PREJEU SMO
Oblak,
kije zakril sonce...
Vsakega priznanja se veselimo, še posebej, če smo se zanj trudili celo šolsko leto. V okviru športnih dejavnosti so trliški mali šolarji pod mentorstvom prizadevnih vzgojiteljic pridobili priznanja (diplome, medalje) ZLATI SONČEK.
Da bi bilo ob zaključku čim bolj slovesno, smo organizirali izlet na Pokljuko, kjer NAJ BI priznanja izročila znana športnica Andreja Gra-šič. Zakaj sem poudarila NAJ BI? Zato, ker Andreje Grašič sploh nismo videli, saj nam je "tako rekoč" pred nosom odbrzela s kolesom.
Vprašujem se, ali je sploh mogoče, da ni videla množice Z lepo izdelanimi transparenti in veselo razpoložene, ki je odhajala na prostor, kjer biatlona vadijo streljanje. Tako smo bili namreč z Andrejo dogovorjeni!
Osebni razgovor in dva telefona z Andrejo Grašič pred tem niso dali slutiti, kaj se lahko zgodi.
Že 21. smo podeljevali priznanja za športne uspehe našim najmlajšim. Športniki, kot so: Bojan Križaj, Franci Petek, Špela Pretnar in drugi, nas niso nikoli razočarali. Nasprotno. Z njimi smo se imeli vedno lepo in otroci lakih doživetij nikoli ne pozabijo. Tokrat je bilo drugače. Tako otroci, ki so polni pričakovanj prišli na Pokljuko, kot tudi vsi spremljevalci, smo se sicer imeli lepo zaradi samega okolja in razpoloženja, ki smo ga ustvarili, vendar ravnanja Andreje Grašič ne moremo razumeti. Vavtu smo ji pustili sporočilo, da smo jo zaman čakali, pa se ji ni zdelo vredno poklicati, kaj šele opravičiti...
Toliko sončkov, kot je bilo ta dan na Pokljuki, verjetno ne bo nikoli več. Oblak, ki jih je zasenčil, pa ostane.
VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD TRŽIČ RAVNATELJICA: Erna Anderle
Družina in družba
Družina kot temeljna celica družb je v krizi- Od tod so tudi vsi problemi, ki se pojavljajo v družbi. Vsi nastajajo
zaradi pomanjkanja ljubezni
v družini. Torej je treba začet' tam, kjer se problem začenja-Ozdraviti moramo družino-Kako to storiti? Vsak človek ima svoje koncepte, kako naj bi izgledal in kako razvit naj bi bil njegov partner. Bistvo zakaj živimo, je namreč v odnosu do vsega, kar obstaja-Nekateri tega odnosa nimajo, ker nimajo te izkušnje. Mnog' niso izkusili prave ljubezni'" sploh ne vedo, kaj je brezp0; gojna ljubezen. Treba je naj- \ prej dati in to pozabiti in spA dati in pozabiti. Nekateri P" ne znajo niti dati, kaj šele, a" bi znali pozabiti. Spremen'11 moramo koncept dejanja '"
sprejemanja.
Nekateri ljudje imajo odno? Z več partnerji, v nekater"' okoljih je to celo pravi'0' Pomislite, prosim, kako Ml
vi počutili v tem položaj Poglejmo si še primer do"1' inacije nad partnerjem. J t1, zakon, ko partnerju ni dovoljeno izraziti svojih stališč? t° je napačno razumevanji
Ljudje bi morali živeti temi koncepti ali jw biti ort-njih. Vendar koncepti so v n& samih. Začeti moramo '-popolne ničle. Vem, da je 1 težko, vendar drugače " moremo rešiti družine 1 družbe, ki tone vse glob'r Če hočemo boljši svet, kat\\ Želja vsakega posamezni*0' Moramo začeti živeti otj. starih konceptov in se "Cl Živeti in umreti za drw_ Vsak trenutek bi morali Žrt** vati zanje, jih osrečevati '. tako [>rek njihove sreče dot", zadoščenje. Ljubezen je ^
-.enje. Ljuoezen    ••'t deliti, le tako jo je vedno ve Vse druge ljubezni del"" razen ene, to je partners1* ljubezen.   Vsi vemo, kaj ' Zgodi, če jo delimo, vem kako težko je, pa ve,,f delamo to že zelo do<8, Nismo zvesti. Zakaj? ZaJJ napačnih konceptov. TreO»\ rešiti odnos med možen' /( Ženo. Otroci so najbolj *(S takrat, mamo
Keta
ko imajo oa Jane/ Resman, Zg. DoW**
A o meni se bo pisalo? 'Bejž, bejž'...
Najhuje je bilo v cerkvi, ko smo morali stati drug zraven drugega. V žepu sem zmeraj imel not, za vsak primer. Za to so vedeli in so se me izogibali. Tako smo bili..."
Nekaj let je Franci preživel tudi pri nekem čevljarskem mojstru, toliko da se je, vsaj za silo, naučil popravljati čevlje. Toda pozneje zaradi tega znanja ni in ni imel miru pred ponošenimi škarpeti.
"Kjer sem služil, so mi jih po opravljenem delu prinašali in vsi bi najraje videli, da bi jih takoj popravil. Drugi so odšli na vas ali v gostilno, jaz pa sem delal. Za kaj.'? Za prazen nič. Se hvala mi ni nihče rekel! Kmalu mi je bilo vsega dovolj. Tako se pa ne gremo, pr'jateljčki, sem si rekel, pospravil svoje stvari in izginil. Še sam ne vem, kdaj sem prestopil mejo in se znašel na Koroškem. Mislil sem, da mi bo tam čez kaj bolje. Toda zmotil sem se. Kmetje so bili še bolj zadrgnjeni kot tam spodaj. Hotel sem nazaj, toda žandar ji so me na poti ustavili, ker sem bil brez vseh dokumentov. To sem nasankal! Odvlekli so me na žandarmerijo in vpili nad menoj, da sem vohun. Jaz pa vohun! S seboj
USODE
Piše: Milena MiklavčiČ
sem imel le "ruzak", v katerem sem prenašal čevljarsko orodje in nekaj svojih osebnih stvari. Vse so mi premetali. Zaprli so me v celico, polno podgan. Smrdelo je kot hudič. Tla so bila ilovnata, na steni zamreženo okno z razbito šipo in v kotu kahla. Vlegel sem se na nekaj, kar bi lahko bila postelja, toda takoj sem planil pokonci. Pod odejo je bilo vse "živo". Gomazelo mi je le po hlačah. Izpustili so me šele čez nekaj dni. Jesti so mi dajali bolj malo. Od takrat tudi iandarjev (ali policajev) ne maram preveč. Samo na to mislijo, kako bi nas, poštene ljudi, spravili za zapahe!"
Pri tridesetih letih je bil Franci še zmeraj samski. Pravi da zato, ker ga nobena ni marala. Vsaka "baba" je gledala samo na to, kaj je kdo imel pod palcem, on je pa bil revež od nog do glave.
Ena mu je bila enkrat vendarle, všeč. Bila je le malo starejša, toliko, da jo je le "srečala pamet". Franci je v tistem času delal pri nekem kovaču. V kovačnici je vihtel kladivo kot peresce. Velikokrat ne zato, da bi hotel biti priden, temveč zalo, ker si je zmeraj domišljal, da tistim, ki ga niso marali, deli udarce. Ančka je bila vdova in je ponavadi
sama pripeljala podkovat konja. Zapletja sta se v pogovor in se sem in tja tudi čemu nasmejala. Franci je izvedel, da je Ančka bolj osamljena in da se s taščo ne razume najbolje, ker je preveč jezična. Zdelo se mu je, da sta kot ustvarjena drug za drugega. Potem ga je nekoč povabila, naj ji pride pomagat delat butarice. Seveda je bil takoj za. Toda tisto popoldne je delo bolj počivalo. Človeška narava ima pač svoje zakone in je naredila svoje. Franci mi je odkrito priznal, da je takrat prvič videl, kakšna je lenska od blizu. Ni se mu zdelo kaj posebnega, toda nič ni imel proti, ko se je še večkrat ponovilo. Le to mu je bilo nerodno, ker se mu je zdelo, da je še ves teden "dišal" po grehu...
Toda z lenitvijo ni bilo nič. Ančka se ga je čez noč naveličala in si dobila drugega lenina, ki je k hiši prinesel še kaj cvenka.
"Prebolel sem jo, čeprav je bilo telko. Žal mi je bilo edinole za dobro slulbo, ki sem jo takrat zaradi te "babe" moral pustiti. Pozneje, ko sem razmišljal, da bi lahko spočel kakšnega otroka, sem se kar stresel. Bog bodi zahvaljen, da se to ni zgodilo..."
S sestro je Franci imel bolj malo stikov. Živela sta vsak v svojem svetu in med njima
ni bilo ničesar, kar biju zdrulevalo. PrviČ^ se, po dolgih letih, videla na mamini pogrebu. Toda spregovorila sta le
besedo<
dve, ker je šla Francija strašno na tivce. „ "Od njega je tako smrdelo kot iz "štale > mi je kasneje zaupala še sestra. "Bilo rrie r sram pred drugimi, posebej še pred mole^' saj mu nisem nikoli razlagala o ^vo)1^ drulinskih problemih. Mislim, da nam je naredil nalašč. Ker je hotel tudi na f*j pokazati prezir, ki ga je čutil do mame"
Toda neurejeno livljenje, slaba prehTalX& in nenehno grajanje so Francija izčrpali d° mere, da je moral v bolnišnico. Imel je v'n 'n rebrne mrene, tam pa so odkrili še rano " telodcu.
"Joj, kako sem bruhal kri. Kot vidra. PaS* nisem nič bal. Bo le minilo ali pa rtfU ~. pobralo, sem si govoril in delal naprej K* pa bi pri hiši prenašal lenuha?!
Toda nekoč, bilo je ravno zjutraj, ko ^ nastiljal tivini, me je vrglo po tleh. NajPr sem imel epileptični napad, potem pa se ulila še kri. Gospodinja, panična, kot je W ' je šla in poklicala zdravnika. Kok, kako mi je zdelo! Zaradi mene pa zdravnika-1--
(nadaljevanje prihodnji®
GLASOV KAŽIPOT *►
lovec Slovenskega društva iz Bor-ovelj.
Požar na vasi
Šmartno - Dramska skupina Ivan Cankar iz Šmartna v Tuhinju bo danes, 13. junija, pob 21. uri uprizorila enodejanko Gasilca hočem. Nastopil pa bo tudi oktet iz Šmarntega. Po prireditvi bo vrtna veselica, igria pa bo ansambel Ben d Hur. Jutri, 14. junija, ob 19.30 pa bo parada s konjsko vprego, bnzgalno, trobentačem... Ob 21. uri bo resnični požar na maketno vas s cerkvijo.
^sarski vzpon
Dežma Pri Kranju - Gostišče ko|esaf Pr'reja jutri, v soboto, ^avr-f Vzpon na Ambrož pod tom v p ,PriJavite se pred star-cije rt.^frkljah. Dodatne informa-Qoblt-e po tel. št.: 403-109.
Prireditve
*&2 Mojega g|eda|išča
No " Gledališko sezono ly skL Tturnem domu v Meng-|fe£to . s Predstavo Mojega "ščem '2 Uubijane z naslovom dstava^023 s kulturo srca. Pre-Lešn.lz'9ralsko zasedbo Gojmir kom 7^i °'c- lren° Prosen, Voj-m vi lr'em in Sašom Mičem bo j^erv bot°. 14. junija, ob 20. uri. 051/7^c|je vstopnic po telefonu
Doh   101•
Sdelna Predstava
IKrižah® " V kulturni dvorani v
Uri doK   danes' v Petek> ob 20' °rodelna predstava igre Divji
Gledališki piknik
Pristava-Javorniški Rovt -
Gledališče Tone Čufar Jesenice vabi jutri, v soboto, ob 10. uri na piknik, na katerem bodo ob kar-aokah, šaljivih tekmovanjih in drugem postregli z jedačo in pijačo. Gorski tek in kresovanje
Križe - Planinsko društvo Križe prireja v nedeljo, 15. junija 1997, četrti tek na Kriško goro za memorial Janka Likarja. Start bo ob 10. uri pred osnovno šolo v Križah, tekmovalci pa bodo tekli skozi vas Križe in naprej po makadamski cesti skozi vas Gozd. Zaradi varnosti tekačev bo zapora ceste Zaornie Veterno -
^gorenjsko prvenstvo harmonikarjev
V nedeljo se dobimo v Besnici
usnica jj junija - Kar 81 harmonikarjev z Alpskim yelik K°m g°dDcnik' napoveduje, da bo tokrat v Bensici VSj  "armonikarski praznik
enjsP°Znavalci tradicionalne goril/,,    riarmonikarske prireditve
Hm da tudi vsi tisti' ki na "ici jVaniu harmonikarjev v Bes-
rjov.^0 zdaj še niste bili, lepo
&eSn ,Cni v "edeljo, 15. junija, v
har"1Co- Letos bo to res pravi
p^nikarski praznik, saj toliko
St'.v Turistično društvo Besnica
C'abcležilo.
^«aitev se ^G zace|a ze kmalu v jMdncvu, saj bodo ob 13. uri o^0'' odprli razstavo glasbil harmonik znanih slovens-^pf. izvajalcev. Pol ure po ve se boiod predsta-flo Sf^niki iz Železnikov. Toč- Miha Sušnik,
Nvan   k" Pa t b° *l predsednik TD Besnica
"ol, dnK' harmonikarjev, ki ga r
"V :°\povezoval Jože Galič.
^rDi tekmovalnih skupinah se bodo letos predstavili pa i "vikarji z Gorenjskega in gostje iz različnih krajev Slovenije pni« zamejstva. V Turističnem društvu smo letos prav bo^ n° presenečeni nad zanimanjem za Besnico. Potrudili se Ha^j'da bodo vsi, ki bodo prišli v Besnico, zadovoljni in veseli. Z Hi>, 0 P° tekmovanju tudi Alpski kvintet, ki je
S|***db
nas stalni gost na
?0yi >VanJ'n harmonikarjev. Zares veseli smo, da ansambeftudi v NlJ *Sedbi lahko tako rekoč prvi pozdravimo, saj bodo tokrat ^na?^'nostojni koncert. Začel pa se bo kmalu po 18. uri. In ■ "toia e nomo tokrat pozdravili v programu tudi Andreja 'ako o^*» »ojstri orglic."
Prjfg.. Programu v nedeljo in o tradicionalni, vse bolj priljubljeni . ^Oir!^1 v ?csnici predsednik TD Besnica. V Gorenjskem glasu,
armonikarjev v Besnici, pa Tudi mi bomo namreč
va$ p 10 tudi tokrat na tekmovanju har ^l(5fao' li|ko vabimo, da se oglasite. e'' za presenečenja. • A. Zalar
Gozd od 10.10 do 10.40. Cilj bo pred kočo na Kriški gori. Moški bodo nastopili v petih kategorijah, ženske pa v dveh. Prvi trije v posameznih kategorijah bodo prejeli medalje, z žrebom pa bodo razdelili tudi praktične nagrade. Na predvečer praznika državnosti, 24. 6. 1997, ob 21. uri pa bodo člani PD Križe pripravili kresovanje na Kriški gori.
Otroško rajanje na Joštu
Jošt pri Kranju - Jutri, v soboto, se ob 16. uri na Joštu začelo otroško rajanje s čarovnikom Markom Čarkom. Večer z Vinkom Bertoncljem
Dovje - Vabljeni na prijeten večer s prvim slovenskim himalaj-cem Vinkom Bertoncljem, ki se bo predstavil tudi z diapozitivi smučanja okoli Fitzrovja. Prireditev bo jutri, v soboto, 14. junija, ob 20. uri v Kulturnem domu na Doviem.
Srečanje borcev in planincev na Kališču odpade
Skupnost borcev N0B z aknvi Gorenjskega in Kokrškega odreda in koroških partizanov Gorenjske, Aktiva Kranj in Jesenice sporočajo, da zaradi tragično preminulih alpinistov - gorskih reševalcev v vaji na Turski gori v Savinjskih Alpah odpovedujejo in odlagajo na poznejši čas kresovanje in krajšo slovesnost organizirano in najavljeno za 14. in 15. junija na Kališču pod Storžičem in pri Valvasorjevi koči pod Stolom.
Srečanje ob zaključku šolskega leta
Kranj - Sožitje, Društvo za pomoč duševno prizadetim, Kranj, Kidričeva 51, vabi člane društva na srečanje ob zaključku šolskega leta. Srečanje bo v sredo, 18. junija, ob 15.30 uri na dvorišču Osnovne šole Helene Puhar na Kidričevi 51 v Kranju. Člani bodo lahko plačali članarino in prejeli nove članske izkaznice.
Srečanje
upokojencev Slovenije
Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica vabi svoje člane na Srečanje upokojencev Slovenije, ki bo 19. junija v Celju. Odhod avtobusa bo ob 8.30 uri z Brega in bo ustavljal na vseh avtobusnih postajah do Rodin. Prijave z vplačili sprejema g. Arnoldova v trafiki v Žirovnici in Pavel Dimitrov, Breg 60, tel.: 802-742 do zasedbe avtobusa. Mostec 97
Tako kot vsako leto tudi letos prireja ljubljanska Združena lista piknik Mostec 97, ki bo jutri, v soboto, 14. junija. Odhod avtobusa iz Kranja bo ob 13. uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo na Združeni listi socialnih demokratov Kranj do srede, 11. junija, po tel.: 221-754.
Spominska slovesnost
ZB NOB Kranj vabi na spominsko slovesnost ob dvainpetdeseti obletnici osvoboditve jetnikov iz nemških koncentracijskih taborišč in vrnitve v osvobojeno domovino. Slovesnost bo jutri, v soboto, 14. junija, ob 11. uri na Ljubelju, na kraju, kjer je bila podružnica zlo-
glasnega koncentracijskega gledališča Mauthausen. Vseslovenski partizanski tabor
Organizacijski odbor za zaznamovanje 55-letnice ustanovitve narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije ter razvoja osvobodilnega upora v letu 1942 vabi na Vseslovenski partizanski tabor, ki bo v soboto, 21. junija, ob 11. uri na letališču Prečna v Novem mestu. Predsedstvo ZB NOB Kranj sprejema prijave do srede, 18. junija.
Modna revija
Kranj - Sekcija za ročna dela pri Društvu upokojencev Kranj vabi v torek, 17. junija, ob 17. uri na modno revijo pod naslovom Lepo oblečene v zrelih letih. Revija bo v prostorih DU Kranj, Tomšičeva 4. Sodelujejo najlepše upokojenke -manekenke v oblačilih nekaterih kranjskih butikov. Za prijetno vzdušje bosta poskrbela prijazna muzikanta Vali in Ljubo, ki jih upokojenci že dobro poznajo. Po reviji bo družabno srečanje.
Romanje otrok na Brezje
Brezje - Mavrica, revija za otroke, ki jo izdaja založba Družina, prireja jutri, v soboto, srečanje otrok ljubljanske nadškofije na Brezjah. Program se bo začel ot> 10. uri, ko bo imel sv. mašo g. nadškof dr. Franc Rode.
Koncerti
Radolško poletje
Radovljica - V avli radovljiške graščine bo danes, v petek, ob 20. uri koncert Ženskega pevskega zbora Vezenine pod vodstvom dirigentke Andreje Peternel.
Jutri, v soboto, ob 20. uri pa bo v avli koncert Mešanega pevskega zbora Anton Tomaž Linhart pod vodstvom dirgenta Petra Škerjan-ca in Moškega pevskega zbora Gorjanski fantje pod vodsvom dirigenta Štefana Polde.
Glasbeni večer
Škofja Loka - Pevski zbor Lubnik in Občina Škofja Loka vabita jutri, v soboto, ob 20.30 na dvorišče Loškega gradu na prireditev "Piran-Ptuj-Škofja Loka, Skupnost starih mest". V glasbenem večeru sodeluje Ženski pevski zbor KUD Karol Pahor, ansambel Primorski fantje iz Pirana, Moški komorni pevski zbor in harmonikar Borut Zagoranski s Ptuja ter Pevski zbor Lubnik, solist Jurij Reja, na orglah prof. Tone Potočnik in Mestni pihalni orkester Škofja Loka.
Solistični koncert
Kamnik - V Razstavišču Veronika bo danes, v petek, ob 20. uri solistični koncert študentke kitare Nine Veršnik.
Ročk koncert
Bled - Odbojkarski klub Bled zopet pripravlja nepozabni žur s Crvenimi jabuki, Petrom Lovšinom s Križarji ter Magnificom. Koncert bo danes, v petek, začel se bo ob 19. uri v Športni dvorani na Bledu. V Superstarju
škofja Loka - Danes, v petek,
se bo ob 21. uri v koncertno plesni dvorani Superstar začel nastop skupine Charlie Brown bloose band. Vstopnine ni! Mešani oktet France Prešeren Breznica - Mešani oktet France Prešeren iz Žirovnice vabi na letni koncert, ki bo jutri, v soboto, 14. junija, ob 20. uri v dvorani na Breznici. Gostuje tudi moški oktet Suha iz Avstrije.
Razstave
Mala Groharjeva kolonija
Škofja Loka - V Galeriji Loškega gradu bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del nastalih v Mali Groharjevi koioniji. O likovnih delih bo govorila Polona Hafner, v kulturnem programu nastopa klovnesa Eva Skofič Maurer.
Človek in kovina '97
Jesenice - V razstavnem salonu Dolik v sodelovanju s Foto društ-
vom Jesenice odpirajo bienalno razstavo črno bele in barvne fotografije z naslovom Človek in kovina '97. Grafična umetnost v Novi Evropi
Begunje - V Galeriji Avsenik si lahko vsak dan, razen ponedeljka, od 11. do 17. ure ogledate razstavo Grafična umetnost v novi Evropi. Sodelujejo umetniki iz Češke, Italije, Slovenije in Španije. Na Bledu
Bled - V blejskih hotelih si lahko ogledate naslednje razstave: v Hotelu Astoria je odprta razstava fotografij Jureta Kočana, v Golfu je odprta prodajna razstava slik Likove sekcije VIR Radovljica, v Jelovici prodajna razstava hrvaških naivcev, v Krimu je na ogled razstava del akademskega slikarja Vogelnika, v Vili Nana pa si lahko ogledate in kupite dela slovenskih in hrvaških naivcev.
Nadaljevanje na 48. strani
Splošna bolnišnica Jesenice Za naše malčke
Prireditev pod pokroviteljstvom Radia Triglav in Gorenjskega glasa. V nedeljo, 15. junija, od 10. ure naprej na prireditvenem prostoru na Šobcu.
Dopoldne bodo na prireditvi za izgradnjo novega otroškega oddelka za mlade bolnike nastopili godbeniki, folklora, učenci srednje zdravstvene šole, pripravili bodo tudi veselo matinejo z vrtiljakom. Bolnišnico in program izgradnje oddelka pa bo predstavi! direktor dr. Janez Remškar. Popoldne pa bodo nastopili Alberto Gregorič, Andreja Makoter. Giani Rijavec, Aleksander Mežek, Manja Šalamun, Jaka Jeraša, Foxy Teens. Sendi, Simona in Tof, Braco, Pop design, Marta Zore, Helena Blagne - Zaman in drugi. Za ples bo programu bo igral ansambel Vita. Za postrežbo bodo poskrbeli blejski in kranjskogorski hotelirji, kruh in meso pa bodo prispevale gorenjske pekarne in mesarji. Čisti izkupiček s prireditve bodo prireditelji namenili za izgradnjo novega otroškega oddelka za mlade bolnike. Vstopnine in parkirnine ni, lahko pa znesek namenite za bolnišnico. Glede prispevka od risbic s prireditve na Breznici pojasnjujemo, da gre zahvala pihalnemu orkestru Lesce, dijakom srednje zdravstvene šole, voditeljema koncerta Branki Smole in Francu Černetu, osnovnima šolama Šenčur in Tone Čufar, vrtcu Bled in Turističnemu društvu Žirovnica s predsednikom Ludvikom Avguštinom. Skupna vsota zbranega denarja na koncertu in ob zbiralni akciji krajevne skupnosti Žirovnica je bila 150.680 tolarjev.
Program nastopov na Šobcu
UVODNA SLOVESNOST (10-11H) VODITA: ALENKA BOLE VRABEC. FRANCI ČERNE
09.45 PIHALNI ORKESTER GORJE, 10.10 POZDRAV -GOVOR10.15 FOLKLORNI SKUPINI JULIANA IN ROŽLE KULTURNO ŠPORTNEGA DRUŠTVA HRUŠICA (SKUPAJ 20 MINUT), 10.35 JAKA JERAŠA (5 MINUT), 10.40 DIJAKI ZDRAVSTVENE ŠOLE (SKUPAJ 20 MINUT), 11.00 FOLKLORNA SKUPINA TRIGLAV JAVORNIK - KOROŠKA BELA, OTROŠKA FOLKLORNA SKUPINA GLEDALIŠČA JULKE DOLŽAN BREZNICA, KD FRANCE PREŠEREN ŽIROVNICA (SKUPAJ 25 DO 30 MINUT) "ZA NAJMLAJŠE"
- VODITA MIRI IN DEDEK, 11.30 - KOZLIČEK MEKETAJ-ČEK (LUTKOVNA PREDSTAVA), 12.00 - POP DESIGN, 12.15
- FOXY TENS, 12.30 - VAŠA NAŠA MATINEJA, MANJA ŠALAMUN, MONIKA MAVRIC, DOVOLJENO "ZA ODRASLE", 13.00 TOF IN SIMONA, 13.15 BRACO, 13.30 ALEKSANDER MEŽEK, 13.45 ALBERTO GREGORIČ. 14.00 MARTA ZORE, 14.15 MARJAN ZGONC, 14.30 MIHA RLBERNIK, 14.45 24 UR, 15 00 DAMJANA GOLAVŠEK, 15.15 OLIVER ANTAUER, 15.30 GIANNI RIJAVEC, 15.45 SENDI, 16.00 GIMME 5, 16.15 MZ HEKTOR, 16.30 ANDREJA MAKOTER, 16.45 DIEGO BARRIOS ROSS, 17.00 HELENA BLAGNE - ZAMAN, ANSAMBEL VITA (ZA ZABAVO IN PLES)
estna varuha Blejskega gradu
°edi
6pw.° °b*$Čemo stari grad, ki tako ponosno
Piše:  Božo Benedik
Brez Blejcev tudi Bleda ni
Ojtf *ad Bledom, naj jezerom se današnji jih 0valci le še redko spomnijo nekdan-iQ°.sl<rbnikov, varuhov Francke iz Sp. Vl/19'V-1990) in Florijana Jermana iz St.
Pri Stični (1913-1988). Njim se tltk(T° zarlvaliti, da je na gradu še vse lvt(l °hranjeno, oskrbovano, kot je bilo %,    6® ob dokončanju restavriranja te I Vf'^ejše obnovljene graščine na Slo-
■ h.a    a, bila domačina, prišla sta iz Homca I LfalfjPoročilo Narodnega muzeja iz .    ('" Je v največji zimi,
i> /i'/r''>' studii, ko sem leta 1951 pešačil
i *""<peAt na tilec1, ntl Iiu'iskl 8rad>" ./<' ^če°^l^OVa^ Fl°riJan- Mc" kaj spodbuden i7*6       °d     Pozneje pa sta bila tako iunjuh "' Se veselila te8a dneva. Niti v '»k"   Sl' nista rnogla zamisliti, da bosta ^eč >zjiubila svoj začasni dom. Nista ga H ^osl    f.a zapustiti, lako kot ie mnogi I  J(<, ''' *' lih jc delo pripeljalo na Bled. Saj I K RV'Z<irzill<> kar celih 36 let do 1987.
Sta *e Pozabila lepo cerkvico in T 'e'i>i ° ,la » endar v starosti po 36
(,. sta se zopet morala vrniti tja. Tam nuj I ^ih^j"11' SVo) pokoj. V prvih letih po Ji na sla ona pomagala pri
% gradu, lotiti sta sc morala vseh tudi
težaških del. Posebno velja to za Florijana. Tako živo in s spoštovanjem se je spominjal danes žal že tudi pokojnega arh. Toneta Bitenca. Z obnovo gradu in pozneje še blejskega otoka si je prislužil prvi visoko priznanje - Plečnikovo nagrado. Tedensko je obiskoval grad - poleti in pozimi in skrbno nadzoroval delo svojih delavcev in obrtnikov. Od njega se je 1'lorijan tudi marsikaj naučil, saj ga jc tako pozorno poslušal. In to ne le o Bledu in gradu, ampak o zgodovini gradov pri nas nasploh. Tako je lahko pozneje ob raznih obiskih, ko je bilo treba kaj več povedati o zgodovini te graščine. Saj stalnega informatorja o zgodovini gradu žal niso oskrbeli na "turističnem" Bledu.
\ diko sta vedela Jermana povedati o gradu tako o obnovitvenih delih kot po; ne je ob vse večjem obisku. Žal si tega msa zapisovala, sta rekla, saj gre vse tako hitro v pozabo.
Dobro sta si zapomnila, kaj so menili razni umetnostni zgodovinarji, ko so si po obnovi ogledovali "Bitenčev" grad. In kaj so povedali Številni tuji državniki, ki to skoraj vsi obvezno poleg Bleda obiskali tudi grad in se vpisovali v knjigo gostov. In
končno, kaj so povedali milijoni obiskovalcev, ki so po obnovi obiskovali grad.
Florijan Jerman je moral skrbeti za urejenost gradu in vse njegove okolice, da je ta kulturni spomenik pač ostal tak, kot se za takšen spomenik spodobi. V poznejših letih mu je priskočil v pomoč njegov sin in grad je bil resda tako v poletnom in zimskem času skrbno vzdrževan. Njegova žena Francka je skrbela za muzej, da se ga ni bilo sramovati, ponujala je vse vrste spominčkov, razglednic. Vse naj bi bilo skrbno izbrano, zato si je to delo prihranila za sebe. Zelo rada pa je obiskovala tudi tuje graščine zunaj naše dežele, da bi si pridobila izkušenj in vzgledov, saj je na gradu res bilo prodajati kar si bodi!
Kako je bila Jermanova družina pomembna za Bled in njegov turistični utrip, so se zavedali na Bledu, ko sta se vrnila na Home in je bilo iskati novih varuhov. Res je redka takšna uslužnost, delavnost, gostoljubnost, zato je prav, da sta prejela vrsto priznanj - tudi "Turistični nagelj". In kaj bi povedala danes o zbirki na gradu, ki čaka na novo obnovo. In kako koristna bi bila Jermana zopet danes?
FLORJAN JERMAN, OSKRBNIK BLEJSKEM GRADU
I
S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111
Naročilo xa ebfave sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 0641222-917 ali osebno na Zoisom 1 v Kranju oz. po pošti - do 12.30. ure dan pred Izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. •  * d *
AVTOŠOLA B in B, tel. 22-55-22
IZPIT OD MOTORJA DO AVTOBUSA
KRANJ - CPP V PONEDELJEK -16. JUNIJA, dopoldne ob 9.00 in popoldne ob 18.00 RADOVLJICA - gasilski dom - tel.: 714-960 NOVO, JESENICE - gasilski dom - mesto tel. 86-33-00
PRED 7 LETI PRVI -DANES PONUJAMO NAJVEČ
NAKUPOVALNI Madžarska Lenti 28.6. in 5.7., Palmanova 18.6., Trst 1.7, Gardaland 25.6., 30.6., - možnost IZLETI plačila na dva čeka. Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur: 411-887
AVTO ŠOLA ING. HUMAR
Med številnimi kandidati, ki so pri nas uspešno opravili vozniški izpit
je tudi PRIMOŽ PETERKA. Vabimo Vas, da se mu pridružite. Tečaji f A|   * I I A A P
CPP potekajo vsak teden ob ponedeljkih ob 9. uri dopoldan in ob IGlM VI I 'VVtf
18. uri popoldan.
METEOR ±o.o. 422-781 Cilka tel.: 411-510
Lenti 26.6., celodnevni nakupi Palmanova - Portogruaro 17,6., Gardaland 25.6., zbiramo še prijave za spominsko obletnico v Kočevskem rogu 22,6, GSM: 041/660-658
..............................m..............i iiinnimiiinnimrTfiiiTni-1—TTTTH
V DOBRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA
KULTURNE PRIREDITVE: Danes, v petek, 13. junija, bo ob 20. uri v dvorani Zdraviliškega doma koncert MPZ Dobrna, dirigent Emil Lenarčič. V četrtek, 19. junija, bo ob 18. uri na ploščadi pred Zdraviliškim domom koncert MePZ KUD "Ivan Novak - Očka" iz Tacna pri Ljubljani, če bo vreme slabo, bo prireditev ob 20. un v kavarni hotela Dobrna. SLIKARSKE RAZSTAVE: Od 14. do 27. junija v avli hotela Dobrna razstavljajo svoja likovna dela učenci Osnovne šole Dobrna.
RAČUNALNIKI Računalnik INTEL in PENTIUM 120, 8Mb RAM, HDD 1,2 Gb, monitor samo 122.700 SIT. PIS Bled, ±o.o.        Šolarji 10 % popust vodenje poslovnih knjig. Tel: 712-399, 714-774
SPECIALISTIČNA Dr Predrag Aleksič, Ljubljana, Vodovodna 34. Zdravljenje kožnih obolenj, krčnih žil z
DERMATOLOŠKA ORDI\ACIJA      injekcijami in operativno, kapilar, odstanjevanje bradavic in drugih kožnih izrastkov.
Nudimo tudi kozmetično dermatokirurgijo Tel.:-(061) 445-080 od 17. do 20. ure.
Izposoja vseh vrst elektropnevmatskih kladiv in vrtalk, diamantnih rezkalnikov. (HILTI, BOSCH, ISKRA, AEG) za štemanje in vrtanje. Izposojamo tudi druge stroje in ročna orodja za zaključna dela v gradbeništvu, kot krožne žage, kotne brusilke, mešalce za beton, dvigala, avtomobilske prikolice itd. VSE S STROJNIKOM ALI BREZ! KMALU TUDI DIAMANTNO VRTANJE ŽELEZOBETONA DO PREMERA 160 mm
Nakupovalni in turistični izleti: ponedeljek, sreda in petek Muenchen. Madžarska torek, četrtek in soboto. Vozilo ima EVR0 opremo in dvojno hlajenje. Naročila sprejemamo vsak dan od 18. do 22. ure.
GRADITEUI POZOR IZPOSOJA GRADBENIH STROJEV IN NAPRAV KONKURENČNE CENE! KO RIS d.o.o. tel./fax: 064/332-341
VILJEM TURIST Tel.: 064/451-542
HOKO KOMBI PREVOZI
tel: 53-876 in 57-757
Nakupovalni izleti Lenti, Celovec, Trbiž, Trst. V času šolskih počitnic enodnevni kopalni izleti na slovensko obalo (prevozi po dogovoru).
AVTOŠOLA MISTER X Nahajamo se v poslovni hiši, Kapucinski trg 7, v Škofji Loki. Tečaj
tel.: 624-921. ŠK. LOKA CPP vsak mesec' Vožnia na vozilih POLO, OPEL ASTRA, preko
celega dneva. Prijave za vožnjo po tel.: 620-211
AVTOBUSNI PREVOZI DRINO VEC, 731-050
INSTRUKCIJE IZ MATEMATIKE
14. 6. Lenti, 25. 6. Gardaland, 26. 6. kopanje v Čatežu
INTENZIVNO UČENJE POD VODSTVOM IZKUŠENIH PROFESORJEV PRIJAVE: IC KRANJ, TEL: 064/331-328, MED 9. IN 15. URO
BODOČE MAMICE IN DOJENČKI!
PAN ARA, do.o., trgovina in servis gospodinjskih aparatov
V butiku ORHIDEJA dobite vsa oblačila. Tomšičeva 23 (v bližini cerkve v Kranju.)
Bela tehnika proizvajalcev Gorenje, Electrolux, Zanussi po izredno ugodnih cenah v trgovini Panara na Likozarjevi 27, Kranj. Če opremljate sanitarije ali menjate vodovodne pipe - Armalove armature, krom s 25 % gotovinskim popustom. Tel.: (064) 331-301
LETNO KOPALIŠČE KRANJ
Odprto vsak dan od 9. do 18. ure. Igrišče za odbojko na mivki odprto od 9. do 22. ure. Temperatura vode: OLIMPIJSKI BAZEN 26 stopinj C, OTROŠKI BAZEN 30 stopinj C. Cene vstopnic: CELODNEVNA VSTOPNINA ODRASLI 500 SIT, OTROCI 300 SIT POPOLDAN OD 14. ure DALJE ODRASLI 450 SIT, OTROCI 200 SIT Otroci do 5 let imajo prost vstop.
KOMBI Enodnevni kopalni izlet na MORJE. Vožnja z barko PEPINA ob slovenski obali ter vsa PREVOZI morebitna postrežba. ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko in v Italijo, BELEHAR ter KOMBI PREVOZ v Gardaland. Vse inf. tel. 491-442
Yfl IFM TURIST  kopalni izleti: ob nedeljah in praznikih, Podčetrtek - Atomske Toplice, Rogaška Slatina in Terme Čatež; Z, .      i i. i 7. »i.    V času počitnic in dopustov po naročilu. Naročila sprejemamo vsak dan od 18. do 22. ure. Tel.: 064/451-542
ŠPORTNO Letno kopališče Ukova bo do 20. junija med tednom odprta od 13.
DRUŠTVO JESENICE ure do 18.30, ob sobotah in nedlejha pa od 10. ure do 18.30. Ledarska 4, tel. 81-579  Vstopnina je za odrasle 450 SIT, za otroke pa 250 SIT.
a HALO - HALO GORENJSKI GLAS fšt TEL.: 223 111
Starodobniki osvajajo Šmarjetno goro
Kranjskegi Avto-moto ra-cing klub ob letu osorej ponovno organizira tradicionalni gorski preizkus straodobnikov. V soboto, 14. junija, bodo med 14. in 17. uro treningi. Zaresna tekma bo v nedeljo, 15. junila, med 14. in 20. uro, istega dne pa bo pred tekmo, med 10. in 12. uro uradni trening. Tekmovalci se bodo pomerili med seboj v 14. kategorijah, omejitev za sodelovanje z vašim jeklenim lepotcem je leto izdelave 1968 oziroma 1977, če se boste odločili za sodelovanje v odprtem razredu. Prijavite se lahko pri gospodu Mitju Berčiču na telefonski številu 064 311-736 ali po pošti Avto moto racing klub Kranj, Pot za krajem 9, 4000 Kranj. Najboljše tri v vsaki skupini čakajo pokali, prav tako pa so pripravili tudi nekaj praktičnih nagrad. • U.S.
Razvoj KS Dovje - Mojstrana
Dovje - Mojstrana - Krajevna skupnost Dovje Mojstrana vabi, da si do 19. junija vsak delavnik od 17. do 20. ure v Kulturnem domu na Dovjem ogledate razstavljeno gradivo razvojnega programa KS Dovje Mojstrana in programa celostnega razvoja podeželja in obnove vasi za KS Dovje Mojstrana.
Obvestila
Na klepet in na ples
Kranj - Društvo upokojencev Kranj, Tomšičeva 4, vabi v njihovo točilnico, ki je odprta vsak dan od 8. do 12. ure. Ob sobotah in nedeljah pa na njihovem letnem vrtu prirejajo tudi ples ob živi glasbi.
Tečaj REIKI
Ljubljana - Osnovni tečaj II. stopnje REIKI bo potekal v petek,
20. junija, popoldne in v soboto,
21. junija, ves dan v Ljubljani. Pod vodstvom karune Reiki mojstrice Manje - Marije Robič boste spoznali številne tehnike uporabe Re-ikija. Informacije in prijave od ponedeljka do četrtka od 7. do
22. ure po tel.: 061/140-65-65.
Volilna letna skupščina
Kranj - Društvo diabetikov Kranj vabi člane in ostale sladkorne bolnike na volilno letno skupščino, ki bo v sredo, 18. junija, ob 17.30 uri v dvorani št. 15 Mestne občine Kranj, čas bo tudi za pogovor o problemih, ki vsestransko tarejo sladkorne bolnike, zato izkoristite priložnost zanimivega srečanja. Skupščina in posvetovanje Zveze društev Invalidov Slovenije
Ljubljana - Zveza društev invalidov Slovenije vabi v torek, 17. junija, ob 10. uri na Inštitut RS za rehabilizacijo na Linhartovi 51 - IV. nadstropje v Ljubljani, kjer bo skupščina in posvetovanje, čiščenje Blejskega jezera
Bled - Jutri, v soboto, 14. junija, bo v okviru programa otvoritve poletne sezone Bled 97 potekalo tradicionalno čiščenje Blejskega jezera. Akcija se bo ob 9. uri začela na Grajskem kopališču. Planinske postojanke
Kranj - Planinsko društvo Kranj obvešča obiskovalce Kamniških planin, da bo svojo planinsko postojanko na Kališču začelo redno oskrbovati 15. junija, planinski dom na Ledinah 21. junija, planinski dom na Gospinci na Krvavcu pa je že stalno odprt.
30. praznik cvetja v Cerkljah
Razstava in številne prireditve
Razstavo bodo odprli v sredo popoldne, prireditve pa bodo vse do nedelje, 29. junija. Glavni pokrovitelj SKB ban*8' sopokrovitelja občina Cerklje in Gorenjski glas.
Cerklje, 13. junija - Že nekaj časa potekajo priprave na letošnjo jubilejno 30. razstavo cvetja, lovstva, čebelarstva, ribištva in obrti v Cerkljah, ki jo že vsa leta organizira Turistično društvo Cerklje. Pod pokroviteljstvom SKB banke, občine Cerklje in Gorenjskega glasa je predsednik pripravljalnega odbora razstave in prireditev župan občine Franc Čebulj.
Na dan državnosti, 25. junija, ko bodo pol ure pred odprtjem rastave ob 15.30 najprej odprli cesto skozi Cerklje, bo potem do večera igral ansambel Rudija Jevška. Prireditve bodo vsak dan popoldne do nedelje, 29.
junija. Razstava cvetja, obrti, lovstva, ribištva, čebe-larstva pa bo v šoli cel dan-Med pomembnejšimi prjre' ditvami naj omenimo pn1?' ditev Cerklje in Gorenjs*1 glas z Naj, Naj, Naj J karaoke županov ter politJ* kov v petek, 27. junija. Igre brez meja in predtekrn0' vanje za izbor Kraljice Slovenije 97 v soboto, 28. junij2' ter tekmovanje harmonik3'' jev in žrebanje vstopnic -]. nagrada Renault twingo -j nedeljo, 29. junija. Vsak of pa bo še več drugih prireditev. Podrobneje pa bomo I Gorenjskem glasu o razstavl in programu še pisali prihodnjih številkah.
A. Žalar^JI
Prvi festival koračnic i
Mengeš, 13. junija - Odbor Mihaelovega sejma v Meng. pripravlja pod pokroviteljstvom Gorenjskega g*a?ah[> v Festival koračnic. Prireditev s pihalnimi orksestn o^. letnem gledališču v Mengšu v soboto, 21. junija, ob l/-Prireditelj je že povabil pihalne orkestre iz Tržiča, Log* Laškega, Črnomlja, Vodic in Mengša. • A. Z.
Uubljanska la, KRANJ. t«l.: 064/221-112 _Nama v SkofJI Lpkl___.
ni)3
REŠITVE NAGRADNE KRIŽANKE
——■■............ ____ Mednarodna
200f transport In trgovina, O0-
m   11 ■ ------ 4220 ŠKOFJA LOKA
Kapucinski trg 7, Slovel
Sponzor križanke 30. maja je Eurošped 2001 - mednarodna špedicija, iz 9 Loke, ki letos praznuje svojo 20. obletnico.
Med skoraj 2000 prispelih rešitev je bil žreb naklonjen naslednjim: ^f, 1. nagrada: bon za nakup v vrednosti 25.000 sit - LUKA LAZIČ, Britoi ■3 4000 Kranj, 2. nagrada: bon v vrednosti 15.000 sit - MIRA JALOVEC, WZjA Radovljica, 3. nagrada: bon v vrednosti 10.000 sit - ILIJA RADONIC o S| 111, Golnik. Tri nagrade je kot vedno prispeval Gorenjski glas. Pffiftjjl STANKA VIDIC, Cankarjeva 15, Radovljica; MARIJA NAGY, Gogalova 6, » MARIJA DELAVEC, Cesta na Brdo 44a, Kranj. Ik pl.
POSLOVALNICE: ŠK. LOKA, tel. 064 631 112, fax: 064 631 565, BRN'*^, 064 261 705, fax: 064 224 466, LJUBLJANA, tel. 061 446 690, fax. 061 444 g KRANJ, tel. 064 221 011, tax: 064 221 087, JESENICE, tel. 064 861 17U. 064 861 244, MARIBOR, tel. 062 306 181, fax: 062 306 130, SEŽANA, tel. 067 72 541, fax: 067 31 828, VRTOJBA, tel. 065 35 523, fax: 065 35 533, KOPER, tel. 066   ry- -38 005, fax: 066 38 008 "O vamipreh vsen
Žrebanje nagradne križanke BLAGOVNICE ASTRA KRANJ Sreča iz Astre za Alenko, Agato in Jožico
V|
J*
zA
— m
Pr,
V sredo je komisija izmed 1707 prejetih rešitev, na ka*e \k je moralo biti pravilno geslo JUNIJ-MESEC ASTflt
KRANJ, takole izžrebala nagrade: n^.S nakup v vrednosti 15.000 SIT Alenka Zmrzlikar, Voklo*^ nakup v vrednosti 10.000 SIT Agata Stollecker, Smledn' s, 92, Kranj Q $T|
nakup v vrednosti 5.000 SIT Jožica Jenko, Britof 3ou' *4 tolažilne nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo- ^ Ela Leskovar, Terenska ul. 5, Jesenice; Vlado Ce'^'fji^, Frankovo naselje 69, Škofja Loka in Tilka Šenk, Britof ^ ^p< Nagrajencem čestitamo, ostalim pa želimo več srec [PrQ prihodnjič!
GORENJSKI MEGA ŽUR
CRVENAJABUKA
PfIb.ŽAb!.,M HAUENSTEIN
ŠPORTU-DVORAK'
BLED
iS
20- JUN1^ ob 19.
PRED PRODAJ A VSTOPNIC:
BLED: JETI GLASBENI CENTER, RADOVLJICA: ALPETOUR, JESENICE: PIZZERIA DOMINO KRANJ: ALIGATOR KRANJSKA GORA: GLOBTOUR, ŠKOFJA LOKA: ALPETOUR, BOHINJSKA BISTRICA: SLOVENIJATURIST
OSMRTNICA
n v v.    Vsem kolegom sporočamo žalostno vest, da je tragično preminil
elan GZD - SZD društva, pri vaji reševanja v gorah, ki jih je tako srčno ljubil in tolikim ljudem rešil življenje
JANKO KOKALJ, dr. med.
1 lfe in pospremite ga na njegovi zadnji poti v soboto, 14. junija 1997, ob 15.30 uri na pokopališču v Kranjski Gori. Vsem njegovim ob hudi izgubi izrekamo iskreno sožalje! Slava njegovemu imenu!
Predsednik Gorenjskega zdravniškega društva Mag. sci. Branko Lubej, dr. med.
PLANINSKO DRUŠTVO KRANJ in GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA - POSTAJA KRANJ
sporočata žalostno vest, da je med opravljanjem človekoljubnega poslanstva v gorah tragično preminil
član UO Planinskega društva Kranj in načelnik postaje GRS Kranj
MITJA BRAJNIK
Od njega se bomo poslovili danes, 13. junija 1997, ob 11. uri na blejskem pokopališču
Planinci, alpinisti, gorski vodniki in gorski reševalci PD Kranj
OGLASI
22314447~
ATI STROJI
'Oje n*a.krogle bale, palete in !-285   darT)o ©328-238, 0609/
ife^*__13411
E P4tr!rV^KROGLE BALE, VILICF ©p ?a      ZABOJE TER TELE-V°VOJNO DVIGANJE, <^^J*328-238, 0609/652-285
i&cen, °arvni TV, ekran 63, star 7 y*^PO dogovoru. ©327-340 ^OrJ^T""—--,__
B*yQoJ5b,r*W SESALEC, nov, po ^^c^Ž55-097 14167
fetalno •^*°0«nl varilni aparat s Fm 2 'naPravo za CO 2 varilni S9° in t„"?kom, mizarsko tračno RL*ttBr?'nirKo (domače izde"
K>--^P_9j__14172
KUHINJSKO NAPO ©228-
13^- Prah?rn.binirano KOPALNIŠKO a'ni Stro,, 8 I bojler. ©491-
8D"-Nlk0dam PRALNI STROJ in <T>-434     elek- 2 P'in Gorenje.
' ^°CieST^DlLN,K kuppersbusch •84l.5a,P"n' Peč radiator 3
1-25q
b8' "0j ^Tr-----_
mm Vodarn Uganio Plastike Boy 15/ l^^^^ceni. P411 -348
K swJJCn,A 3 MS še v original-N^* • Prodam. Žiga, 730-188
fe^v nJlRM za CK        50 I, P^odsobno. »714-879
pra'ni stroj Gorenje ©460-Arj^"""--- _14410
^^S?,!!^*" FIAT 505, ln9land P»Sifn- dvobobenska
g^^STROJ Smgerna Dri5co°^ator Honda F 600
GLASBENI STOLP SAMSUNG prodam, star 4 leta s CDejem. ©332-
503 14360
Prodam skobelni stroj poravnalka, debelinka 30 cm, rezkalni sekular v enem, brusilni stroj. ©861-486 14374
Prodam POMIVALNO KORITO (rostfrei) in KUPPERSBUSCH.
©431-571 14383
Prodam OVERLOOCK Privileg, gospodinjski, 4 nitni, nov. Cena okoli 80 000 SIT. ©325-582 14384
Prodam RAČUNALNIK 386 DX z veliko dodatne opreme. ©431 -770
14389
Prodam SUPER NINTENDO 35000 SIT, 200 I akvarij 25000 SIT. ©801-
492 14395
Prodam UNIMOG 406, opremljen, kardan, kiper, priprava za plug. Ohranjen,.©725-718 1439«
Prodam aparat za čiščenje z likalni-kom Eco Junior 2200. ©632-210
14464
Prodam MODEM MAXTTECH, 14400 bps, interni. ©631-009 14465
Prodam motorno ŽAGO 0-70 S 20" z rezervno verigo in mečem (malo rabljeno). ©84-394 14469
Prodam ŠTEDILNIK, peč in peć bojler Vihar. ©731-367 14475
Prodam dvovaljčno kalibrirno bru-silko Stemac 110 cm, letnik 1990, zelo ugodno. ©451 -042 14520
Prodam starinsko mlatilnico in slamoreznico ter rabljen pralni stroj. ©78-608 14522
BRUSILNI STROJ za gateržago, prodam. Dovžan, Tržič, 50-423 14553
Prodam TRAKTOR TOMO VINKO-VIČ 30 KS in motorno nahrbtno ŠKROPILNICO. ©242-397 14579
NAKLADALKO SIP 25 ugodno prodam. ©718-340 14593
PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, prodam. ©332-350, 325-917 M617
Ugodno prodam skoraj nov tel., fax Samsung, digitalni SF 2800 v garanciji. ©242-861 14675
Prodam TEHTNICO novo, SLAMOREZNICO Eple, dobro ohranjeno. Sp. Brnik 37, Cerklje 14693
Prodam komplet KOMBINIRANO PEČ s pumpo. ©323-403 14725
RAČUNALNIK 286 in TISKALNIK A 3 poceni prodam. ©64-188 14780
Prodam RAČUNALNIK 486 DX 2 66, ugodno. ©332-297 14435
Ugodno prodam termoakumula-cijske PEČI, elek. šivalni stroj Danica. ©331-361 14442
Prodam MIZARSKO DELOVNO MIZO - ponk. ©633-4 53 14448
Prodamo STRUŽNICO nemške zdelave WDF univerzal. ©58-681
14781
Poceni prodam ŠTEDILNIK kuppersbusch beli, širina 45 cm. ©332-802
14794
TRAKTOR Deutz 4060, z enoosno prikolico, 700 delovnih ur, dobro ohranjen, prodam. ©714-497, zvečer 14808
Ugodno prodam TRAKTOR TM 32 z originalno kabino. Krmelj, Sv. Andrej 23, šk. Loka 14339
GR. MATERIAL
OPAŽ In ladijski pod, suh, smreka in bor ter hrastov in jesenov klasični parket, prodamo. ©64-412 12030
CISTERNE, BOJLERJE iz nerjaveče pločevine rosfrei, prodamo ali izdelamo po men. ©806-069, 0609/635-262 1312»
Mogoče imate odvečni izkop in ne veste kam z njim!? Relacija pri Medvodah.©692-538 13975
PLOHE 5 cm, suhe prodam (borovec, smreka), ©dopo. 272-602, popoldan 226-887 14011
Prodam 3 m3 hrastovih 5 cm plohov ©451-853 14521
Prodam 3 m3 HRASTOVIH PLOHOV in DESK. ©736-618 14552
GRADBENO BARAKO, prodam. ©66-721 14357
Prodam BALKONSKA VRATA (210x140) zastekljena* žaluzi|e. ©633-317 14430
Poceni prodam CEMENTNE ROBNIKE. ©222-439 14449
Prodam 11 plohov suhih smrekovih 5 cm. ©226-015 14453
Prodam leseno konstrukcijo s kritino, uporabno za garažo, vikend, grad.barako. ©421-765 14474
Prodam SCHIDEL dimnik s tuljavi cca 6m , fi 16. ©422-278 i45oe
Zelo poceni prodam: radiatorja TRIKA v. 60 cm 46 členov in v. 110 cm 5 členov, več vratnih kril, oblečenih v ultrapas, različnih dimenzij, starejši kavč in dva fotelja. ©625-249 14314
Prodam zunanje montažne stene z nekaj vgrajenimi okni. Možnost postavitve. ©633-678 14C1
Prodam zelo dobro ohranjena dvok-rilna garažna vrata, cena po dogovoru. ©331-185 14793
Kupim SALONITNE PLOŠČE -rabljene ali nove! © 411-169, zvečer
14817
OKNO 100x90, garderobne omare in 4 stole, ugodno prodam. ©332-790
14568
Poceni prodam modele za cementno strešno opeko špičak. ©78-826
14574
Podarim večjo količino okenskih kril. ©403-129 Brejc 14590
Poceni prodam rabljeno OPEKO Kikinda št. 233. ©246-730 14596
GRADBENI MATERIAL prodam gradbeni les, bankine, punte.
©211-001 14612
IZOBRAŽEVANJE
Instruiram angleščino za osnovne in srednje šole v Tržiču in v Kranju. ©56-095 H675
Instruiram ANGLEŠČINO za osn. in srednje šole (Tržič - Kranj). ©56-095
12093
NEMŠČINA 5 dnevni poletni tečaji za vse stopnje, konverzacija. ŠVICARSKA ŠOLA Kranj, 312-520 14398
Uspešno instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. ©411-070
14424
Instruiram matematiko in fiziko za srednje šole (tudi na domu). ©730-072, popoldan 14625
KUPIM
Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Gregorčičeva 8, Kranj, ©211-248, ali ©471-
534 1347
Odkupujemo HLODOVINO smrek, oreha, češnje, hruške.. Tel.: 064/66-086
LES PROMET - ODKUPUJE les na panju in bukovo hlodovino. ©621-
779 11828
Odkupujemo HLODOVINO smreke, bora in bukve. ©64-412 12046
Kupim 40 I KANGLO za mleko. ©422-179 14342
Kupim žensko GORSKO KOLO rabljeno. ©681-086 14459
Kupim smrekov celulozni les, takojšnje plačilo. ©324-484, mob 0609/652-061 14533
Kupim kamnite dele od več kot sto let stare hiše. ©622-135 14565
Kupim 3 m3 suhih SMREKOVIH PLOHOV. ©47-16-16, po 20. uri
14578
BETONSKE ZIDAKE širine 30 cm in DIMNIK Schidel fi 16 cm, kupim. ©682-643 14624
Nujno kupim VVARTBURG karavan, od letnika 87 do I. 89. ©461-874
14639
LOKALI
ODDAMO v bližini Kranja ŽIVILSKO TRGOVINO z bistrojem z odkupom inventarja, gostinski lokal z odkupom inventarja v bližini Šk. Loke, PIZZER-IJO z odkupom inventarja v bližini ŠK. Loke. K 3 KERN d.o.o. ©221-353 in 222-566 ter fax 221-785 10188
ODDAMO v Kranju t20 m2, primerno za stanovanje in pisarne; v čirčah poslovni prostor za trgovino 50 m2 v pritličju in 50 m2 v kleti za skladišče. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 11271
ODDAMO v bližini Kranja KOZMETIČNI SALON, v Šk. Loki 52 m2 za neživilsko trgovino z odkupom inventarja K3 KERN d.o.o. ©221-353 in 222-566 ter fax 221-785 11872
Prodamo ali oddamo v centru Bleda FRIZERSKI SALON 60 m2, gostinski lokal 250 m2 z vrtom, slaščičarno 100 m2. K 3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 11273
V Kranju ob vpadnici oddamo 212 m2 prostorov za pisarniško dejavnost, lahko tudi po delih. SVET NEPREMIČNINE, 330-112.
Oddamo prostore za računalniški center v Kranju, 109 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112.
Oddamo v Kranju trgovino 39 m2 v mestnem jedru, odkup inventarja; oddamo 37 m2 prostorov (trije prostori) V PRITLIČJU, ZA PISARNE ALI DRUGO MIRNO DEJAVNOST. K 3 KERN, 221-353, 222-566 13466
ODDAMO v centru Bleda 130 m2 poslovnega prostora, ni za gostinstvo. K 3 KERN, 221-353, 222-566
13468
Oddamo ali prodamo v Kranjski Gori 125 m2 trgovskega lokala. K 3 KERN, 221-353,222-566 13469
Prodamo v Medvodah 15 let staro mizarsko delavnico, vel. 1400 m2, višina stropov 4,300 m. K 3 KERN, 221-353, 222-566_13470
Najem; oddamo poslovno stanovanjsko hišo v Britofu. K 3 KERN,
221- 353,222-566 13473
JESENICE ČUFARJEV TRG oddamo poslovni prostor, 77 m2 z uporabnim dovoljenjem za trgovino ali mirno dejavnost. PIA 863-145, GSM 041 673-048 13785
LESCE oddamo več poslovnih prostorov različnih površin za različne dejavnosti. GS 5 STANIČ,
715-009 13829
V najem oddamo LOKAL s poslovnimi prostori v centru Tržiča. ©51-955 in 50-093 14057
PRODAMO KRANJ PLANINA nedokončano poslovno stavbo ob cesti, 420 m2 uporabne površine. 120 m2 v etaži, NAKUP MOŽEN PO ETAŽAH. KRANJ CENTER najboljšemu ponudniku prodamo trgovski loka! z izložbo, 65 m2, KRANJ CENTER MANJŠI GOSTINSKI LOKAL, 165 000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00. 0609/650-123 14303
IZOLA nad Simonovim zalivom oddajamo počitniške apartmaje, mirna lega, vrt, TV, parkirišče. ©066/64-
64-02 14322
Zelo ugodno prodam VIDEOTEKO s cca 1500 filmi, računalnikom, TV, video, previjalcem kaset, ličnimi policami. ©740-046 14352
ODDAMO 2 lokala na Bledu v izmeri 200 m2 in 20 m2 primerno za gostinsko trgovsko dejavnost. ©740-095 14354
Manjši lokal cca 10 m2, v Kranju Planina II ali III, kupimo. LOCI inženiring, 225-116, 633-629 14494
LOKAL poslovni prostor 15 m2, v starem delu Kranja, prodamo. LOCI inženiring, 225-116, 633-629 14498
RIBNO oddamo poslovni prostor s skladiščem, 85 m2 + 40 m2, HRUŠI-CA oddamo poslovna prostora primerna za frizerski in kozmetični salon, pisarne... NOVAK NEON, 862-877 14505
Oddamo poslovni prostor v Žirovnici, 150 m2 (2 skladiščna prostora, pisarna, prodajni prostor, klet) primerno za trgovino, mirno obrt. Cena 15 DEM/m2 in predplačilo - 6 mesečno. PIA 863-145 14663
ODDAMO poslovne prostore, primerne za prodajalno, delavnico ali podobno, skupno 130 m2, tel.. CK namembnost urejena, parkirni proso-tori. Mike & co., 226-503 H688
RADOVLJICA staro mestno jedro, prodamo staro tiskarno in knjigoveznico, CK, prodamo najboljšemu ponudniku. GS 5 STANIČ, 715-009
14778
RADOVLJICA staro mestno jedro: oddamo v najem poslovne prostore več kot 100 m2, utečena dejavnost trgovina z mesnimi izdelki in mesom. Cena najema po dogovoru. GS 5 STANIČ, 715-009 14779
ŠKOFJA LOKA ind. cona prodamo poslovni objekt, 400 m2 neto poslvno pisarniških površin, z vso pripadajočo infrastrukturo. Čena ugodna. PIA ŠKL. 622-318, 623-117 14789
V Zapužah prodamo ind. objekt površine 800 m2 v dveh etažah CK, tovorno dvigalo, tel., možno plačilo v dveh oborkih, ugodna cena. TRG BLED, NEPREMIČNINE, 76-07614804
Na Koroški Beli prodamo hišo v izmeri 300 m2 in gospodarsko poslopje, parcela ima 800 m2 možen nakup objekotv posebej, staro hišo cena 27000 DEM. TRG BLED, NEPREMIČNINE, 76-076 14805
ODDAMO GOSTILNO v centru Tržiča. MANDAT ©22-44-77 14824
Prodamo ali oddamo v centru Bleda FRIZERSKI SALON 60 m2, gostinski lokal 250 m2 z vrtom, slaščičarna 100 m2. K3 KERN d.o.o. ©221-353,
222- 566 in fax 221 - 785 U828
V Tržiču prodamo POSLOVNE PROSTORE, primerne za proizvodno dejavnost ali skladišče cca. 300 m2. ob glavni cesti, v bližini avstrijske meje oddamo dva nova POSLOVNA PROSTORA, primerna za frizerski salon, zobozdravstveno ordinacijo ali trgovino. B.A.V. d.o.o., Koroška c.5 , Tržič ©52-233 14840
KOLESA
Prodam dirkalno KOLO Pinarello compagnolo, 10 prestav št. okvira 60, cena 350 DEM ©731-376 14415
Prodam MOPED APN 4, letnik 1979
©621-316 14463
Ugodno prodam dekliško GORSKO KOLO in BMX kolo. ©311-71 3 14544
Prodam MOPED TOMOS AVTOMA-TIK blac bullit, praktično nov. Cena 980 DEM. ©311-978 14549
Prodam moško, žensko in otroško PONY KOI.O za 15000 SIT v kompletu. ©311-635 14553
PIAGGIO SCOOTERJI več modelov, ugodni krediti, ugodne cene. ©84-
054 14575
Prodam ATX letnik 1989, cena po dogovoru. ©57-928 14620
Prodam 2 motorja APN 6 S, dobro ohranjena. ©421-082 14694
Ugodno prodam motorno kolo MZ 125 Sport star kupljen 95. ©431-814
14790
HONDA SKUTER, 50 ccm, starejši letnik, brezhiben, prodam za 650 DEM. ©332-178 i48u
OBVESTILA
ENODNEVNI IZLET NA MORJE z vso postrežbo. ©491-442 13507
GARDALAND SKUPINE 8 oseb po dogovoru. ©491-442 13508
NAKUPOVALNI IZLET na MADŽARSKO in ITALIJO vsak teden. ©491-442 13509
Š.D. JELENDOL ORGANIZIRA V SOBOTO, 14.6.97 ODPRTO PRVENSTVO V MALEM NOGOMETU. Prijave do petka na ©53-922
14260
OBLAČILA
Kvalitetna športna obutev Sprandi, spredaj šivana, velikost 40-46, cena 4000 SIT. ©802-739 14466
Prodam nov PLAŠČ moški št. 52 velur hanter 65% ceneje ©324-457
14642
OTR. OPREMA
Prodam otroški VOZIČEK. ©740-
134 14351
Prodam italijanski OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK in AVTOSEDEŽ. ©802-039 14378
ŠPORTNI VOZIČEK (marela) in otroški nahrbtnik za 150 DEM, prodam. ©411-605 14482
OSTALO
Prodam novo ZRAČNO PUŠKO Slavija 631 z daljnogledom 4x20. ©451-171 14153
LEVSTE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite: Zbilje 22, ©061/611-078
14187
Ugodno prodam kovinsko GUGAL-NICO za 2 otroka. ©58-346 14359
OGLJE za žar ali kovaštvo, prodam. Cena 70 SIT/kg. ©66-398 14591
ŠINKELJNE prodam in sprejmem naročila. ©718-340 14594
Prodam vzidljiv ŠTEDILNIK rostfrei, krušno peč (z odtisi nageljnov). Gregorc, Tenetiše 1, Golnik 14631
Prodam lesene PUPE za razstavljanje oblačil in prodajni pult. ©806-
744 14664
w DOBRE,' DEBELE, DOMAČE QVRTNE * JAGOD!
1
MARKLTA
Cadovlje pri Trsteniku tel.: 460-048
PRIDELKI
Prodam lepe OLEANDRE vseh barv in velikosti. So pred cvetenjem. ©332-478 14043
Prodam zgodnji KROMPIR in JAGODE. Jerala, Podbrezje 218, 731-302 i4i5i
Zgodnji krompir Adora prodam. Matijovc, Jeglič, Podbrezje 192, ©73-11-44 14417
Prodajam KAKOVOSTNO VIPAVSKO BELO VINO. ©065/642-519
14499
Poceni prodam SADIKE ZELJA, BROKOLIJA in ENOLETNICE ZA GROBOVE. ©451-532_14550
Prodam KORUZNO SILAŽO ©421
072_146J7
JEDILNI in KRMILNI KROMPIR Desire prodam. Žabnica 45 0311-813 i48i 1
MALI OGLASI
VASA POT DO PROPAGANDNIH ARTIKLOV
T-shirt majice, Polo majice, basebai! kape, dežniki, usnjena galanterija, svilene kravate in rute, pisalni pribor, ure ter več kot 1000 ostalih poslovnih daril z dotiskom Vašega logotipa ali brez njega.
IZJEMNO UGODNE CENE
IPro Commerce	Kranj, tet.: (064) 241-071,241-108
	
POSESTI
V okolici Medvod prodamo zazidljivo parcelo 450 m2 z lokacijsko dokumentacijo za 62000 DEM. Mike & comp., 226-503 8817
V Kranju ali okolici kupimo samostojno hišo z vrtom, kupimo tudi polovico oz. del hiše z malo vrata. Mike & Co.d.o.o., 226-503 mse
Prodamo PREDDVOR prodamo 2/3 hiše, 90.000 DEM, starejšo HIŠO v čirčah na parceli 1000 m2 cena 127.000 DEM, v Podbrezjah HIŠO DVOJČEK 8 x 9.5 m, parcela 386 m2, cena 80 000 DEM, LJUBNO starejšo HIŠO na parceli 500 m2, cena 75 000 DEM, V Bitnjah na odlični lokaciji enonadstropno HIŠO, spodaj za poslovno dejavnost, zgoraj stanovanje, BLEJSKA DOBRAVA - prodamo obnovljeno dvostanovanjsko HIŠO, parcela 587 m2, cena 178 000 DEM, Žiganja Vas - HIŠA v 3. gr.fazi, parcela 450 m2, 145 000 DEM, ZALOG PRI CERKLJAH -montažna hiša z zidano kletjo, parcela 977 m2. K 3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785
11254
Prodamo v Kranju pizzerijo in okrepčevalnico v izgradnji, v Kranju prodamo 15 m2 trgovski lokal v pritličju, cena 25 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 11256
Verjemite ali ne...
RADIO OGNJIŠČE
PLinin.i
Krvavec Tinjan Kum Ajdovščina 104.?   91.2   W.9 01.2
Kranj okolica,prodamo starejšo HIŠO delno podkleteno, parcela 1000 m2. Mike & Comp. 226-503
12026
BITNJE prodamo zazidljivo parcelo, 665 m2. MIKE & Comp., 226-503
12710
Kupimo zaz. parcelo 1000-1500 m2 z lokac. dokumentacijo na lokaciji Tenetiše - Trstenik - Golnik. ©461-801 in 0609/624-660 13227
Prodamo LESCE zgornji del obnovljene hiše, samostojen vhod, cena 129 000 DEM, STRAHINJ novejšo, visokopritlično HISO, lahko tudi dvostanovanjska, cena 350 000 DEM, JESENICE starejšo hišo na parceli 1100 m2, cena 70.000 DEM, okolica Brnika, starejšo hišo na parceli 600 m2, cena 150 000 DEM, z možnostjo dokupa dodatne parcele; Bled nedokončano hišo z delavnico v pritličju, parcela 1800 m2; PORTOROŽ Lucija vrstno hišo, cena 260.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 13464
Prodamo v Cerkljah enonadstropno hišo , lepega videza, na parceli 600 m2, cena 290 000 DEM, v Hotema-žah starejšo delno obnovljeno hišo na parceli 700 m2, v Sebenjah pritličje nove hiše na parceli 800 m2, na Orehku pritličje hiše z vrtom, na Orehku starejša pritlična hiša z delavnico na parceli 1000 m2, BOHINJSKA BISTRICA prodamo hiši, dvojček na parceli 500 m2, cena 170 000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566 13465
JESENICE dvostanovanjska hiša z lepim vrtom 338 m2 in zidano garaža, prodamo za ugodno ceno. PIA 863-145, GSM 04 1 6 7 3-048 13784
NAKLO pri Kran|u prodamo eno polovico stanovanjske hiše I. nads. 115 m2, garaža, terasa, telefon, 630 m2 pripadajočega zemljišča, cena 75000 DEM. GS 5 STANIČ, 715-009
13825
PRODAMO BOHINJ 2 km pred jezerom zazidl|ivo parcelo 819 m2 z dokumentacijo, cena75000 DEM, SENIČNO 1574 m2 zazidljivo parcelo, zazidljive parcele od 500 800 m2 v bližini Begunj, RATEČE pri Kranjski gori zazidljivo parcelo ob glavni cesti vel. 1754 m2, v centru Žiri zazidljivo parcelo 1000 m2, večjo zazidljivo parcelo v Domžalah, vsi priključki so plačani. K 3 KERN, 221-353, 222-
566 13472
DOVJE prodamo dvo stanovanjsko hišo, 212 m2, 700 m2 parcele, na sončni legi z ogrevanim bazenom na vrtu, etažno stanovanje, lepo opraml-ieno. Cena 325.000 DEM. PIA 863-145, GSM 041 673 048 13782
Prodamo JEZERSKO v centru ZAZIDLJIVI PARCELI 498 in 1537 m2, cena 80 DEM/ m2, Podljubelj 700 m2 zazidljive parcele in 4000 m2 gozda, cena 25000 DEM, Žirovnica zazidljivo parcelo 1000 m2 na sončni pregledni legi, cena 55000 DEM, Boh. Bela zazidljivo parcelo 600 m2 z vsemi dokumenti, že stoji brunarica, cena 80.000 DEM, OLŠEVEK 1300 m2 zazidljivo parcelo z vso dokumentacijo, cena 150.000 DEM, Tupaliče 2000 m2 zazidljivo parcelo. K 3 KERN, 221-353, 222-566 13471
RADOVLJICA okolica prodmao izredno lepo parcelo 800 m2 na parceli dva objekta za nadomestno gradnjo (montažna hiša in stara hiša). Cena 95000 DEM. GS 5 STANIČ,
715-009 13826
RADOVLJICA Bled, Žirovnica Jesenice z okolico, takoj kupimo staro hišo ali starejše stanovanje za ceno 70.000 DEM za našo stranko. Plačilo v gotovini. GS 5 STANIČ, 715-009
13830
BLED okolica prodamo novo skoraj dograjeno stanovanjsko hišo, 300 m2, enonadstropna, na lepem kraju ob vodi, dve garaži in malo zemljišča. Cena 150.000 DEM(130.000 DEM). GS 5 STANIČ, 71 5-009 13832
MOJSTRANA prodamo dvostanovanjsko hišo 350 m2, CK, KTV, telefon, dve garaži, ena za tovorno vozilo, ena za osebno vozilo, sončna lega, cena 260. 000DEM. GS 5 STANIČ, 715-009 13833
RADOVLJICA prodamo enonadstropno stan hišo staro 29 let, CK, KTV.telefon, 1000 m2 s pripadajočega zemljišča in 1240 m2 gozda ob letnem kopališču. Cena 310.000 DEM. GS 5 STANIČ, 715-009 13834
ŽIROVNICA prodamo dve stan. hiši, eno staro in eno novejšo, 850 m2 zemljišča, garaža, CK, KTV, telef. priključek, cena 380.000 DEM. GS 5 STANIČ, 715-009_13835
JESENICE prodamo 1/2 stan. hiše v centru 57 m2, garaža, malo vrta, drvarnica, popolnoma prenovljeno, pritličje, cena 50.000 DEM. GS 5 STANIČ, 715-009_nese
BLED prodamo več stanovnajskih hiš na lepšem kraju na Bledu, primerne za tuje diplomatske predstavnike ali za poslovne partnerje. Cene od 500 do 800.000 DEM. GS 5 STANIČ, 715-009 13840
TV-VIDEO-AUDIO-Hl-FI ZASTOPSTVO IN PRODAJAJ
flDPionueenOShervvood
RADOVLJICA staro mestno jedro, prodamo staro stanovanjsko hišo (po domače Vidicovo hišo). Cena po dogovoru. GS5 STANIČ. 715-009
PRODAMO KOVOR dve zazidljivi parceii 806 m2 travnika in 2744 m2 gozda, pod DOBRČO 721 m2 z lok. dovoljenjem, 30.000 DEM, Zg. Duplje zazidljivo parcelo cca 600 m2 prodamo, 70 DEM/m2, MAČE nad Preddvorom cca 500 m2, sončna ob gozdu, 65 DEM/m2, lok. dok., lepo sončno parcelo ob zelenem pasu, 1187 m2, NAKLO (okolica) sončno parcelo z lokacijsko dokumentacijo za poslovno stanovanjsko gradnjo -mirna obrt, 1200 m2, 80 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14300
KUPIMO KRANJ okolica do 15 km, večjo gradbeno parcelo na lepi lokaciji, KRANJ in okolica večjo parcelo ob robu naselja, GORENJSKA KUPIMO VEČ MANJŠIH PARCEL ZA ZNANE KUPCE. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123
14301
VIKENDE PRODAMO Triglavski narodni park Gorjuše, Poljanska dolina, Stiska vas pod Krvavcem, Atomske toplice, prodamo več vikendov na lepih lokacijah. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 14302
9
ISKRA EKRAN 55 cm PRODAJA NA VEČ ČEKOV
*o 2<*> „
^ f£
IE DENAR VREDl VEDNO VEČ
IZMSOJA SONY VIDEO KAMERE
CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055
PRODAMO MOJSTRANA novo hišo na parceli 800 m2 ob zelenem pasu, 280.000 DEM, PODČETRTEK ATOMSKE TOPLICE hiša v izgradnji na izredno lepi lokaciji, na parceli 2000 m2, GOZD MARTULJK dvostanovanjsko hišo na parceli 500 m2, 25 let, 255.000 DEM. CERKLJE (okolica) obnovljeno kmečko hišo, 140 m2 v etaži na parceli 600 m2, 150.000 DEM. KRANJ Struževo 1/2 hiše (pritličje) z vrtom in garažo, 105.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 i429a
KUPIMO DRULOVKA del dvojčka, AMBROŽ pod Krvavcem vikend ali zazidljivo parcelo, KRANJ z okolico do 15 km, starejšo hišo z vrtom, GORENJSKA manjšo kmetijo na lepi lokaciji, KRANJ z okolico novejšo enostanovanjsko hišo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33 00, 0609/650-123
BAŠELJ prodamo novo nedokončano visoko pritlično hišo 200 m2 stanovanjske površine na parceli 708 m2 za 120.000 DEM. STANING 242-754 14655
ŠENČUR prodamo manjšo adaptirano pritlično hišo z garažo za 75000 DEM. STANING 242-754 14656
V OKOLICI KRANJAKUPIMO VIKEND ZA ZNANEGA KUPCA. STANING 242-754 U657
V KRANJU ALI OKOLICI KUPIMO MANJŠO HIŠO DO 150.000 DEM. STANING 242-754 14658
DRULOVKA prodmao zazidljivo parcelo 1000 m2 za 60.000 DEM. STANING 242-754 14868
BESNICA prodamo lepo zazidljivo komunalno urejeno parcelo 1352 m2, dokumentacija se pipravlja. STANING 242-754 14660
PODKOREN prodamo zazidljivo parcelo 2000 m2 z vsemi dovoljenji po 50 DEM/m2 200 m od smučišč. STANING, 242-754 UMI
Zg. Bitnje prodamo visokopritlično hišo, 180 m2, parcela 450 m2, CK, tel, garaža. NEPREMIČNINE OZIRIS 267-535 14669
MTA MERIDIAN
064/861-307
V RS AR - hoteli:
BELVEDERE, PETALON, FUNTANA
POREČ - hoteli:
DELFIN, GALEB, MATERADA
UGODNO PLAČILO NA
5 OBROKOV BREZ OBRISU
V okolici Cerklej prodamo stanov-najsko hišo, renovirano, parcela cca 600 m2, cena 160.000 DEM. Mike & Comp. 226-503 13916
APARTMA na otoku Ugljanu oddam. Cena zelo ugodna! ©311-354 uoer
KRANJ okolica novejšo samostojno hišo z vrtom, 450.000 DEM, ŠKOFJA LOKA (okolica 10 km) novo hišo na parceli cca 1200 m2, 390.000 DEM, PRODAMO BLED ZASIP dvostanovanjsko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 m2, PROA-MO KRANJ BITNJE dvostanovanjsko hišo 12x10 m z dvema garažama, ob zelenem pasu na parceli 700 m2, 360.000 DEM, PRODAMO KRANJ PRIMSKOVO novejšo hišo na parceli cca 500 m2, uporabne površine cca 250 m2, 220.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/
650-123 14297
d.o.o. *» H H
BAS
f\\" tel.fax:064 52 233 \2 Koroška cesta 5
4290 Tržič"
V Podbrdu ob Bači, občina Tolmin prodam starejšo hišo z vrtom. Potrebna popravila ali možna nadomestna gradnja. Voda, elektrika, tel., garaža. Cena po dogovoru. ©66-
721 14355
IZOLA - JAVORJE oddam turistični apartma za dve in štiri osebe v juliju/ avgustu. ©066/63-634, zvečer 14425
PARCELO primerno za vikend velikosti 2400 m2, lokacija loško hribovje, ugodno prodam. LOCI inž. 225-116,633-629 14488
STANOVANJSKO HIŠO novejšo ali v zaključni gradbeni fazi kupimo. LOCI inžg. 225-116, 633-629 mm
Počitniški apartma v Stinici pri Jablancu, velikosti 54 m2. LOCI inženiring, 225-116, 633-629 14490
Starejšo hišo s skupno površino cca 180 m2 na parceli do 1000 m2 v okolici Kranja aH Tržiča kupimo. LOCI inženiring, 225-116, 633-629 14411
PARCELO za vikend, Gorenjska kupimo. LOCI inženiring, 225-116, 633-629 14495
STAREJŠO HIŠO DO 30 let, površine cca 100 m2, s parcelo cca 400 m2 v Škofji Loki ali bližnji okolici, kupimo. LOCI inženiring, 225-116, 633-629 14496
HIŠO tloris 7m x 13 m, klet, pritličje, etaža, mansarda, podaljšana 4 GF, v Železnikih, prodamo. LOCI inženir
ing, 225-116, 633-629 14497
JESENICE na Razgledni prodamo zazidljivo parcelo, 2000 m2, HRUŠI-CA prodamo stavbno zemljišče v industniski coni, 4000 m2. PODME-ŽAKLA prodamo zazidljivo parcelo, 612 m2. NOVAK NEON.d.o.o., 862-
877 14506
V Žirovnici prodamo 1500 m2 zemljišča z grad. dovoljenjem.
©801-028 14556
Oddamo v najem hišo z vrtom. ©323-355, po 19. uri 14584
Prodam HIŠO 17 5m2, gospodarsko posl. 55 m2, dvorišče 937 m2. Cena po dogovoru. ©723-315, od 17 do
18. ure vsak dan 14645
Prodamo VIKEND brunarico 96 m2 PARCELA 1400 m2 vkrižem v zemljiško knjigo, komplet opremljen, okolica Žiri za 170000 DEM. ©267-535
14672
Kupimo hišo na večji parceli (1300 m2), za znanega kupca, Komenda ali Šenčur do 500.000 DEM. ©267-535
14673
Prodamo gozd v izmeri cca 8,5 ha v okolici Jesenic. Mike & comop. 226-503 14684
Blizu Cerkelj prodamo novejšo, lepo urejeno hišo, na parceli 600 m2. Mike & comp., 226-503 14685
Kranj okolica prodamo novejšo hišo z gospodarskim poslopjem na večji parceli možen je nakup samo hiše in dela parcele. Mike & Comp, 226-503
14686
Blizu Tržiča prodamo hišico, CK, telefon, lepo urejeno, parcela cca 600 m2. Mike & Comp., 226-503
14687
Na Jezerskem rodamo neizdelan vikend na 600 m2 zemljišča, popolnoma na samem, ob potočku z lastnim zajetjem vode, na robu gozda, nad jezerom za 90.000 DEM. AGENT Kranj. 223-485. 0609/643-
493 14705
V okolici Kranja kupimo manjšo, starejšo hišo, potebno adaptacije obvezno ob cesti, na vsaj 500 m2 zemljišča ali starejše gospodarsko poslopje, cena po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-
493 14706
V Stražišču prodamo hišo v dveh etažah, komplet izdelano, staro cca 15 let, dim. 12,60 m2 x 10,30 m 600 m2 zemljišča, vseljivo po dogovoru za 370.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 14708
V Podbrezjah prodamo vseljivo hišo z gospodarskim poslopjem, ob cesti, primerno za poslovno dejavnost, na 500 m2 zemljišča, cena po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 14716
V okolici Kranja kupimo zazidljivo parcelo, po možnosti z lok. dokum. oziroma z objektom v začetni gradbeni fazi ali z obstoječo nadomestno stavbo. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 14718
Na vašo željo vam izdelamo cenitev, uredimo stanje zemljiške knjige, svetujemo pri izdelavi in popravilu starejše ali nove hiše, izdelamo gradbeni načrt vse s posvetom strokovnih sodelavcev in še marsikaj drugega, pokličite nas, posvet je zastonj. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 14719
Prodamo stanovanjsko hiso Ra nik.Zelezniki, 300 m2 v treh f3^ renovirana, cena 205.000 DEM- r-g ŠKL. 622-318, 623-117
KERN
tel
221- 353
222- 566 fax: 221-785
d.0.0.
NEPREMIČNINE
Maistrov trg 12 4000 Kranj
V Stražišču kupimo hišo v III. gr. fazi,obvezno podkleteno, lahko tudi Zg. Bitnje na vsaj nekaj zemljišča, po možnosti visoko pritlično. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-49314721
V Zalogu pri Cerkljah prodamo samostojno hišo staro 14 let z vsemi priključki, na 977 m2 zemljišča, komplet ograjena parcel, možnost dozidave, mirna okolica, vseljiva po dogovoru, cena 250.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-
493 14722
BLED RIBNO prodamo poslovno stanovanjsko hišo 130 m2 stanovanja, 200 m2 poslovnih prostorov 80 m2 mansarda, 1800 m2 parcele za 220.000 DEM. POSING, 863-150
14751
TRŽIČ KRIŽE prodamo samostojno hišo 190 m2 stanovanjske površine, 140 m2 vrta, obnovljena za 130.000 DEM. POSING, 222-076 14762
GOLNIK OKOLICA prodamo samostojno hišo 80 m2 stan. površine, 400 m2 parcele. Takoj vseljiva za 165.000 DEM. POSING, 22 4-2 1 0 14763
PROMET /. NEPREMIČNINAMI
TEL in FAX: 245-366
Hotemaže pri Preddvoru prodamo hišo staro cca 15 let na 1500 m2 zemljišča, vseljivo takoj, brez bremen, takoj prepis za 350.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-
493 14700
V Kranju v bližini centra kupimo novejšo vseljivo hišo na vsaj 800 m2 zemljišča do 350.000 DEM za znanega interesenta. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 14710
V okolici Kranja nujno kupimo manjšo bivalno hišo na vsaj nekaj zemljišča za znanega interesenta do 260.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485,0609/643-493 14711
Na Drulovki kupimo hišo, lahko dvojček ali končna vrstna, za znanega kupca do 270.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 14712
V čirčah nujno prodamo 13 let staro vioskopritlično, samostojno hišo, dim. 12 x 11 takoj vseljivo, na 600 m2 zemljišča, za 450.000 DEM. AGENT Kranj 223-485, 0609/643-
493 14713
V Tržiču prodamo dvostanovanjsko hio z možnostjo poslovnih prostorov, staro 15 let, z vsemi priključki, komplet izdelano, na sončni strani, na 1408 m2 zemljišča, cena 480 000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/ 643 493 14715
NEPREMIČNINE
Jdomplan kranj, p.o. 401
kranj,bleiweisova 14 p.p. 139,
lletitel.064/268-700,
I fax:064211-864
upruvtjonje in vzdrževanje stonovonj
NOVO promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost
zagotavljata zanesljivost in uspeh.
ŽIRI OKOLICA prodamo samostojno hišo vel. 6 x8 m, 3 ha pašnika, ĆK. tel. takoj vseljiva za 105.000 DEM. POSING, 222-076 14764
KRANJ NAKLO prodamo starejšo kmečko hišo, vel. 17 x 10 m,. Primerna za nadomestno gradnjo, ' parcela 460 m2, za 80000 DEM. POSING, 222-076 14765
MOJSTRANA prodamo dvostano-, vanjsko hišo 350 m2, CK, KTV, telefon, dve garaži, ena za tovorno vozilo, ena za osebno vozilo, sončna lega, cena 260.000 DEM. GS 5 STANIČ, 7 1 5-009 14766
GORENJSKA zaradi povečanega povpraševanja naših strank takoj kupimo 8 stanovanjskih hiš različnih cenovnih razredov z več ali manj zemljišča. GS 5 STANIČ, 715-009
14773
NAKLO Podbrezje prodamo starejšo stanovanjsko hišo, obnovljena, ĆK, KTV, gospodarsko poslopje, telefonski priključek 550 m2 pripadajočega zemljišča, registriran poslovni prostor za frizerski salon. Cena 280.000 DEM. GS 5 STANIČ. 715-
009 1477S
RADOVLJICA staro mesto jedro prodamo staro stanovanjsko hišo, enonadstropno, dva vhoda, z dvoriščem. Cena 99000 DEM. GS 5 STANIČ, 715-009 14777
SVET R.E. d00 CML7T Huje 33, OVLl   4000 Kranj
NEPREMIČNINE toc064/'3$W
MEDVODE prodamo 1/2 Ijjl dvojčka v pritličju, 157 m2, tel., V cena dogovor. PIA ŠKL 622-3^ 623-117 __—^f
Železniki na parceli 200 m2 prodaj; starejšo hišo potrebno adaptacije novogradnje. Lokacija primerna tu za vikend. Cena ugodna. PIA
622-318, 623-117 _____l>«
Na Bledu prodamo hišo v gradnj'^ j parceli 1100 m2 400 m2 oddalj^, od jezera, v celoti adaptif% kmečko hišo na parceli 10°° $
parceli 1100 m2 400 m2
manjšcThišo v Ribnem v izmeri 90^ na parceli 500 m2. TRG o ^, NEPREMIČNINE 76-076 [
olpdom
rWPW
IN E PREM IĆ NI nVkO POSLOVANJE
(Kočna) prodamo rjgig icano dvostanovgj™
Na Polanah skoraj dokonča.,-hišo na parceli 650 m2. ^-T^ž, hišo v gradnji na parceli (W |epj| Lešah pri Tržiču na novo zei f adaptirano dvostanovanjsko m gospodarskim poslopjem, sončna lokacija, v Ribnem pr" fi manjšo enostanovanjsko parceli 500 m2. TRG BLED Nty| MIČNINE, 76-076
Prodamo gradbene ParceleaLe ca parcela 1500 m2 z grau dovoljenjem cena 90.000 D^ialJ 1350 m2, Moste 1070 nrt2. rQM Kočna 500 m2, cena 38^jj ^ *
2, "
._ mir
jenjem in brunarico tpG
Bled gradbene parcele 5UR0ninjf jezera, cena 120 DEM/m2, °LmOM ka Bela 650 m2 z gradbenim £M jenjem in brunarico. J^G ^ NEPREMIČNINE, 76-076 ^^.
Prodamo VIKENDE na l*39rejlj Golico 70 m2 in 600 m2 zeml)'5" lW i Srednji vasi pri BeguniaU6i4«c; j BLED, NEPREMIČNINJ^J^^-^,
V Stiski Vasi pod Krvavcem P^t 1 HIŠO, primerna za vikena l4)> j 067 ta
stanovanjsko hišo, 130 rn2;//V
Na Brniku PRODAMO o
536 m2, 'cena 200.000 NEPREMIČNINE, 330-11*
V Dupljah PRODAMO'jJJSjl stanovanjsko hišo v 3. gra" Sv 'r, 570 m2, parcela 877 NEPREMIČNINE, 330-11«
V Tržiču prodamo starojžo^
-1 -;1anriuani«kr> hišo V c?
no stanovanjsko hišo v . 135 m2. SVET NEPREMICN'
112.
V LOMU POD STORŽIć^jo,J mo novejšo stanovanjsko   -gp »s m2. parcela 520 m2. SVC MIČNINE, 330-112.
V Lescah PRODAMO «PC
no stanovanjsko hišo, ^ cela 785 m2 SVET NEP^ £ 330-112.
PIA NEPREMIČNIN*!
OBVEŠČA SVOJE CENJENE STRANKE/1 DA ODPIRA NOVO PODRUŽNICO ^ V STRAŽIŠČU PRI KRANJU NA DELAVS^ | CESTI 23 a TEL: 064/312-622
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, » DA POLEG NAŠE STALNE PONUDBE, kot so- K nakup, prodaja, najem, oddaja, sestav^ Vj, pogodb, zemljiško knjižni preldogi, cenitv'',y vam NUDIMO TUDI celoten nadzor pri tridimenzionalno projektiranje, gradnjo P fazah in obrtniška dela
-B^caLJpIV^ PAR£ELE - Naklo, ' Zbiiie VPre-ddvor. Žirovnica, HIŠI -^22-44 77Ce prodarno! MANDAT
sl"\/----- 14823
Ovalna n.n\Velikl Planini Prodamo, E rti? v ^na 40 m2 v Pritličju in ?Eto nLra,dstr°Piu. cena 40 000
EjSte? m2'K3 KERN
222-566 in fax
14829
lBAvan)HU]n Tržiču Prodamo več hiš. ■•52-233    ' Koroška c- 5- Tržič
*^--_____14831
if1*50* Hl^nVki prodamo končno atrijs-K°roska°r Vc 3 GF- B.A.V. d.o.o., 8'^-lL!lTržlčQ52-233 14833
»IŠO^ Krania prodamo starejšo Ao.o K, 5?rce,i 720 "i2. B.A.V. jj (*4j*)roSka c.5, Tržič 1352-233
r> Nap"——-- _
L JlvIHepADna^ Padamo več ZAZIDL-5 Tr£FL BAv- do°- Koroš"
10 "S. BAn\/Ž5h Prodamo parcelo 2000 i° **52-233 Koroška c- 5' Tržič
. 14836
Kur
V|^NDO\/Večr, Hlš' STANOVANJ, »vnih ra°:'n PARCEL različnih cen-5 t^°V BAv d°o., Koroš-I       Tržič »52-233 14837
^Mc.SUreSal0nS
•^MSJONU vam v ENI URI POMAGAMO:
In> oovcča razgibanost sklepov da se izognete glavobolom *dđ izboljšate prekrvavitev, prebavo, odvajanje vode *da zmanjšate telesno težo *da odstranite celulit , *da pravilno oblikujete postavo *da se znebite bolečin v hrbtenici *da se
znebite stresov in popolnoma sprostite
*im Vse *o dosežete z C7 Pfenano in dolgo znano metodo °e/ Priporočamo astmatikom, občnim bolnikom in
za multiplo sklerozo
I   ^ ^CLJA 3 Tel: 064/ 331-8191.
^Keditve
So'iU^STb ^ OHCETI IN ZABAVE tflS^    10 "BONSAJ". »421-498
ia"SlasBr5N"BON, vam ponuja prijet-2'<p.5o vse priložnosti. »632-i(- 7><^3 m37
fah^SBcT^-
ifji?ave n _2a ohceti, obletnice in '55 "n^i TRIO ali DUO. »731-
'^bavah Ž0' kl >gra na ohcetih in ijv5?"537     KlTARISTA - PEVCA!
^ ^lav« vaia onceti, obletnice, razne Js^^rnnudi DUO »451-292
... grlicah Vas zabava na porokah, ij^ah in v lokalih. »431-497
JOVNI STIKI
tiKpR^NE DELNICE: UNION, ^!^ir.oL??L- KRKA' LEK, ISTRA "^ernn odkupimo z gotovino '° nadom. »312-385 «293
TAVUALNICA
^imo vse vrste posoji I zgodnejše obresti. ^^1064^847
*** vi^^KaTT?---
farjev r«L?e 2adnle Priložnosti rOBjtt^ cert.f.kata Pokličite zdaj!
^&£m stari kredit' da lank0
^C^^i31 »422 "193
lik** UN?iCce 'NTEREVROPE in
^l^^-^i^___14397
K°sUSe°tte'nice SAVE, PETRO-
Ra0il,«v cL$? *adnle priložnost I hs^O 20 !^'tlka,a »062/32-047
047
4 702
ife^Sc^VEČ NUDIMO ZA % o0lA am^I SELNICE SAVE febCHOLORJA S?50MA RUBLJA Krin^^VODE ^ ostalih
v^ANSTVA
1484B
0>vednenimo^osti za spoznali«« V AFROČn\,Sr!lh'k,90^ina511 Tn^ici i^'IL: *en.tni os
wSL^nici a-ioJ1''~ zenitni pos-S»h brezobx24-258. kjer je za ^■l^^bffi no- Vsi' ki rad pie-
u V LJUBLJANO. I4M1
RAZNO PRODAM
Bukova ali mešana DRVA po ugodni ceni prodam in dostavim. »061/ 714-909 14157
Manjšo DELOVNO MIZO z močnim lesenim platiščem, kupim. »311-
144 14289
FRAJTONARICO - Slovenija CFB, odlična in GORSKO KOLO Bianchi, oprema Shimano prodam. »224-
594 14380
Prodam SKRINJO 380 I in ŠOTOR za 4 osebe. »325-926 14421
Prodam BIDE, keramične umivalnike, govejo kožo. ©242-433 14438
Prodam BUKOVA DRVA možna dostava. ©681-086 144S8
ASTROLOGIJA IN VEDEŽEVANJE po telefonu ali osebno J
090-41-43 &
NOV TV SONY barvni stereo, ekran 74 cm, 2 pony KOLO po 1000 in 3000 SIT, otroško kolo za 1000 SIT. prodam. ©228-206 14487
Prodam bukova in mešana DRVA z dostavo. ©685-518 14524
Kupim rabljeno CISTERNO za gnojevko do 1200 I. »451-791 14542
Prodam suha bukova DRVA in domače ŽGANJE. »403-710, zvečer 14558
Prodam ročni TAMPO TISK in star klavir. »411-950 14570
Prodam mešana drva bukev-hrast-jesen. »242-242 14585
Prodam BUKOVA DRVA. »682-572, zvečer ussa
Prodam OMARO za dnevno sobo in garažo. »50-406 14601
Prodam trajnožarečo PEČ in ŠTEDILNIK, barvni TV, ZIBELKO, KOLOVRAT, MOTOVILO. »211-002
14724
Prodam OTROŠKO POSTELJICO, STAJICO in NOVO SEDEŽNO GARNITURO. »222-400 14728
Prodam 15 SODOV 200 I, (zaprti tip), primeren za gorivo. »332-432 uei3
Ugodno prodam VHODNA VRATA Jelovica Inf. na »245-560 14819
STAN. OPREMA
Prodam otroško PISALNO MIZO in trodelno omaro za obleko. »212-967 1*347
Ugodno prodam dnevno sobo in večjo sedežno garnituro. »324-766
14348
Komplet spalnico, stara 8 let in samsko spalnico ter dve omari, prodam. »66-721 14356
Prodam BELE KUHINJSKE ELEMENTE. »061/371-946, v Kranju
14365_
Prodam OMARO za predsobo, gramofon Tosca. »331-540, po 20.uri 14400
JOGI, 190 x 90, malo rabljen, prodam za 5000 SIT. »401-405
14406
Prodam SPALNICO svetlo rajve barve Sijaj, lepo ohranjena, cena 50.000 SIT. Kočar, Zalog 100, Cerklje
1*475
Prodam dva ohranjena JOGIJA za 6000 SIT. »431-047 14534
Prodam 2 OMARI za dnevno sobo in KLUBSKO MIZICO. »471-544 14546
BOJLER 80 I, pomivalno korito z omarico ali brez prodam za polovično ceno. »632-465 uses
Ugodno prodamo pisalno mizo, dobro ohranjeno. »622-391 14597
Poceni prodam odlično ohranjene, nesestavljene omare - oroh za dnevno sobo. Mere: 4x104x40x220, kotni element. »620-843 14932
ŠPORT
Prodam zložljivo KAMP PRIKOLCO (Treska), letnik 1988. »330-22614162
Prodam dva ŠOTORJA za 4 oseb in moško športno KOLO. »330-409
14462
Ugodno prodam JADRNICO ELAN 430 s prikolico in motorjem. »78-
350 14484
SURVIVAU PAINTBALL
IZPOSOJA PAINTBALL OPREME klub Skobac Kranj
Tel.: 332-145, Sandi Tel.: 311-837, Boštjan
Prodam GLISER ELAN GT 402, motor Johnson 45, prikolico, cerada, vsa oprema, cena po dogovoru. »211-285 14586
Prodam nov nemški ŠOTOR za 4 osebe, cena 50 000 SIT. »325-438
14707
Prodam ROLARJE ROCES, št. 37-38. «226-394 14708
FITNES MIZO z dodatnimi pripomočki prodam. Kličite vsak dan na S 874-250 po 18. uri 14541
STORITVE
SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih strojev, sesalci, štedilnik, bojlerji...»242-037
3232
TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! »061/813-553 3425
IZKLOPI, RUŠENJA, PREVOZI, ZEMELJSKA DELA, ULČNIK, 50-476
TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. »738-333 ali 0609/628-616
3426
SERVIS TV-VIDEO-HI FI NAPRAV vseh proizvajalcev na »324-698 od 9-17 h. Čujič Jože, Smledniška 80, Kranj 7463
HITRO in KVALITETNO opravljamo vsa dela na vodovodnih instalacijah ter centralni kurjavi.
Po želji opravimo tudi zidarska ter keramičarska dela. Tel.: 061/653-043, 0609/626-892
SONY
ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese. »621-443, po 19. uri 7727
TV, STOLP, VIDEOKAMERO, REKORDER in ostalo zabavno elektroniko popravimo v PROTON SERVISU, Bleiweisova 2 (kino Center) Kranj. »222-004 9275
MHC 881- 3x CD, 2x autorevers, kasetofon, daljinsko vodenje, surround zvočniki, 2x 105 W glasbene moči
Trgovina in storitve d.o.o. Kidričeva 2, Kranj Tel.: 064/21 23 67,21 11 42
DELOVNI ČAS 9.00 -12.00 in 15.00 -19.00 sobota 9.00 -12.00
«1
PAINTBALL! Tel.: 360-100
RODE
STROJNI ESTRIHI
Tet.: 064/411-605
Nudimo brezplačne prevoze betona do 20 km. Cena betona je ugodna. BIHI.d.o.o., Kranj, 041/626-643 ali 211-534_mio
ELEKTROINSTALACIJE VRHOVNIK vam nudijo izdelavo vseh vrst elek-troinstalacij v dogovorjenih rokih in po konkurenčnih cenah. »064/245-379 ali 0609/641-662 11439
Čistilni servis METOD.d.o.o., vam nudi čiščenje vseh vrst talnih površin (zaščita, premazi), sedežrtih garnitur, STEKLA, PRANJE ZAVES...»064/ 326-969 12180
NOVO! GREZNICE iz masivne plastike izdelujemo po želji naročnika od 5-50 m3, obbetoniranje ni potrebno. Ugodna cena, brezplačna dostava. »736-478, vsak dan od 6.- 18. ure, Rajgelj Anton 12776
KVALITETNO IZDELUJEM CINKANE SMETNJAKE različnih velikosti. Jen-kole Drago, Prebačevo 32 A, »326-
426 13391
POMLADNI VETER
090 43 Ol
POGOVORI-ST1KI-POKLIĆI KAJ
altama commerce d.o.o. Kranj
C. 1. map 5, Kranj, tik ob vhodu oz. izhodu centra, mesta odprto NON-STOP od 9. do 19. ure tel.:064/331-552
VELIKA AKCIJA mjmtiMo ZAMRZOVALNE TiHMIKE OD 16. 6. DO JO. 6. '97
10% DODATNI POPUST
V AKCIJI PREKO 30 VRST HLADILNIKOV!
Od 16. 6. '97 poteka akcija samo v D0M0TEHNIKI. Od 23. 6. do 30. 6. '97
pa tudi v hotelu CREINA Kranj, kjer bo odprto tudi na dan praznika, 25. 6.'97 in v soboto 28. 6. '97 in nedeljo 29. 6. '97.
Ob zaključku akcije, to je 30. 6. l97 ob 17. ure nagradno žrebanje - presenečenje!
ROLETE, ŽALUZIJE, OKNA, HARMONIKA VRATA - IZDELUJEMO, MONTIRAMO in SERVISIRAMO. »211-418 ali 71 4-5 1 9 13567
TENDE, SCREENE, LAMELNE ZAVESE IN ALUMINIJASTE ROLETE NUDIMO PO KONKURENČNIH CENAH. NA ZALOGI TUDI AL ROLETE ZA GARAŽNA VRATA. »061/ 651-247 13572
FABJ0NI - izvajamo barvanje fabjonov! T rrj2 stane 850-5IT! Tel.: 064/242-331
ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE, PLISEJE - montiramo in popravljamo ter peremo ZUNANJE ŽALUZIJE   »061/376-783 in 374-
583 13631
Prevzamem vsa GRADBENA DELA z materialom ali brez. »330-072 13646
Je vaša hiša potrebna obnove ali potrebujete nov dimnik, fasado ... Pokličite »228-308 in dogovorili se bomo o vsem potrebnem        13663
Zastekljujemo vse vrste - balkonov, teras, vetrolovov in opravljamo ostala steklarska dela. »/fax 061/272-381
13673
SELITVE, prevozi v komori 16 m3 21, ugodno. »471-762, popoldan 13810
IZPOSOJA-ŠTEMANJE za orodje Hilti, vrtanje, globinsko čiščenje KIRBY. »411-808, popoldan 13971
ŽAGANJE DRV in PREVOZI DRV na dom! Jereb »625-215 uoes
Nudimo brezplačne PREVOZE BETONA do 20 km. Cena betona je ugodna! BIHI d.o.o. Kranj »041/ 626-643 ali 211-534 14073
LEDO SERVIS - popravilo hladilnikov, zamrzovalnikov, pralnih strojev, štedilnikov. »064/242-766 9834
Popravila vseh vrst TV aparatov - TV GORENJE TUDI NA DOMU! »331-199, Sinko 14078
Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, polaganje robnikov in pralnih plošč. »061/813-642,061/817-624 13407
Izposodite si viedo kamero Sony -uporaba je enostavna, posnetki pa odlični. »222-055_13505
Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo in POLAGANJE LAMINA-TOV. »422-193 10130
SANIRAM DIMNIKE z vstavitvijo nerjavečih tuljav primeren za vse vrste kurjav in novogradenj. »0609/643-925 I04f7
% vodovod * ogrevanje 5513 *ah«"l» *kanalixacii<*
" ■^S^,te|.&f0l;(M.222-W5j!!^
STROJNA IZDELAVA ESTRIH0V Djakovlć
064/330-142
STROJNO
um 1,01 t vil
esirihov
Klemene K   tel. 471-813 ■0609/632-047
TENDE, SCREENE, LAMELNE ZAVESE in ALUMINIJASTE ROLETE nudimo po konkurenčnih cenah. Na zalogi ALUMINIJASTE ROLETE za garažna vrata! »061/651-247 13566
POHIŠTVENO MIZARSTVO
ALOJZ GAŠPERUN
Zalog 80, Cerklje Tel.:064/422-210
Izdelava notranje opreme po naših alt vaših načrtih za:
-kuhinjo, dnevne,pndsohe in otroške sobe -pisarne, trgovine in druge poslovne prostore
Cena velja samo 16. in 17. junija
Prevzamem VSA GRADBENA DELA z materijalom ali brez. Pokličite na »326-303 14381
ELEKTROINSTALACIJE, domofoni in ostale montaže izvaja hitro in po konkurenčnih cenah EPNEZ s.p.,
»311-530 14393
NOHTI lepi, urejeni, sanje vsake ženske. IZDELAVA umetne špice, manikura. »422-669 i44ii
SAMO EN KLIC REŠI VSE VAŠE PROBLEME!
EXPLEOy d o. o. Zaključna dela v gradbeništvu
- centralna ogrevanja - adaptacije kopalnic - elektro inštalacije ■ keramičarstvo - pečarstvo - zidarstvo - pleskarstvo Tel: 041/668-215, 041/674-418 non stop 24 ur. Hitra in kvalitetna izvedba, garancija 2 leti!
GLOBINSKO ČIŠČENJE TALNIH OBLOG, oblazinjenega pohištva, zaščitni premazi. »325-985 14427
PARKET, KERAMIKO, LAMINAT -POLAGAM, BRUSIM IN LAKIRAM PARKET TARLE.s.p., »323-585, zvečer 14440
ROMI potujoči čistilni servis, nudi vse vrste čiščenja. »719-090 14477
Izognite se težavam, naročite izdelavo načrta za vaš objekt na »224-
8 1 5 14479
RTV SERVIS NOVINEC- popravilo vseh vrst televizorjev po zelo ugodni ceni. ©331-245 14480
KOMBI PREVOZI TOVORA in selitve po ugodni ceni. »621-609 14485
-VEDEŽEVANJE
090 44 09
Obnova vsega oblazinjenega pohištva v usnje in blago. Jogiji po meri! »53-826 14501
Popravila in preventivni pregledi plinskih štedilnikov^ nastavitev izgorevanja. »57-695 14517
ČIŠČENJE sedežnih garnitur, jogljev, talnih oblog, oken, obnova namazov. LESKET 211-338 14525
Sprejmem vsa zidarsko-fasaderska dela. »742-009 14528
SUHOMONTAŽNA IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ, pregraditev pisarn, lokalov, sob itd. Stenske in stropne obloge. »422-707 14532
BELJENJE STANOVANJ z Jupolom, 1 m2/180 SIT. »325-590 14545
Deklaracije oblikovane s tekstom, črtno kodo, grafiko, izdelamo ekspresno. »634-665 14571
SNEGOLOVILCE izdelujemo za vse vrste kritin. »324-468 14126
Barvanje lesa (špic, pobjonov) in druga dela na višini. »422-423 14160
OBDELAVA MANSARDE Z IZOLACIJO, predelnih sten v Kanuf SISTEM,. ARMSTRONG, spuščeni stropovi. »064/491-425 ali 064/ 224-373 14170
ŠIVANJE po naročilu in popravila. »326-839 14304
SERVIS gospodinjskih aparatov - če vam zamrzovalna skrinja pušča vodo, pokličite 332-053 14345
Načrtovanje in zasaditve vrtov, grobov in ostalih zelenih površin, svetovanje. »310-744 14358
POZOR! Uspešno podjetje vas kvalitetno in po najugodnejši ceni reši problemov, ki jih imate z dimniki (črni madeži, kondens..)vstavimo A testirane, nerjaveče cevi in pripravimo dimnik za prijaznejšo zimo. »041 671-51 9 143«1
AVTO SOLA ing. HUMAR
Zidarska skupina dela vsa zidarska dela in fasaderska. Delamo kvalitetno in hitro. »242-517 14372
SERVIS eleK. orodja Black & decker, Iskra. Kodrič, Zg. Besnica 36, »403-
153 14420
VODOVODNE INSTALACIJE hitro, kvalitetno in konkurenčno. KošrriK
S.p., 332-061 14422
1 ^ NAJUSPEŠNEJŠA
avtošoIa
VOŽNJA V OSEDNIH VOZllilt
POLO, GOLF, FIESTA, SUZUKI...
I*N Z MOJ ORNIM kol l SOM
YAMAHA
Tečaj CPP vsak PONEDELJEK
,7 ' ob 9h dopoldne in |t   ob 18h popoldne
GLASBENA ŠOLA
Tomšičeva 36, KRAN3
Vpisujemo učene« z* ioisio leto 1907/98 Jo 15.6. oa 15. do 18. ure. Sprejemnik rapitov m starostnik omejitev ni.
tel.:225-078 dopoldan
PRODAJA GLASBIL
Izdelava in oprema hiše, lokala, stanovanja od A-2. Urejanje okolice. ©332-260 14576
Obdelava mansard ter montaža stropov in sten z gips ploščami ali opažem. ©431-098 14592
Ročna limfna drenaža, ročna masaža, nega obraza, dekolteja, solarij. ©738-303 1459a
Oglaševanje na JUMBO PANOJU nudi diseoteka ARX Radovljica. ©041 637-484 14607
Vaš osebni horoskop in astrološko svetovanje na mojem domu. ©061-559-713, zvečer 14614
Hitro in kvalitetno opravljamo jUl vsa dela na vodovodnih instalacijah ter centralni kurjavi. Po želji opravimo tudi
zidarska ter keramična dela. Tel.:225-686, 0609/626-892
SERVIS in POPRAVILA pralnih strojev, tudi starejših. ©332-350, 325-917 14616
Obnavljamo vse vrste sedežnih garnitur, kuhinjskih kotov v usnje in blago. ©53-826 MW9
Gradnjo vaše hiše prevzamemo od temelja do strehe. ©733-968 14638
TV ANTENE, montaža, servis, dograditev (POP, A, TV3) kanala. ©225-255 14640
KLIMATSKE NAPRAVE primerne za frizerske salone, Fitness studie, trgovine in druge lokale. ©58-224 14700
IZLETI S KOMBIJEM - GARDALAND, NAKUPOVALNI MADŽARSKA, ITALIJA, PREVOZ TOVORA po Sloveniji in tujini. ©491-373 14809
REDNO ZAPOSLIMO: PRODAJALCA IN PRODAJALKO za živilski diskont.
Tel.: 330-178 PRODAJALKO ali PRIPRAVNICO za živilsko trgovino. Tel.: 227-148
STANOVANJA
PRODAJA IN NAKUP nepremičnin, cenitve, izdelava pogodb, vpisi v zemljiško knjigo. MIKE & comp. 226-503 6161
Na Jesenicah 3 ss 69 m2, plačilo po obrokih (30.000 DEM takoj, ostalo po dogovoru), v Tržiču 3 ss 79 m2 na Deteljici, v Šk. Loki 2 ss, 61 m2 v Podlubniku, cena 95 000 DEM, v Radovljici, 2 ss, 58 m2 (zasedeno), cena 76 000 DEM. K 3 KERN d.o.o., 221-353, 222-566 in fax 221-785
10698
Prodamo: v Kranju - 3 ss na Planini v 5. nadstr, 2 ss, 62 m2 na Drulovki, 2.5 ss 68 m2 na Planini, na Zlatem Polju mansardno stanovanje, 77 m2 po 1300 DEM/m2. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785
11248
Prodamo v Kranju - 2 ss, 54 m2 na Kebetovi v 3. nadstr, po 1600 DEM/ m2, 2 ss , 52 m2 na Valjavčevi v 3. nadstr, po 1500 DEM/m2. K 3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 n fax 221-785 11249
V Kranju kupimo 1 do 2 sobno stanovanje, tudi brez CK, plačilo v gotovini in 3 sobno s CK do II. nad. MIKE & Comp, 226-503 8615
ZELO UGODNO 3 ss na Jesenicah 64 m2, CK, toplovod, telefon, opremljeno, ugodno prodamo za 64000 DEM, prvi obrok 35.000 DEM takoj, plačilo ostalih obrokov na daljši rok. Mike & Comp. 226-503 9430
ŠORLIJEVA prodamo 3 ss, 72 m2, cena po dogovoru. Mike & comp., 226-503 10079
Prodam v Kranju atrijsko stanovanje na Planini 3, 91 m2 z lastnim vhodom, 2 ss 65 m2 na Planini, 2 ss 66 m2 pri sodišču. K 3 KERN, 221-353. 222-566 in fax 221-785
Prodamo 3 ss v 1. nad. v Šorlijevem nas., cena 120.000 DEM, 2 ss 67 m2 na Planini I v 2. nadstropju, cena 99200 DEM, 3 ss 85 m2 v 5. nadstropju na Planini, cena 125.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566
12039
KUPUJEMO-PRODAJAMO, NAJEMAMO ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE! DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 12330
Prodamo v Kranju na Zlatem polju 3 s v visokem pritličju cena 81000 DEM, v KRANJU na Zlatem polju 2 ss 48 m2 v pritličju, cena 76000 DEM, v Kranju 2,5 ss 82 m2 v 3. nads. na Planini 2, cena 135.000 DEM. K3 KERN 222-566, 221-353
12712
Prodamo v Kranju 3 ss 82,5 m2 v mansardi na Planini 3, cena 130.000 DEM je možno v delih do enega leta; v Kranju 3 ss 80 m2 na Gorenjskega odreda v 3. nadstropju, cena 14C.000 DEM. K 3 KERN, 222-566, 221-353, 221-785 12713
Zlato Polje - prodamo 3 ss, 71 m2 ter 2 ss, 61,50 m2. Mike & CO d.o.o. ©226-503 13448
Na Planini kupimo GARSONJERO in 1 ss v nizkem bloku.. Mike & Co. d.o.o. ©226-503 13450
Na Planini prodamo 2 ss, 68 m2 za 110.000 DEM. Mike & CO. d.o.o. ©226-503 13452
Lesce - prodamo 1.5 ss, 37 m2 in 3 ss, 80 m2. Mike & Co. d.o.o. ©226-
503 13453
Prodamo Kranj 1 ss 44 m2, Planina 1, cena 76 000 DEM, 1 ss 40 m2 na Drulovki.cena 70000 DEM, KRANJ Drulovka 2 ss 62 m2 v 2. nads., cena 110.000 DEM, Kranj 2,5 ss 82,40 m2 v 3. nadstropju na Planini 2, cena 135.000 DEM, Bled alpski bloki 82 m2, v 1. nads., cena 165000 DEM. K 3 KERN 222-566, 221-353 13463
MOJSTRANA Koroška Bela, Hruši-ca, okolica Jesenic. Takoj kupimo za gotovino enosobno stanovanje za našo stranko. GS 5 STANIČ, 715-009
13828
BLED prodamo izredno lepo garsonjero v hiši, 30 m2, etažna, CK, telef.priključek, KTV, pripadajoči del vrta, pritličje, 700 m od jezera, cena 55000 DEM. GS 5 STANIČ, 715-009
13842
RADOVLJICA Gradnikovo nas. prodamo 2 ss s kabinetom, drugo nads., CK KTV, cena 95000 DEM. GS 5 STANIČ, 715-009 13844
RADOVLJICA CENTER prodamo 3 ss 70 m2, CK, KTV, telefonski priključek v II. nads. Cena 90000 DEM. GS 5 STANIČ. 715-009 13845
JESENICE PLAVŽ prodamo 3 ss v 12. nadstropju, CK, KTV, tel.priključek, prenovljeno ali zamenjamo za manjše, cena 70.000 DEM. GS 5 STANIČ, 715-009 13B46
BLED alpski bloki prodamo veliko 4 ss 90 m2. CK, KTV, tel.priključek, I. nads., staro 15 let. Cena 175.000 DEM. GS 5 STANIČ, 715-009 13847
LESCE prodamo garsonjero v alpskih blokih, staro 15 let, cena 50.000 DEM. GS 5 STANIČ, 715-009 13848
LESCE oddamo eno polovico sta-novnajske hiše v najem z vso opremo in vrtom primerno za tuje poslovne partnerje. Cena najema po dogovoru. GS STANIČ, 715-009 13S49
RADOVLJICA okolica takoj kupimo za gotovino stanovanje do 70.000 DEM in starejšo hišo do 90.000 DEM. Plačilo v gotovini. GS 5 STANIČ, 715-
009 13850
Panasonic
Fax na navadni papir, telefon, tajniea KX-H100 BX/S %.700 SIT
KRANJ d o o
telefon trade
— —>		2-1 2-7
3 g * <	w	064 2 >4 22 159 185
1$	w	-Ž 0 0 -o . x .. ■ ■ »   «   k J
ČL ' N ~"	y	a Žagarja '. is 1. tel. 12. tel /1 1 A. tel.
BREZPL;		KR Stanel Lj ubljansj Brilejeva BTC - hal
C*M no brc/ pruim-lni-gu i1.i\k
S M 11
2 * J J
a. ui U ui
S E a. a.
RADOVLJICA ZAPUŽE oddamo v najem lepo dvosobno stanovanje v hiši popolnoma opremljeno za ceno 500 DEM s tri mesečnim predplačilom. GS 5 STANIČ, 715-009 13856
LESCE 3 ss, 80 m2,1. nad., prodamo za 150.000 DEM. MIKE & Comp. 226-503 13913
NAJEM polovico hiše v Podbrezjah za ceno 400 DEM/mes, 1 ss na Hrušici, 400 DEM/mes, predplačilo, 2 ss v Zapužah, 500 DEM/mes., predplačilo, 4 ss v Kranju s tel., CK, 800 DEM/mes, trimesečno predplačilo, 3 ss, 100 m2 v Zabreznici pri Žirovnici, 400 DEM/mes, predplačilo. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 14221
ODDAMO TRŽIČ 1 ss/l, 33 m2, 300. DEM/mes., trimesečno predplačilo; KRANJ Šorlijevo nas. 3 ss, 75 m2/l, opremljeno 700 DEM/mes, RADOLV-JICA 2 ss, 50 m2, 500 DEM/mes., poli. predplačilo, ODDAMO GORICE, nedokončano mansardno stanovanje v hiši z vrtom, 300 DEM/mes., predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14295
JESENICE prodamo 3 ss nasproti železniške postaje, 74 m2, 72000 DEM. JESENICE zelo ugodno prodamo 2 ss, 37 m2, 33000 DEM. NOVAK NEON, 862-877 14504
V Šorlijevem naselju v Kranju oddam garažo v najem. ©212-706 14518
1 sobno STANOVANJE opremljeno na Jesenicah, oddam. ©742-089
14555
1 sobno opremljeno stanovanje(KTV, el., CK) v centru Radovljice, oddam s 1.7.97. Šifra: PREDPLAČILO 14557
Agent-Kranj
Glavni trg 16, Kranj tel .064/223-485,0609/634-493 _NEPREMIČNINE
AGENCIJA z najnižjimi stroški natega posredovanja
MAK LIH BLED d.O.O.
PRODAJA NEPREMIČNINI
4260 Bled, Ljubljanska cesta 3, tel.: 064/76-461, fax: 064/77-026
NAJAM E M OKRAN J 1 ss, neopremljeno za samsko osebo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-
123 14296
KRANJ PLANINA I (Tončka Dežma-na), komfortno stanovanje, 85 m2, ugodno oddamo. ©22-33-00, 0609/ 650-123 1433;
V Kranju iščem sobo ali garsonjere brez predplačila. ©061/342-465 Alma dopoldan 1434c
Oddam sobo s souporabo kopalnice in kuhinje. Pokličite v soboto ©326-
270 14343
V Maredi pri Novemgradu ugodno prodam garsonjero 25 m2. ©324-
691 14344
Oddam manjše STANOVANJE na Golniku. ©461-393 14353
Dvosobno stanovanje velikosti 54 m2 v Logatcu, prodamo. LOCI inženiring, 225-116, 633-629 14492
KRANJ prodmao 2 ss 55 m2 z galerijama, CK in tel. za 89000 DEM. STANING 242-754 14649
PLANINA I prodmao 2 ss 50 m2 s CK, V nad. z oprem, kuhinjo za 83000 DEM. STANING 242-754 ueso
PLANINA II prodamo večje 2 sobno stanovanje 68 m2 s CK in TEL. v 2. nad. STANING 242-754 14861
ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK prodamo 2 ss 61 m2 s CK in TEL za 95000 DEM. STANING 242-754 14652
JESENICE prodamo 1 ss 40 m2 CK, CATV v 10 nad. za 42000 DEM. STANING 2 42-7 54 14653
KRANJ ŠORLIJEVA oddamo v najem 3,5 ss s CK in tel., za 700 DEM/mes. STANING 42-754 14654
Prodamo 2 ss v Radovljici, 60 m2, neopremljeno, tel., v bloku, 1.nads.,CK, pokrit garažni prostor. Cena 1580 DEM/m2. PIA 863-145
14662
ODDANO 1 ss PLANINA IV. nadstropje, delno opremljeno 450 DEM + stroški. OZIRIS 267-535 14670
PRODAMO BLED 1 ss 35 m2, 4. nads. za 80000 DEM. OZIRIS 267-
535 14671
Na Jesenicah prodamo 1,5 ss 42 m2, ugodno. Mike & co., 226-503
14679
V Centru prodamo mansadno 2 ss 72 m2. Mike & Co., 226-503 i46eo
»KABELSKA TV
H^iiVl KAMNIK - DOMŽALE »Of7V           Maistrova 16, Kamnik _telefon: 061/817-313
OGLAŠUJTE V NAŠEM PROGRAMU -ZADOVOLJNI BOSTE f
V najem oddam 2 sobno STANOVANJE, vseljivo septembra 97.
©2 1 2-1 10 14261
Oddamo 1 ss v stolpnici v Škofji Loki, Podlubnik, vseljivo 1.8.97, oz. po dogovoru. ©62 2-4 28 14264
PRODAMO: CERKLJE 2 ss, 67 m2, brez CK, 1300 DEM/m2, KRANJ Planina II, 2 ss/V, 78 m2, 1500 DEM/m2, KRANJ Planina I, 2 ss, IV. 65 hi2, 95000 DEM, KRANJ Planina II, 3 ss7XII, 85 m2, 2 balkona, 123.000 DEM, KRANJ CENTER meščansko, 2 ss/lll, 85 m2, CK. tel 1600 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14292
PRODAMO KRANJ Šorlijevo nas. 3 ss, 70 m2/IX, 119.000 DEM, KRANJ Šorlijevo nas., 2 ss 60 m2/lll, 95000 DEM, KRANJ Planina I, ATRIJSKO. 92 m2, 136.000 DEM, RADOVLJICA okolica novo sončno 2 ss, 70 m2, 2000 DEM/m2, RADOVLJICA, ss, 50 m27IV, CK. tel., 82000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/
650-123 14293
KUPIMO KRANJ, LESCE, RADOVLJICA, GARSONJERO ali starejše stanovanje. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14294
Planina menjamo pritlično 2,5 ss, 85 m2 ali prodamo. Mike & Com, 226-
503 14681
Na Planini ugodno prodamo manjše
2 ss. Mike & Comp. 226-503 14682
V šorlijevi kupimo 2 in 3 ss do 2. nad. Mike & comp, 226-503 14683
Prodam 3 ss, s CK, KTV, telefon, 70 m2 v 7. nadstr. od 9 ©226-797
14698
3 ss v bližini ZD prodamo, v pritličju, vseljivo po dogovoru, cena po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485, 0609/ 643-493 14702
V centru Kranja prodamo garsonjero v prtiličju brez CK, telefonsko številko, 24 m2, cena 25000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-
493 14703
NEPREMIČNINE
g76-()76, BLED 1'KKŠKKNOVA SOI
AGENCIJA ZA PROMET
Z NEPREMIČNINAMI Parliiatuka ul. 6, 4290 TJtŽIČ ttUfax: S0S02. mobitel: 0609/646-902
Dvo in pol sobno stanovanje, velikosti 62 m2 v obnovljeni hiši v centru Logatca, prodamo. LOCI inženiring, 225-116, 633-629 14493
Kranj - Vodovodni stolp, prodamo dvosobno STANOVANJE 56 m2, visoko pritličje, CK, telefon, po zelo ugodni ceni. ©451-537, v jutranjih ali večernih urah. 14500
JESENICE TAKOJ PRODAMO 2,5 ss v hiši, 64 m2, 100 m2 zemlje, klet, garaža, CK, telefon, 65000 DfcM. JESENICE prodamo ali zamenjamo komfortno 3 ss za starejšo hišo, sončna lega, 72 m2. Cena po dogovoru. NOVAK NEON, d.o.o., 862-877 14503
V Kranju na Zlatem polju prodamo sobo s kopalnico v mansardi 18,60 m2, brez CK, brez telefona, cena 20.000 DEM. AGENT Kranj. 223-485, 0609/643-493 14707
Imate starejše stanovanje pa ga ne rabite, ali bi ga radi prodali pa vas zanima cena, okličite AGENT Kranj 223-485 ali 0609/643-493 pogovorili se bomo o najboljši možni varianti.
14714
V Gorenji vasi v Poljanski dolini prodamo 2 ss 56 m2, z vsemi priključki, lepa mirna okolica, v II. nads. z dvemi balkoni, za 75000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 14717
Več enosobnih stanovanj na območju Kranja kupimo, lahko so starejša, potrebna adaptacije, cena po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485,0609/ 643-493 14720
Na Drulovki prodamo atrijsko 2 ss 63.40 m2, obrnjeno proti gozdu, z vsemi priključki, vsel|ivo po dogovoru. Cena 120 000 DEM. AGENT Kranj ©223-485 ali 0609/643-493
d.o.o.
RAČUNALNIKI'• TISKALNI^ P C CD ROM • MUL TI M EDI A
SERVIS RAČUNAL. OPREME
7~V/, video, zvočne, MPEG kartice. CD fRO/vf bralne in zapisovalne enot0' mrežni in ISDN adapterji. igralne palice, zvočniki, modemi, tiskalniki, računalniki, monitorji, igre in programska oprema, potrošni material, dodatna oprema.
ugodno! EPSON STYLUS COLOR 200
37.690 SIT
(5) 22-20-30
Obiščite nas vsak dan od 9-13 in 15-18.30 ure
S
K
fT/
K
h
'i
I
Vodopivčcva 17 (Mohorjev klan
epson fififflfl
anec), Kranj ^Jjj
KRANJ PLANINA III prodamo 1 ss 52 m2, komfortno z atrijem za 90.000 DEM in 43,30 m2 komfortno, adap-triano za 84000 DEM. POSING, 224-
2 1 0 14744
KRANJ PLANINA II prodamo 1 ss 44 m2, komfortno za 76000 DEM. POSING, 222-076 14745
ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK prodamo 1 ss 38 m2, komfortno, pritličje za 65000 DEM in FRANKOVO NAS. enosobno komfortno 42 m2, II. nadstr. za 73000 DEM. POSING,
224-210 14746
ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK prodamo 2 ss 61 m2 kofortno za 95000 DEM. POSING, 222-076 14747
KRANJ PLANINA III prodamo dvosobno stanovanje 62,50 m2, komfortno II. nadstr. lepa lokacija za 95000 DEM. POSING, 224-210 14748
KRANJ PLANINA I prodamo 2 ss 54 m2, komfortno delno obnovljeno, vselitev in prepis takoj, za 79000 DEM. POSING, 222-076 1474»
KRANJ BEGUNJSKA prodmao mansardno dvosobno stanovanje 48,50 m2, III nadst. za 80,000 DEM POSING, 224-210 14750
RADOVLJICA CENTER prodamo dvosobno stanovanje 57 m2 novejše, komfortno nadstešek za avto za 90.000 DEM. POSING, 863-150
14752
JESENICE Titova prodamo 1 ss 40 m2 takoj vseljivo za 42000 DEM in Koroška Bela enosobno 42 m2 za 46000 DEM. POSING, 863-150 14753
KRANJ Planina III prodamo 1,5 ss z atrijem 52 m2. Takoj vseljivo za 90.000 DEM. POSING, 222-076 14754
ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK prodamo 1 ss 38 rvt; komfortno za 65000 DEM. POSING, 224-210 14755
KRANJ VODOVODNI STOLP prodamo 2 ss 48,50 m2 obnovljeno za 80.000 DEM. POSING 222-076 14756
JESENICE Koroška bela Pj°^ t&, večje stanovanje (tri sobno rv nads. balkon, KTV, telefonski P' o00 k ček, CK, garaža, vrt vse za ^1 DEM. GS 5 STANIČ, 7l5-009^__>'!iQf
---
V Lescah PRODAMO 1S » $ vanje v pritličju alpskega D°* ^
m?, cena 62.000 DEM. SVt1 $ PREMIČNINE, 330-112.
V RADOVLJICI PROpJJJju flf stanovanje v tretjem nads«^^ vejšega bloka. SVET Nt^n NINE, 330-112.
;u PRODAMO 2 op]e,j novanje, 61 m2, višje na" Eppfc-M cena 93.000 DEM. SVET M
cena 93.000 DEM MIČNINE, 330-112
V PODLUBNIKU
PRODAMO ohranjeno 3S stanovanje,^ pgM'| delno opremljeno, za 1 to-o ^. SVET NEPREMIĆNINEJ33U^_^
V Hrastju PRODAMO ^Sfv^ 1.5 S stanovanje, 47 m2, f°f JJrfcf DEM. SVET NEPREMIČNI^' |W 112. ."V
Inepremičn
064/226-5JL,
V CENTRU KRANJA S stanovanje v obnovljeni n'^agi /a 88 000 DFM  SVET Ntrp
za 88 000 DEM NINE, 330-112
Na Planini III PRODAMO ^'rj/ Vi vanje v prvem nadstropj •nj8 ^ 79.000 DEM in 2S stanov $
drugem nadstropju,_63 ^ppg
95.000 DEM NINE, 330-112
SVET
PIA nepremičnine,
podružnica Škofja Loka, poslovna hiša, Kapucinski trg 7, tel.:064/623-117, 064/622-318
Na Planini I PRODAMO 0£Lfl.£S 2S stanovanje v pritličju z atni ^ K m2 in 4S stanovanje v P^pfl£#>-
stropju, 89 m2. NINE, 330-112.
SVET
Za zdravstvenim domom v PRODAMO 3S stanovanje NEPREMIČNINE, 330-112
ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK prodamo 2 ss 62 m2 komfortno za 95000 DEM. POSING, 222076 14757
Kranj Drulovka prodamo dvosobno stanovanje 62 m2 I. nadstr. za 110.000 DEM POSING, 222-076
14758
KRANJ šorlijevo nas. prodamo 3 ss 72 m2 komfortno za 125.000 DEM. POSING, 222-J076 14759
TRŽIČ RAVNE prodmao 3 ss 80 m2, komfortno, možno obročno plačilo za 100 000 DEM. POSING, 222-076
14760
ŠKOFJA LOKA Podlubnik prodamo 3ss 75 m2, komfortno za 116.000 DEM. POSING, 224-210 14761
V Drulovki prodam- r stanovanje, 66 m2, z atrijen^ ^ mansardno stanovanje. 86 >T y NEPREMIČNINE, 330-11^^ ^
^oda^V .
V Bistrici pri Tržiču pi stanovanje v 1. nadstropji v(jC dvigalo, CK, balkon, cenaiP" ^ voru in 3S stanovanje v ^zKZjc1 * 73 m2 za 95 000 DtM. i)V PREMIČNINE, 330-112. a
DOM
slEPREMIČNINtg^
064 223i
▲
100 m2^""l Prodamo 1/2 stan. hiše N sJr KTV tel- Priključek, W ?re°nstori- malo vrta, sončna
ga n-- ",a|w vrca, sončna r^7?5n7n°Q000 GS 5
h^-Uji-UO9 14768
uESENipp ---
K, v to, Pr°damo manjše 2 ss 45
>TANlC 7ilCnenn0 35000 DEM- GS 5
*>»-~L l!3~n09 14769
JESEMicp. J~----"-
,tanovania V^0' za 9otovino kupimo N sn rvJr ^ P090j Plavž za Mr^PEM- Plačilo takoj. GS
^^715^09 ',4770
Esenicf77--'-
k^ovania p*0J» gotovino kupimo
?anovanie -^JfL ?otovino kup en0 50Tnn0^ KTV' P°9oi Plav K^SSSgP^talkoJ.
Plavž za GS
14771
N^EMICNINE
JIS/^NG d.o.o.
*J2 ali VellJ'CA <akoj kupimo 3 ss 80 '5^ ali hi*c5ntralnirn ogrevanjem v Wh7^ Plačilo z gotovino. GS 5
^^009 14772
Si5ihNi?KA tak°) odkupimo več ;nlske Jian?vanj na območju Gor-uRotovini Žle znane kupce. Plačilo ^   ln'- GS 5 STANIČ, 715-009
JNJE
^n0',il-^na Gorenjskem prodamo H le£° 2 staro 10 let, CK, ?'ieSn L0nski priključek I. nads. ffi°00 nc»9.led na A|Pe- Cena Jj9     DEM, GS 5 STANIČ, 715-
^--
- l>, c«n   rŽiču v 1 ■ nads- 66 m2 z V r?3.,67000 DEM, KOROŠKA fOOo hr^^iu 2 ss 85 m2, cena ;nadsUbM CERKLJE 3 ss 88 m2 v
mi. k ;baikon 20 m, cena 140.000
K 3 KERN,
221-353, 221-785
S\ ^nicah prodamo štiri 3 ss v
O^nci^ m2' takoj vseljiva' ^^sriK:!M/m2- Ene9a menjamo
„t kuDin^10 stanovanje z doplači-(TAc-Sh   0 Več enosobnih in dvo-
E, 76-076
BLED
14800
RemV22Š? Pem"trg''bled!
^^'^ooo1130 1 ss v izmeri 39
H?NINE. 7£
Ss stanovanje. ©472-621
S u9o5nJA " Tr*č 3 ss, 84 m2, "Wl Prod ' Padamo, 42 m2 -\Sm v k 0 al' zamenjamo za Ciu DrrC!an'U' GARSONJERO v C5Sw,,, amo in ODDAMO 2 ss v'7   |C v Krai
anju.
MANDAT ©22-
14826
c9h iar,ov'an' H'oaamo 1 ss, 2 ss in 3 M ^Odarr- ,   v Tržiču in na Jesenl-; ViNi Si več stanovanj različnih '^5? ^ do.o., Koroška c. 5,
14838
te^^e?0DPAD rab')en' in i^r^>^6^-194
odkup avtomobi-
13703
'jjn r°tiam
'mfeC?10 rabllen° GUME »"^Or, "S. Platišča "cen
GTL 4.
5 kom, centrirano" ©431-127 H363
^^r> delih Z 101, Z 750 ter gi^^-^J!!mo' «53-17614418
^KO za Lado 'na, Smokuč 84, Žirov-
1446?
Wm    oŠ3"1 TOVORNO PRIKO-avto ©460-025
75-7na,m štiri malo rabljene 'W13. ©723-623 145*7
REZERVNI DELI po naročilu - motorji - karoserije. © 332-178 msis
VOZILA
MITSUBISHI ECLIPSE TURBO, 200 PS, I. 91/4, 88000 km, servisiran, veliko dodatne opreme, lepo ohranjen, prodam. ©0609/644-991 11772
MITSUBISHI SPACE RUNNER 2.4 I, 93/4, prva lastnica, 43000 milj, servisiran, veliko dodatne opreme, lepo ohranjen, prodam. ©061/716-221 11773
Prodam JUGO 45 E, letnik 1987, registriran do 25.10.97, prevoženih 70000 km, cena 1500 DEM. ©53-834 12991
HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI 16 V,l. 94/12, prvi lastnik, vsa oprema, prevleke, spojler, lepo ohranjen, garažiran, prodam. ©061/716-221
T3440
HYUNDAI PONY 1.3 LS, prvi lastnik, rdeče barve, redno servisiran, lepo ohranjen, garažiran, ugodno prodma. ©061/716-221 13441
HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI, prvi lastnik, I. 93, 93600 km, servisiran, opremljen, vlečna kljuka.rdeče barve, garažiran, lepo ohranjen, prodam. ©061/715-666 13442
ENODNEVNI IZLET NA MORJE z vso postrežbo. ©491-442 13510
GARDALAND skupine 8 oseb po dogovoru. ©491-442 13514
NAKUPOVALNI IZLET NA MADŽARSKO in ITALIJo vsak teden. ©491-442 13516
Karambolirano vozilo kupim. ©061/ 344-929, 0609/614-013 13586
Prodam FIAT PUNTO 5 SX, 1.95, metalik zelen, 3 V, centr. zakl., el. stekla, 1. lastnik, cena 14 700 DEM. ©227-061 13935
NISSAN PATROL 2.8 TD 4x4 dolga izvedba, dodatna oprema, lepo ohranjen, ugodno prodam. V račun vzamem cenejši avto. ©221-279, 0609/631-344 14097
Ugodno prodamo R 5 CAMPUS, 3 V, I.92, R 19 RT 1.4, 4 V, I.94, MEGANE COUPE 1.6 e, I.96, ŠKODA FAVORIT 135 L, 1.91. Za vsa vozila je možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Inf. na ©064/422-522 RENAULT Preša Cerklje 14385
Prodam ŠKODO FELICIO 1.3 LXI, letnik 1995. ©401-149_14387
Prodam GOLF letnik 1981, reg. do 3/ 98. ©51-845 14390
AURISINA, d.0,0., proda: PASSAT kar., 1.6., I. '88, AUD1100 2.0, klima, I. '87, CR0MA 2.5 TD, I. '88 in 2.0 iE, klima, I. '89 ŠKODA FORMAN LX, I. '93, R19 GTS, I. '90, R5, SV, l.'92, LANCIA DEDRA INTEGRALE I. '92, FORD FIESTA 1,1, I. '94. Možnost menjave, kredita. Odkup vozil. Tel.: 061/123-25-63,0647242-296 po 18. uri.
smnmm)
SH K VIS XVt V O K Nt H SISTEMOV
33, KRAH J, 331.449
OPEL KADETT SOLZA 1.3 S, I. 89, reg. 3/98, 110.000 km, drugi lasnik, zelo ohranjen, kupljen pri nas, 7500 DEM. ©241-198 14349
Prodam VOLVO 460 turbo diesel, letnik 94/95, vsa oprema. Cena 30.000 DEM ali po dogovoru. ©632-509 14366
KADETT I. 83/84, reg. do 1/98, rdeče barve, 2300 DEM, prodam. ©211-
348 14367
Prodam R 4 GTL, I. 88, reg. do 11/ 97, lepo ohranjen, cena 2500 DEM. ©715-909,0609/645-389 14370
MITSUBISHI COLT I. 84, km 179000, reg. 3/98, cena po dogovoru. ©326-
51 4 14375
Prodam HYUNDAI PONY 1.3 HB, I.90. ©32 7-824 14376
Prodam odlično ohranjeno LADO NIVO, I.94, 28 000 km. ©720-180
Prodam JUGO 55 rdeč, reg. do 4/98, nove gume, lepo ohranjen, cena 3100 DEM. ©491-263 14391
Prodam JUGO 45, letnik 1986. ©224-507 14401
Prodam OPEL KADETT 1.2 LS, I. 85, modre barve, 5000 DEM. ©801-668
14423
Prodam OPEL KADETT 1968, registriran do aprila 98. ©311-91 5 14428
Prodam LASTNIŠTVA AVTOMOBILOV, VOZILA NA KREDIT. AVTO-GARANT 634-231_14431
Prodam CITROEN BX 1.4 e, I. 87, FIAT CROMA 1.6 I. 88. AVTOGAR-ANT ©634-231 14432
Prodam R 4 I. 85, R 4 I.88, JUGO 45, I. 90. AVTOGARANT 634-231 14433
Prodam BX 15 TGE, letnik 1993, prva registracija 94 maj, prevoženih 17000 km. ©22 5-7 1 4 14436
Prodam FORD TAUNUS I. 81. Podbrezje 158 14437
Prodam osebni avto PEUGEOT 309 diesel, I. 90/9. ©471-557 14439
R 19 16 v, I. 93, 63000 km, modre barve, 3 v, prvi lastnik, prodam za 17900 DEM. ©876-016_14443
R 4 GTL, I, 91, prevoženih 110.000 km, bel, servisiran, garažiran, prodam za 3800 DEM. ©691-694 po
14. Uri 14444
JUGO KORAL 55 I. 89, dobro ohranjen, garažiran, 2400 DEM. ©421-191, popoldan 14447
Prodam CITROEN BX 1.9 D REFLEKS, I. 92, AX 11 TRE I. 87. AVTOGARANT 634-231 14451
Prodam BMVV 520 I, I. 90, VW GOLF JXB I. 87. AVTOGARANT 634-231
14452
Prodam MERCEDES BENZ 208 D KA, hladilni agregat. AVTOGARANT 634-231 14455
Prodamo HYUNDAI 1.3 LS, I. 91, SUZUKI SVVIFT GL I. 90. AVTOGARANT 634-231 14456
Prodam R 5 I. 93, ŠKODO FAVORIT 135 L I. 91. AVTOGARANT 634-231
14457
OPEL CALIBRA 2.0 I 16 V, lepo ohranjen, ugodno. ©472-176 14461
Prodam CITROEN AX TGD, 1.91, kupim otroški stolček za kolo. ©725-386 14468
Prodam karamboliran JUGO 45, letnik 1987, registriran marec 98, vozen. ©725-751 14470
Prodam RENAULT CLIO 1.2 RN, 5 vrat, I. 93, zelo ohranjen, prvi lastnik, rdeč. ©738-360, po 16. uri 14478
SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CiVI
U
ljudska univerza Škofja loka
VISOKA UPRAVNA S0LA
vpis v 1. letnik informacije: 622 764
ZABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 0641311-965
Prodam GOLF CADDY diesel. Vrtač, Pungart 1, Preddvor 14519
Prodam CITROEN GS, I. 79, dobro ohranjen, cena 1900 DEM. ©471-
166 14526
Prodam R 18 TLJ, I. 83, cena 1600 DEM. ©226-137_14527
Prodam LADO SAMARO 1300 metalne barve, letnik 1993, prevoženih 32000 km.prvi lastnik. ©242-842
14529_
Prodam CITROEN ZX 1.6 i, 1.92, prevoženih 78 000 km, redno servisiran, cena 11 800 DEM. Inf. ©311-
978 14548
Prodam GOLF, 1.91, 1. lastnik, reg. do 2/98. Skoko, Partizanska 44, Šk. Loka 14551
Prodam SAMARO 15, I. 93, registriran 2/98. ©723-442 14567
AUDI COUPE 2.0 16 V, I. 92, klima, R 19 I. 91, prodam. ©632-465 14572
Prodam JUGO, letnik 1986, na novo registriran. ©623-147 14573
Nujno prodam RENAULT CLIO 1.2 RN, letnik 1993. ©451-848 14580
Prodam FIAT TIPO 1.6 AGT reg. 1798. ©685-238 14595
Prodam JUGO 45 KORAL, letnik 1988, cena 1800 DEM. ©401-206
14599
Ugodno prodam R 4, rdeče barve, letnik 1990, 58000 km, garažiran, vlečna kljuka, radio, zimske gume. ©625-005 146O0
Prodam KOMBI h'YUNDAI H 100. 6 sedežev, I. 96, nosilnost 1200 kg, lahko tudi na kredit. Obed, Kočna 20 b, BI. Dobrava H602
Prodam JUGO 45, I. 88, reg. celo leto. ©733-260 14606
JUGO 45 prvi lastnik, I. 90, 60.000 km, prodam. ©53-712 14610
Prodam R CLIO 1.4 RT ali menjam. ©327-009 14611
MITSUBISHI MOTORS
SERVIS
SERVIS IN PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL
STARO ZA NOVO Obrtniška 8, Domžale tcl.06I/7I6-22I - prodaja
tel.0611115-666 - servis   MITSUBISHI CARISMA 1.6 GLXi
AVJO-avcio-alammobitel-SVS
Stružnikoua 19
4208 ŠEnČUfi
Tel., Fax: 064/411 016
mobitel
AVTOALARM
električni pomik stekel centralno zaklepanje
Odlično ohranjeno Z 101, letnik 1983, ugodno prodam, ©popoldan 51-334 14241
JUGO 45 I. 90, prvi lastnik, 60.000 km, reg. do 3/98, in TV TOSHIBA.
©53-7 1 2 14242
Prodam KOMBI VW TRANSPORTER, I. 93, 2400 kubikov, diesel. ©725-376 14247
Prodam JUGO KORAL 55,1. 90, reg do junija 98, rdeč, zelo lepo ohranjen, po dogovoru. ©332-4 1 0 14315
Prodam karambolirano Z 128, I. 86, reg. do 2/98. ©461-492 1431»
Prodam JUGO 45 KORAL, bele barve. 1.90, reg. do 4/98. ©723-493
Prodam OPEL KADETT 1.3 S GT, I. 88, bel dobro ohranjen cena 7600 DEM. ©323-260 14481
Prodam HONDA CIVIC 1.6 ESI SEDAN, I. 12/93. ©802-174, zvečer 733-438 14483
Prodam MERCEDES 200 D 19/2, lepo ohranjen, vzdrževan, cena 4000 DEM. Suhor, Langusova 28, Radovljica 14486
MAZDA 323 1.3, letnik 1988, reg. do 4/98, prevoženo 110.000 km, prodam. ©621-4 1 4 14502
VW VENtO 1.8 I GL, I. 93, metalik rdeč, 48000 km, prvi lastnik, cena 2000000 SITneto. ©312-599, po 14.
Uri 14507
Prodam ŠKODO FAVORIT 135 I, I. 91. ©331-564 14509
JUGO 45 AX, I. 88, reg. do junija 98, s 4 novimi Michelin gumami, druga lastnica, prodam za 2000 DEM. ©225-829 14510
BMW 316, letnik 1987 december, prodam. ©330-393_i4Mi
Prodam GOLF diesel, I. 88, reg. 18.6.98. km 104.000, 8800 DEM. ©431-390 14514
Prodam JUGO 45 KORAL, letnik 1991, registriran do 1/98. ©431-142
14530
Prodam OPEL KADETT I. 73, prevoženo 110.000 km, cena 500 DEM. ©67-337, po 20. uri 14531
Prodam VOLVO 244 DL, I.77, vozen, neregistriran, lahko za dele. ©327-
323 14536
KADETT 1.3 S SOLZA, I.87, reg. do 98/1, rdeče barve, cena 6500 DEM.
©241-304 14537
Prodam JUGO 45 AX, I. 87, reg. do 24.4.98, ohranjen, ©226-493 14539
Prodam JUGO 45, 1.89/12, prevoženih 52 000 km. Gorice 22, Golnik
14540
Prodam R 5 CAMPUS, I.92, prevoženih 50 000 km. ©332-24314543
Prodam JUGO 45 AX, I. 87, dobro vzdrževan, bele barve, neregistriran, vozen, cena po dogovoru. ©324-
290 14615
JUGO 45, I. 87, karamboliran, sprednji blatnik in vrata, prodam. ©725-578 14618
GOLF JXD, I. 88, registriran do 6/98, bel. ©325-211 14622
Prodam CITROEN BX 15 RE, I. 88. ©84-279 14626
Odkupujemo LADE, gotovinsko plačilo, uredimo prepis. ©323-298, 0609/643-202 14628
Poceni prodam AUDI 80, I. 74, lažje poškodovan, vozen. ©681-139 14634
ALFO 33 IE 1.5, I. 12/93, rdeča. ©061/824-070 14635
Prodam JUGO 60, letnik 1990, reg. do 2/98, 63000 km, prodam za 2700 DEM. ©77-889_14554
Prodam Z 101, letnik 1987, reg. do 11.11.97. ©66-256_14559
Prodam Z 101 GTL, letnik 1983, lepo ohranjena, garažirana. ©310-729
14560
Prodam Z 101, letnik 1987, cena 1000 DEM. Slivnik, Zg. Gorje IO14562
Prodam SAMARO 1500 I. 93, registriran 2/98, 4700 DEM. ©723-
442 14566
AVTO
MEDVODE
GOREN3SKA c.12 'Prodaja novih in rabljenih vozil 'Odkup vozil 'Prepis vozi! 'Zavarovanje vozil
Tel.: 061/611-601
FIAT REGATA 100 S, I. 86, prodam ali zamenjam za manjši avto. ©320-006
14636
LIVADA d.o.o., AVTOINTEX proda več vozil AUD1100 2.8 AVANT quatro 1992, LANCIA Y 10 94, FIAT UNO 45 FIRE 88, GOLF 82, 83/84, 86, 89, 91/
92, FORD ORION 1.3 GL 87, R 21 GTX NEVADA 88, R 19 TS 89, R 18 TLJ 86, R 4 GTL 88, JUGO 55 88, JUGO 60 90, NISSAN SUNNY 1.5 GL 86, FORD FIESTA 1.3 I FLAIR 96. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit, prepisi vozil. ©224-029
14646
Prodam AUDI 80 I. 87/88, reg. 4/98, rdeč, 107.000 km. ©323-235 14647
Prodam R 4, letnik december 85, na novo registriran, cena po dogovoru. ©242-127 14648
Prodam R 5 D, I. 91 in FORD FIESTA I. 93. Struževo 9, ©225-725 uee?
Prodam R 21 TL srebno sive barve, reg. do 16.11.97, cena po dogovoru. ©327-649 14668
JUGO 45 voen in dele za Z 750, prodam. ©471-84 7 14674
Prodam GOLF JX, letnik 1988, 114.000 km, modre barve, reg. do 1/98, cena po dogovoru. ©061/841-131 popoldan 14677
Prodam osebni avto AX CABAN I.
93, reg. 6/98, prvi lastnik, cena 8500 DEM. ©634-605 14678
MERCEDES 200 D, I. 74, ugodno prodam. ©461-819 14689
Prodam FIAT 126 P, I. 87, reg. do okt/ 97. ©451-658 14690
FIAT UNO 1.1 IE I. 93, metal, zelene barve, prodam. ©0609/643-054
14695
AUDI 80 prodam, 1.6, letnik 1988, kovinske barve, reg. do 98/5, šibe-dah, dobro ohranjen. Cena 10900 DEM. ©472-065, 041/66 92 66 14696
GORENJSKI GLAS+TA ODISEJ NAGRAJUJETA VSE
S kuponom, ki ga lahko pošljete na TA Odisej, Maistrov trg 2,4000 Kranj ali vržete v njihovo KOLO SREČE, ki stoji pred agencijo, pridobite 5 % POPUST za katerekoli I počitnice iz njihovega kataloga MOJE POLETJE.
Pravilni odgovor na spodnje vprašanje (odgovor lahko najdete v katalogu MOJE POLETJE) pa vam prinaša možnost, da prejmete SUPER NAGRADO: 7 dni počitnic v Tuniziji z letalom.       Žrebanje bo 21.6.
Vprašanje: Naštejte tri dalmatinske otoke:
i.
Priimek in ime: Naslov:..............
t.
Prodam JUGO 45, I. 87. ©422-037
14697
Prodam JUGO 45, I. nov/88, prva lastnica. ©66-416 14699
FORD ESCORT GHIA KARAVAN, 1.6, 16 v, I. 93, reg. do 3/98, cena 15500 DEM, prodam. ©461-198, popoldan 14704
TALON
ODKUP. PRODAJA IN PREPIS VOlit ZG. BITNJE 32 Id.:.*! 1-032
pa
GfiNTflR
Bratov Praprotnik 10. NAKLO Tel./fax;064/471-035 . PRODAJA IN ,
MONTAŽA IZPUŠNIH * ,
SISTEMOV TER Cp-\ ViLx "T, AVTOMOBItSKIH C*'tW
»MONROtF
amortizerji
CLIO 1.2 RL, I. 94, bel, 47000 km, SS, 11700 DEM. AVTO LESCE, 719-
118 14738
MONDEO 1.6 I GLX KARAVAN, I. 95, reg. 3/98, oprema, 22800 DEM. AVTO LESCE 719-118 14739
PASSAT 2.0 16 V KARAVAN, I. 92, rdeč, ABS, 19200 DEM. AVTO LESCE 719-1 18 14740
Na zalogi imamo več kot 100 rabljenih vozil različnih znamk. AVTO LESCE, 719-118 14741
Prodam BX 1.6 TRS, komplet elek. oprema, klima, I. 88. ©332-77614742
JUGO 45, I. 87, 1900 DEM, prodam. ©061/614-234_14743
Prodam KOMBI FORD 2.4 D, tranzit, ohranjen, reg. do 20.2.98, možna menjava ©57-827 14782
13. 6. 97, PETEK STARE USPEŠNICE
14. 6. 97, SOBOTA STOCH PARTY
20. 6. 97, PETEK STARI USPEŠNICE
21. 8. 97, SOBOTA SKUPINA LATINO
27. 6. 97, PETEK STARE USPEŠNICE
2& 6.97, SOBOTA NAORADrTEV SEKS i OBISKOVALKI ZLATIM PRSTANOM
DISCOTEKA
RIMADOR
»   TREBIJA «■
KUPON VELJA KOT VSTOPNICA
Prodamo VISO 11 RE, I.85, reg. do 5/98. ©57-141 14826
Prodam obnovljen GOLF diesel, S paket, I.85, reg. do 11/97 ter Z 101, 1300, I.85, reg. do 12/97. ©431-407
14827
Prodam CITROEN AX TRE, I.95. 0331-285 14830
Prodam JUGO 45, 1. reg. I 86, 56 000 km, reg. do 3/98. ©731-074
14832
TOYOTA COROLLA 1.3 XL, I.90, 4 vrata. ©242-277 i 484i
NISSAN SUNNY 1.6 SDC, vrata prodamo. ©242-277
.90, 4
14842
Prodam JUGO 45 KORAL, I.90, reg. do 10.11/97, lepo ohranjen. »731-
420 14726
Prodam DAIHATSU CHARAD TD, 1.90 in FIAT 126, 1.88 - možna menjava! ©33-22-89 14727
Prodam R 18 TLJ, 1.84, bele barve, ugodno, lepo ohranjen. ©24-24-21
14729
POLO 1.9 diesel, I. 96, met. zelen, reg. 3/98, 18900 DEM. AVTO LESCE
719-1 18 14731
GOLF III 1.6 I. 94, 61000 km, rdeč, reg. 5/98, 18300 DEM. AVTO LESCE
719-118 14732
FIESTA 1.1 I C, I 94, bela 29000 km,10900 DEM. AVTO LESCE 719-
118 14733
LANTRA 1.8 GLSI 16 V, I. 95, modra, novi tip, klima, 21400 DEM. AVTO LESCE 719-118 14734
ASTRA 1.4 I GLS, I. 93, modra, reg. 5/98, 14300 DEM. AVTO LESCE 719-
118 14735
CORDOBA 1.4 Cl_X, I. 95, rdeča. 29000 km, prvi lastnik, 18000 DEM. AVTO LESCE, 719-118_14736
CLIO 1.4 RT, I. 93, rdeč, reg. 4/98, prvi lastnik, 5 v, 13400 DEM. AVTO LESCE, 719-118 14737
HYUNDAI PONY 1,5 GLS, 1.12/90, 4 vrata, prodamo. ©242-277 14843
CITROEN AX, 1.1 TRE, 1.90, sončna streha, prodamo. ©242-277 14844
NISSAN SUNNY 1.6 SLX, 1.87, 5 V, prodamo. ©242-277 14846
Prodam OPEL KADETT 1.3 S, I. 88 in FIAT REGATA 100 SiE, I.86, cena po dogovoru. ©226-604 14846
R 5, 5 V, letnik 90, 85 000 km, bela. ©332-389 pop. 14847
Prodam Z 101, I. 87, reg. do 5/98. ©451-478 14791
Prodam OPEL VECTRO 2.5 V 6,1.93, cena po dogovoru. ©861-321 in 041/675-130 14816
Prodam LADO NIVO, I.92, reg. celo leto, dobro ohranjena. ©451-236
14820
Prodam SUZUKI SAMURAI 1.95, možen kredit. GSM 041/666-754, Kranj 14821
Prodam ŠKODO FAVORIT 1.93, možen kredit. GSM 041/666-754 Kranj U822
ZAPOSLITVE
Redno zaposlimo ZASTOPNIKE in OBMOČNE DIREKTORJE za prodajo otroškega programa. ©76-622 od 18 - 20. ure n567
IŠČEMO ZASTOPNIKE ZA PRODAJO MEDICINSKIH APARATOV. MOŽNA REDNA ZAPOSLITEV. ©55-446, 50-274 11851
Bolero OBLAK, d.o.o.
Zasavska c. 60 A, Kranj tel.: 064/33-23-77
ZAPOSLIMO:
1. ŠIVILJO - samostojno z obvezno prakso
2. ŠIVILJO - VEZILJO -možnost priučitve, 5 let del. izkušenj na istih ali podobnih delih
Informacije od 8. do 12. ure in od 16. do 18. ure ali pisno.
Pisarniško delo - telefonska prodaja. Honorarno ali redno zaposlimo komunikativne osebe za prodajo po telefonu, šifra: STUDIO KRANJ 13261
STE DELAVNI IN KOMUNIKATIVNI? BI RADI POVEČALI SVOJ DOHODEK ALI SE NA NOVO ZAPOSLILI! KLIČITE NA © 634-064. 56-105     13490
Iščemo dekle za strežbo v okrepčevalnici Seljak v Preddvoru. ©451-
606 13526
DZS redno zaposli več zastopnikov. Informacije vsak dan ob večernih urah ©064/331-445 13568
Odkupovalca hlodovine pogodbeno zaposlimo. Tel.: 85-468
Zaposlim MIZARJA in delavce vajene mizarskih del. MIZARSTVC SITAR, Velesovska 20, Šenčur, 411-532 1382:
Zaposlimo več simpatičnih deklet zć strežbo v lokalu. ©491-411 1386S
Iščemo KOMERCIALISTA za delo na terenu. Relectronic ©064/22-40-14
13950
Mlada, energična ženska s smislom za gostinstvo in osnovnim znanjem tujih ježkov, dobi delo v okrepčevalnici v okolici Bleda. Infor. vsak dan po 16. uri na ©76-141 13972
Honorarno ali po pogodbi takoj ZAPOSLIM prijazno dekle ali fanta v strežbi. ©491-220 14173
Dekleta iščem za popoldansko terensko delo, prevoz urejen. Šifra: URA 500 14178
Zaposlimo PREŠIVALKO za šivanje zgornjih delov obutve z večletnimi izkušnjami. Kern, Partizanska 5, Kranj ©224-071 14216
Potrebujete redno ali honorarno zaposlitev z dobrim zaslužkom in tedenskimi izplačili. Pridružite se skupini zastopnikov, ki tržijo uspešnico SLOVENSKA KRONIKA XX. STOLETJA založbe Nova revija. Zagotovljena sta strokovno uvajanje in prevoz. Delovne izkušnje niso pogoj. Pokličite nas po telefonu 0609/632 072.
Zaposlimo COLOR LABORANTA, zaželjene izkušnje. ©266-552 14362
Iščemo zastopnike za prodajo knjig dr. Ivana Stoparja GRAJSKE STAVBE NA GORENJSKEM 1-4 IN TURN-IRSKE KNJIGE GAŠPERJA LAM-BERGERJA Z GRADU KAMEN PRI BEGUNJAH. VIHARNIK.d.o.o., Dunajska 21, 1000 LJUBLJANA, ©061/313-028 14364
Iščem simpatično dekle za delo v šanku. Nedelje prosto. ©422-515, dopoldan 14368
Zaposlim KV FRIZERKO- FRIZERJA s prakso. ©715-590 14359
Dekle s končanim II. letnikom medicinske šole išče 4 urno dnevno zaposlitev v Kranju (nega starejše gospe). ©328-737 14371
Iščem delo: voznika B kat, komercialista ali skladiščnika. Samo resne ponudbe na ©332-241 14377
Zaposlimo natakarico za delo v šanku. ©863-267 14426
Delo doma do 20.000 SIT zaslužek tedensko. Pošljite naslovljeno kuvero z znamko: KLEMEN LOMBAR, Partizanska pot 4 A, Kranj 14441
OGLAS POD
"ŠIFRO"
Če je oglas pod "šifro",
potem se zbirajo pri nas samo pismene ponudbe oz. prošnje.
Torej v zvezi s "šifro" pri nas ne dajemo nobenih podatkov.
'< .T"
Firma GS-5STANIC.kd , nepremičnine:
Zaposlimo delavko s končano ekonomsko šolo V. stopnje (ekonomski tehnik - komercialist). Delavka mora profesionalno obvladati delo na računalniku (orodje VVINDOVVS in EXCEL) ter urejevalnik, slepo tipkanje, splošna pisarniška dela, osnove računovodstva in knjigovodstva ter enega od tujih jezikov (nemščina - angleščina).
Pisne prijave z življenjepisom poslati na naslov:
GS-5 STANIČ, k.d., nepremičnine Linhartov trg št. 20 4240 Radovljica
Za nedoločen Čas zaposlimo
KV ali priučenega PEKA. Pekarna UMNIK, Šenčur, tel.: 411-280, med 12. in 14. uro.
Redno zaposlimo KV ali PU ZIDARJE, KV tesarja in nekvalificirane gradbene delavce. Pisne prijave na naslov STRATOS.d.o.o., 4246 kamna gorica 59 b ali po ©736 435 po 18.
Url 13767
Takoj zaposlimo 2 KV SUKOPLES-KARJA in enega KV keramičarja. ©411-638 14813
Iščem delo VOZNIKA B kategorije. ©52-373 14460
Dekle študentko za pomoč v strežbi honorarno zaposlimo. ©331-320
Sprejmem karšnokoli delo, pomoč v trgovini ali skladišču. ©633-055
14677
Iščem honorarno delo, ne akvizi-terstvo in prodaja, SŠI-ženska. »83-
813 14805
Zaposlim kvalificiranega AVTOLI-ČARJA ©4280014, od 15. do 19.
Takoj zaposlimo DELAVCE v kamnoseški stroki. 0471-845 13822
HONORARNO DELO dobi dekle v kava baru v Škofji Loki. ©634-133
14629
Podjetje TUTI FRUTI d.o.o. Naklo nudi zaposlitev ŠOFERJA - prodajalca sadja in zelenjave. Prošnje poslat na naslov TUTI FRUTI d.o.o., Glavna c. 28, Naklo 1473C
Delo te čaka, um ti je dan, če nisi zaspan. ©324-940 147S3
ZAPOSLIMO SODELAVKO V TRGOVINI Z IZDELKI DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI V KRANJU. ZAŽELJENO POZNAVANJE STROKE. PISNE PONUDBE Z NAVEDBO IZOBRAZBE IN DELOVNIH IZKUŠENJ POŠLJITE NA NASLOV: M-ARS, CANKARJEVA 4, KRANJ
14784
Od 25. do 29. 6. 97 potrebujem nekaj deklet iz okolice Cerklje za gostinstvo na razstavi cvetja. ©421-226 14796
Če ste brez zaposlitve se nam javite po ©226-394, po 20. uri 14799
Simpatično dekle za pomoč v strežbi iščem. ©328-412, dopoldan H812
NEPREMIČNINE
posing
1    POSLOVNI ^ INŽENIRING d.o.o. KrantPošma3ytel.-224 21Q
zaposlimo
KOMERCIALISTA
za trženje nepremičnin
na območju RADOVLJICE.LESC, BLEDA, JESENIC in okolic«
Pričakujemo
■kativnf.
da ste ambiciozni, pri delu samostojni, zanesljivi, k^^^tmo stari do 35 let, če ste, smo vam postavili temelje, ki jin co skupaj nadgradili
- da imate višjo ali srednješolsko izobrazbo
- vozniški izpit in avto
NASTOP DELA TAKOJ cOSlNG Pisne ponudbe z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov PUo d.o.o., Kranj, Poštna 3.
Voznika kamiona "B" kat. s končano šolo za prodajalce za oskrbovanje Petrolovih servisov, zaposlimo takoj. BIMO, d.o.o., Kranj, Gorenje-savska 48, tel. 311-422
ŽIVALI
Prodamo ENOLETNE KOKOŠI NES-NICE za nadaljno rejo ali zakol. Cena 200 SIT/kom. ©491-250 13664
KOKRŠPANJELE z rodovnikom prodam. ©331-699 14058
Prodam teden tdni starega bikca simentalca. ©722-116 14569
Prodam TELIČKO simentalko, staro tri tedne in bukove deske. ©403-089
14338
Dobrim ljudem podarimo 3 prijazne KUŽKE, mešance, stare 6 tednov, mati zlata prinašalka. ©401-201
14341
Prodam kozo z mladičem. ©731-
331 14346
Prodam KUNCE stare 3 mesece, pasme belgijski orjak, prodam tudi brejo samico. Tržič, Slap 23 14350
PRODAM BIKA za zakol. »491-153, zvečer po 21. uri 14373
TELIČKO simentalko, staro teden dni, prodam. ©422-648 14386
Prodam KRAVO simentalko tik pred telitvijo, tretje tele. ©725-431 14392
Prodam 2 TELIČKA simentalca, stara 7 dni. zadraga 15
PAPIGE indijski aleksander stare^j meseca, prodam. ©422-415__>i
Prodam brejo TELICO in smre$ deske debeline 40 in 30 mm. *Vi 424
Prodam PAŠNO KRAVO s starim 3 tedne. ©725-621^
Prodam BIKCA simentalca staraj tednov. ©725-510, Pogačar__
Prodam mlado KOZO dobro mjej*! ico z dvema mladičema. »68»-^
14589
Prodam 10 dni stareoa BIKCA i I ©733-409 ____J
Prodam TELIČKO staro 5 t#*J simentalko. Mojstrana, c. V Rao" J 2, ©891-317___
Prodam teden dni starega TELl^J
4446 13421-456
hitro in poceni
infonaacije.*Td:06t/84!-i89 m.M09im~sU
Prodam MLADE KRAVE. ©061/ 740-075 14394
Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. 1B721-916 1430»
Prodam TELIČKO simentalko 14 dni, staro. ©421-248, Zg. Brnik 28 i44oa
Prodam dva BIKCA simentalca, stara do 14 dni in teličko. ©401-321
Prodam TELIČKI simentalki 6 in 2 meseca ali menjam za bikca. Bešter, Rovte 11, ©731-380 14414
Prodam 8 tednov starega KOZLIČKA za zakol. ©328-858 14419
Prodam TELIČKO simentalko. Zg. Bitnje 264, pri gasilskem domu 14434
Prodam 35 kg težke PUJSKE. Ažman, Suha 5 14445
Prodam TELIČKO sim. za nadaljno rejo ali zakol. ©242-135 14454
Prodam tri KOZE z mlekom in tri kozice za rejo. SB725-751 14471
Prodam ZAJCE za pleme ali zakol. Šmartno 28 14473
KRAVO za zakol prodam. Zapoge 21, Vodice 14476
Prodamo PERZIJSKE MUCKE stare 8 tednov. ©222-665 14512
NEMŠKE BOKSERJE z rodovnikom, prodam. ©312-470 14513
Prodam mlade PAPIGE SKOB-ČEVKE. ©431-495_14538
Ljubiteljem živali oddamo 3 prijazne MUCKE. Lapuh, Zapuže 40, »733-
118 14564
Prodam TELIČKO sim. staro Voklo 68
Kupim bikca simentalca od 200^ kg težkega. »0617841-108
Prodam KRAVO simentalko. *l mesecu brejo. »620-784 --^
Prodam 120 kg težko TEU^S
simentalko. »421-598_____
Kupim več BIKCEV sim. stariH d° 1 dni in prodam TELICE starfl^ \??De do enega leta. »632
Prodam očiščene z£jC^ nadaljno rejo. »22Hfg,
Oddamo dva živahni dobrim ljudem. »43WJ°
Prodam ČISTOKRVNE MUCKE. »58-031 _ Prodam 8 tednov stare Have ,4
KICE. »326-526______
Oddamo mladega PSIČKA rasti. »421-157_____I
Prodam KRAVO po teletu m staro TELIČKO ffi/6-755
OSMRTNICA
LUKU
"O, saj ni smrti, ni smrti! samo HŠilttt je pregloboka, samo padaš, samo padaš, padaš v brezno neskončne modrine." S. Kosovel
Kako težko je verjeti... Našega ravnatelja ni več med nami. Živ pa je v naših mislih in srcih.
UČENCI IN SODELAVCI
OSMRTNICA
Izgubili smo naiega
dr. JANIJA KOKALJ A
gorskega reševalca
Žara bo v soboto, 14. junija 1997, od 10. ure dalje v mrliški vežici na pokopa^ v Kranjski Gori. Pogreb bo prav takt) v soboto, 14. junija 1997, ob 15.30 ur
na istem pokopališču.
GORSKI REŠEVALCI - KRANJSKA GORA
ali**
J*
^J**, 13. junija 1997
ZAHVALE
55. STRAN • GORENJSKI GLAS
Se iskre
ZAHVALA
Ob žalostni resnici, da nas je za vedno zapustila naša sestra in teta
JELICA DOBRIČ
Šorlijeva 14, Kranj
ad jreno zahvaljujemo vsem prijateljem, dr J' ^oti' darovali cvetje in sveče, izrek
sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni 2jr *       uđiuvan cvetje in sveče, izrekli ustno ali pisno sožalje. Posebej se zahvaljujemo iskre   u™ 'n sestram Inštituta Golnik za dolgoletno lajšanje bolečin v njeni dolgi bolezni, na hvala družini Bernik in Crček za njihovo prijateljstvo in nesebično pomoč ter ZB flovodni stolp in Zvezi civilnih invalidov Gorenjske. Vsem še enkrat iskrena hvala.
ijske.
Žalujoči sestra Dušanka in nečaka Edo in Darko
SPOROČILO O SMRTI
Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Profilov in cevi
VINKO ROGELJ
rojen 1910
^d dolgoletnega sodelavca se bomo poslovili jutri, v soboto, 14. junija, ob 15. uri na pokopališču na Olševku. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
KOLEKTIV SAVA
ZAHVALA
Ni smrt tisto, kar nas loči
in življenje ni kar druži nas,
so vezi močnejše, brez pomena zanje
so razdalje, kraj in čas.        (M. Kačič)
V 76. letu je utihnilo srce naše dobre mame, stare mame, tašče, sestre, tete in sestrične
JULIJANE MUŠIČ
'       roj. Kepic, p.d. Štruklove mame iz Sp. Brnika
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in maše. Zahvaljujejmo se tudi sodelavcem Domplana Kranj, sodelavcem S. P. Elektro Gorenjska, PE Kranj in Nadzorništva Cerklje. Posebna zahvala g. župniku Križaju za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem
za lepo petje in pogrebniku Jeriču. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste nam pomagali in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala.
VSI NJENI Sp. Brnik, 4. junija 1997
SPOROČILO O SMRTI
^v°jo življenjsko pot je sklenil naš sodelavec iz Tovarne avtopnevmatike - Finiš
PETER MESEC
rojen 1964
sodelavca smo se poslovili v sredo, 11. junija 1997, ob 16. uri na pokopališču v Žabnici. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
KOLEKTIV SAVA
V SPOMIN
Deseto leto že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Ni ure, dneva ne noči, vedno si v srcu z nami ti. Solza, žalost, bolečina, te zbudila ni. Ostala je praznina, ki hudo boli.
Boleč je spomin na 13. junij 1987, ko si nas za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica
ROZALIJA JAZBEC
iz Zadružne ulice 5
Vedno se te bomo spominjali vsi tvoji, ki smo te imeli radi. Kranj, junij 1997
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, ata, deda, pradeda, brata in tasta
FRANCA KRVINA - SAVLA
iz Žirov, borca Prešernove brigade
- i$L
Vsern k n° zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in svečke in gov0L •'stc ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se n'koma in praporščakom, ki so prišli počastiti njegovo slovo. Posebno zahvalo pa izrekamo OO ZZB NOB Žiri. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
VSI NJEGOVI Žiri, maj 1997
ZAHVALA
Ob boleči izgubi
LUTVIJE ADROVIČA
z Jesenic
se iskreno zahvaljujemo za nego in oskrbo osebju Kliničnega centra, Onkološkemu
inštitutu Ljubljana, bolnišnici Jesenice še posebej osebju kirurškega oddelka, dr. Stojakoviču, osebnemu zdravniku Metodu Rešku in vsemu ostalemu zdravniškemu osebju, ki so mu lajšali bolečine ob hudi bolezni. Zahvaljujemo se tudi vsem prijateljem, sosedom, sorodnikom in vsem ostalim, ki so v težkih trenutkih stali ob strani in kakor koli pomagali. Še enkrat vsem skupaj iskrena hvala.
Žalujoča žena Raza z otroki, oče in mati ter vsi bratje in sestre z družinami
V *
§
ZAHVALA
Skrb, delo in trpljenje tvoje bilo je življenje, saj srce nam dalo vse je, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo.
ki
V 76. letu življenja je po hudi bolezni gospodar življenja poklical k sebi našega ljubega moža, očeta, tasta, starega očeta, brata in strica
IVANA KOROŠCA
ren0
0°iske CVl za zdravljenje. Zahvaljujemo s< 'Udi o *: domu, lepo opravljen pogrebni (
t?^ Vel in g- Rosulniku za poslovil *Vart„ .cl°sovo in onorehni službi PnorehnJ
neseb>Se Zanva'iuJemo dobrim sorodnikom, sosedom, posebej Katarjačnekovim za hneč>   ° P°m°č. dr. Javorniku za njegovo večletno skrb ter prof. dr. Pustu in dr. 'ske rf^'/3 zdravljenje. Zahvaljujemo se častiti duhovščini, posebej g. Miroslaviču za
obred in občutene besede slovesa. Lepa hvala Ine govore. Iskrena zahvala pevcem, gasilcem ratJc     SOVo *n pogrebni službi Pogrebnik, d.o.o., Dvorje. Hvala tudi sodelavcem Sava prijat .'nančne službe Save Kranj, Davčnega urada Kranj, vsem številnim znancem in sPtems,v ^Cm /a darovano cvetje, sveče, denarno pomoč, izrečena sožalja ter številno
na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni, ga tolažili, spoštovali in imeli radi.
VSI NJEGOVI Velcsovo, 4. junija 1997
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubljenega
RAJKA MEŽKA
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena pisna in osebna sožalja, darovano cvetje, sveče ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Primožičevi, dr. Marčunu, dr. Gabrovi in celotnemu zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik, podjetju in sindikatu ISKRA-TEL Kranj, kolektivu VAR Izola in Sava Kranj, g. Zupanu za poslovilne besede, pogrebni službi Navček, pevcem za zapete žalostinke in glasbeniku za zaigrano Tišino. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
V tihi bolečini VSI NJEGOVI
V SPOMIN
Ljubil si dom, ljubil si nas, a mnogo prezgodaj odšel si od nas.
16. junija mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi
LUDVIK ROBLEK
z Brega ob Kokri
Hvala vsem, ki se ga spominjate,
prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu.
VSI NJEGOVI
ZADNJE NOVICE
bo
dežurni novinar
Uroš Špehar
telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/636-757
pokličite, sporočite, predlagajte...
■VII
bomo pisali
Dežurni novinar Gorenjskega glasa sem se ta teden odpravil na mejni prehod Ljubelj. Razlog: Tunel, ki povezuje Slovenijo in Avstrijo, je že skoraj tri mesece ponoči zaradi obnovitvenih del zaprt, podnevi pa promet požira izmenično enosmerno. Na ljubeljski mejni prehod sem se odpravil le nekaj minut po deseti uri, z namenom, da se o dogajanju ob nočni zapori pogovorim s tamkajšnjimi policisti. Ko sva z vodjem izmene Boštjanom Kelbicem ravno začela s pogovorom, se je v prostorih policije oglasil popotnik. Čez Ljubelj je bil namenjen do celovškega letališča, kjer naj bi ga čakal prijatelj. Pa seveda s potjo ni bilo nič. Predor je po deseti uri zaprt, in zaradi dogovora je nemogoče narediti izjemo. Cesta mora zaradi najrazličnejših del, ki potekajo v tunelu tudi ponoči, ostati zaprta. Policisti vsem tistim, ki spregledajo vse tri znake, ki v dolini voznike obveščajo o zapori, v res največjih nujah (kakršna je bila denimo pot na letališče), omogočijo nujen telefonski klic. Prestop meje pa je mogoč skozi predor Karavanke ali preko Korenskega sedla.
In če se vrnemo k pogovoru s policistom Kelbičem. Promet skozi predor poteka vsak dan med peto uro zjutraj in deseto uro zvečer izmenično enosmerno. Preostali Čas je zaradi vzdrževalnih del predor zavrt za ves promet.
V sredo pa je bil po daljšem času ljubeljski predor ponovno zaprt ves dan. Bralka iz tržiča nas je opozorila, da po njenem mnenju zapora ceste ni bila dobro označena, saj je na poti domov (živi namreč v Podljubelju) vozila za kar nekaj tujimi vozili. Ti so se, na vrhu pri carinarnici seveda morali obrniti, k poti domov pa so morali prišteti dodatnih dvajset in še nekaj kilometrov. Zato smo se na cestnem podjetju v Kranju, ki je zadolženo za postavljanje znakov na cesti proti Ljubelju pozanimali, če in kdaj so prilagodili označbe o zapori. Trditve bralke, ko so dejali, ne držijo povsem, saj so se dela lotili ob pol šesti uri, označbe pa so dokončno uredili nekaj po sedmi uri zjutraj. No ja, zanje bi lahko poskrbeli nekoliko preje. Navsezadnje so izvajalci del ljubeljski predor zaprli že ob deseti uri prejšnjega dne.
Spticapjggelimo
Poslovna enota Kranj
Koroška 27,4000 Kranj (Bežkova vila)
telefon 064 360 800
telefax064360810
mobitel
•LOVtMMtl OPIIUTin NMT A CMM
GBD
Gortnjsku borzne posrtdniika druita d.d.
Koroška 33, Kranj 0 064/361-300
Želite prodati svoje delnice?
Niste zadovoljni z obrestmi v bankah?
Bi radi oplemenitili vaše prihranke?
OGLASITE SE PRI NAS, RADI VAM BOMO SVETOVALI.
"Varnost, strokovnost, donosnost!"
G.G.
Sedma sila v La Ciotatu
"Informacije o Mestni občini Kranj in tudi prejšnji Občini Kranj so zadnjih sedem let skope in nepopolne", je zapisano v pozdravu župana ob izidu Kranjčana. Pa še: "Slovenski mediji so očitno najbolj zainteresirani za pisanje o nenavadnih dogodkih, predvsem pa jih zanimajo za Slovenijo škodljive afere ali nespodobna ravnanja posameznikov. ...Zato večina uredništev ni naklonjena pisanju o sorazmerno urejenih okoljih, misleč, da taki prispevki ne dvigajo naklade ali gledanosti njihovega medija," meni prvi mož izdajatelja glasila Mestne občine Kranj v prvi številki le-tega.
Zato je bila zastopanost sedme sile v močni delegaciji Kranja, ki je obiskala pobrateni francoski La Ciotat: TRIJE predstavniki Tele- T V Kranj in NIČ predstavnikov nepovabljenih npr. iz Gorenjskega glasa in drugih uredništev, ki sodijo v kategorijo " ...ni naklonjena pisanju o ...". Ker je kranjski obisk La Ciotata obsegal za en avtobus plus en osebni avto udeležencev, je odgovornega urednika Tele-TV Kranja Draga Paplerja doletela izjemna čast, da je smel potovati v županovem lepem avlu. Ko bo vsaj približno podobne časti deležna odgovorna urednica Gorenjskega glasa Leopoldina Bogataj, sicer zelo pogosto tožena stranka v pravdah na sodiščih - kot tožeča stranka nastopa Mestna občina Kranj - bomo o tem obvestili javnost.
Dogodek humanosti v Begunjah in na Bledu
Športniki darujejo
Thofl»aS
za športnike
Kranj, 13. junija - Dva invalida športnika, Fogdoe in Marko Sever bosta prejela v dar vozic » eden od darovalcev pa tekmovalne smuči nesreča g šampiona Thomasa. j
Zgodilo se bo v nedeljo, ko bo ob pol devetih izp* Elana v Begunjah proti blejskemu igrišču za gol h praznuje 60. obletnico odprtja, krenila kolona Špor . kov. Tekli bodo, kolesarili ali rolkali. Med njim pričakujejo Križaja, Stenmarka, Klammerja, OO £ bergerja, Peterko, Strela in druga slavna imena. velike Elanove družine športnikov, pa tudi športni drugih panog. Združila jih je humanost. Z donacija ; ki bodo vpisane v Knjigo plemenitosti, bodo Porn^go5 slalomskemu asu Thomasu Fodgoeu, ki je od leta priklenjen na invalidski voziček, obetavnemu slov kemu invalidu športniki Marku Severju ter šolarje posebnim programom iz Velenja. Žreb bo na blejs golfu, kjer bo Elanov turnir, namenil ene.nl"Itev donatorjev Fodgoejeve tekmovalne smuči. ^rire njf organizirajo, razen Elana, še blejsko igrišče za g ' American Ekspress, Humanitarni zavod VID iz K» in Zveza za šport invalidov Slovenije. • J.K.
keir
Ločani, prisluhnite klicarju!
Čeprav so se prireditve ob letošnjem novem ^'jjV prazniku že začele, se bo jutri, v soboto, 14. junija, ob • na Mestnem trgu v Škofji Loki oglasil mestni 'c'ic.?r'£jnjen'| prebivalce Škofje Loke obvestil o prireditvah v Pr 0javs tednu. Vsi, ki so ga že slišali, pravijo, da bo njegova P skupaj s spremstvom posebno doživetje.
Odličnjaki pri županu
Šenčur, 13. junija - Včeraj, 12. junija, je na sedežu ^-^s^ šenčurski župan Franc Kern sprejel učence, ki so zaklj'^ J razred OŠ Šenčur in so bili vseh osem let odlični. PoC* 2|jnit knjižna darila, jih pogostil s torto ter jim zaželel še na r uspehov v šolanju in življenju. Slavljenci so bili: Meta Jaka Vukotič. Urška Bogataj, Katja Cankar, Manca ^ Barbara Golub, Tina Likozar, Janja Vreš in Judita Kaven
irfffe BLEJSKO POLETJE @
Občina Bled
OTVORITEV POLETNE TURISTIČNE SEZONE BLED 1997 SOBOTA, 14. 6.
ob 16.00 uri URADNA OTVORITEV V ZDRAVILIŠKEM PARKU ob 17.00 uri OTROŠKI GLASBENI SPEKTAKEL PINOCCHIO ob 19.00 uri VZLETI ZRAČNIH BALONOV ob 20.00 uri NASTOP GLASBENE SKUPINE ŠTAJERSKIH 7 ob 24.00 uri OGNJEMET
NEDELJA, 15. 6.
ob 16.00 uri PROMENADNI KONCERT GODBE NA PIHALA GORJE
ob 17.00 uri OTROŠKI PROGRAM: LATARIMA DE LOCOMBIA (KOLUMBIJA)
ob 18.00 uri NASTOP ANSAMBLA KRISTAL Z EDVINOM FLISERJEM
ob 19.00 uri VZLETI TOPLO ZRAČNIH BALONOV
ob 21.00 uri NOČNA ILUMINACIJA BALONA V ZDRAVILIŠKEM PARKU
SOBOTA IN NEDELJA
OD 11.00 URE DALJE: SEJEM DOMAČE IN UMETNE OBRTI
DOBRODOŠLI!
Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije
TELE-*!
Stražišče - Po slikarskem vzdušju v prejšnjem presenečenju smo tokrat ubrali glasbeno. Pred bližnjim gorenjskim srečanjem harmonikarjev v Besnici smo se odločili, da v teh duhu tudi izvedemo tokratno Kamero presenečenja.
Obiskali smo namreč Alojza Govekarja, enega najstarejših harmonikarjev na Gorenjskem, 86 jih že ima na grbi, ki bo zaigral na na besniški prireditvi. S seboj pa smo pripeljali nadebudnega harmonikarja devetletnega Matjaža Kokal-ja. Fanta, ki se približno tri leta in pol uči igranja harmonike pri mojstru Janezu Fabjanu iz Besnice zna," je o njem dejal Alojz. In to bo najbrž že držalo, saj je oceno povedal možakar, ki razteguje meh že celih 60 let.
Na Gorenjskem ni vasi, da ne bi igral na njihovi veselici, nam je zaupal Alojz, ki najraje igra Straussovc melodije, od slovenskih pa najraje ubere kakšno Avsenikovo. A
meni, da je <>j{$jje Straussove tny zat0 večja umetnost. tega mu jc žal, da se danes zelo malo >& ]Q]l Sicer pa je j3Ž takoj, ko je, 1Yv0ga-zatgral za hišnim a om, že vede'
a
mu prip^j!*1 Pravi
goste. Pravi, - afl-takoj spozna p° p ju. Najverjetneje FtUji bo kmalu spozna'\aS. širša Gorenjska ». j« neje Slovenija. »Jne-- mladi up dobil z )jJco Matjaž  kaj slovečih priznanj. Da jih bo zpraJ,rjetH°
adi gS
pa
bo
kot Alojz v 60-ih letih, preteklo še mnogo Save.
Sicer pa harmonike ne igraš le zar^n'i'ca znanj, to dobro ve Alojz, ki pravi: ''H3^,^0 je več kot nevesta". Oglejte si torej ^'vjzije presenečenja na programu Gorenjske ,c* j,jc TELE-TV Kranj danes ob 20.20. • S.
Matura
- zakaj ne bi presenetili vašega maturah
- posvetite Jim majhno pozornost ob njihovem velikem dnevu
- pošljite glasbeni telegram "Gaudeamus Igit"' in steklenico šampanjca
PoŠta Slovvrf
V NEDELJSKI KMETIJSKI ODDAJI OB 12.35 MED DRUGIM TUDI O ČEBULNI MUHI
=?ADiO
<=?Arii
913 Ffl
STEREO
mm